V Ljubljani, dne 12. aprila 1930.
Posamezna števiika 1 Din
Leto UL
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
sa
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
iiriži še težave delavstva
Delavstvo je v neprestani fcoiibi. Ne zato, da izpolnjuje in modernizira po I obliki in vsebini zakonodajo v svojo j pravno in materijalno zaščito — delavstvo se tori za svoj goli dbstoj, da olbrani to, kar mu je tok časa in povojna socialna miselnost dala. Morda ni stanu, kateri bi tako redkokdaj čul o nameravanih novih zakonih in ukrepih v njegovo korist, kakor je ravno delavski stan. V ozki zvezi z našim gospodarskim življenjem z vsemi njegovimi dobrinami in slaibimi urami je delavstvo, kot živ sestavni del našega celotnega organizma, pred vsem gospodarskega organizma. Gospodarske krize postajajo avtomatično krize delavstva, katerih ne ni Mo prezreti, kadar se misli na ukrepe v blažitev gospodarske krize. Res je, da vsak -gospodarski ukrep po j svojem koristnem efektu prinaša po- i sredno korist tudi delavstvu, ako ne v ! drugi meri pa vsaj v smeri prepreeeva- | hja brezposelnosti in padanja mezd. ; Teda pogosto je ta posredna korist v ! zelo oddaljeni bodočnosti; predno sj svojim ulčiinkom nastopi, more delav- | stvo vsled nezadostnih neposrednih j ukrepov v njegovo neposredno tak oj š- j njo zaščito utrpeti nepopravljivo škodo j v moralnem in materija,Inem oziru.
Socialne in gospodarske krize se kažejo po vsem svetu. Mnogo naporov morajo uveljavljati zlasti Tipično industrijske države, da rešijo vse nujne socialne in gospodarske probleme, kateri so v zvezi s krizo potrošnje produkcijskih predmetov in s krizo zastoja v produkcijskem procesu.
i
1
Pri nas ima delavski problem svoj ’ poseben značaj. Globoko posegajo nje- 1 gove korenine v naš kmetski problem. I Opažamo, da poljedelstvo ne more do- : biti delovnih sil, v obrtniški in industrij- j skl zaposlitvi pa je povpraševanj po. de- j lovnih mestih preveč, kar tlači mezde j navzdol in stalno ustvarja novo število \ brezposelnih. Rešitev agrarnega vpra- j sanja je velike načelne važnosti za na- i daljni razvoj delavskega vprašanja. Z | agrarno reformo je ustvarjati več in | zadovoljiv ih prilik zaposlitve in preživ- :
Ijanja od obdelave zemlje, da se ušiva- S ri zdravo število onih, katere more za- j posliti trgovina, obrt in industrija. In- | dustrializacija zemlje je dobra in po- j trebna stvar. Toda trgovina, obrt in in- ! dustrija ne morejo biti stalen čudežni ] bog, kateri naj da kruha in zaposlitve | odvisnimi in novim delovnim silam. Beg ! iz dežele v mesta, odnosno v jndustri- j io, ako bo nereguliran, more imeti 1 usodne posledice tako v zdravstvenem, | kakor v materijal,nem pogledu ne samo i za poklicno delavstvo, ampak tudi za j celotno prebivalstvo. Pri težkem Burnem delu pod najbolj nezdravimi okoliščinami zasluži delavec komaj 20 Din. Naravno je, da se pri tem znesku ne more preživljati. Problem minimalnih mezd je pri nas vedno bolj aktualen, čim bolj pritiskajo nove delovne sile iz dežele v mesta, katera ne morejo konsu-
mirati vseh sil.
Vzporedno s skrbnostjo za gospodarski napredek in obstoj bi morala iti skrbnost za obstoj delavstva: nujno je Potrebna ureditev kolektivnih pogodb, da se usvarijo zdravi delovni pogoji ob dejstvu, da je povpraševanje po delu večje, kakor pa je potreba. Zaščita brezposelnih je pri dani gospodarski situaciji nujno potrebna. Problem
ustvaritve delovnih prilik z obdelavo zemlje Ihi moral biti nujno rešen. Delovne prilike na vasi morajo dobiti socialno zaščito, da se tudi v tem: omeji premočan beg v industrije. Kdo naj vzame delo na kmetih, ako niti za slučaj bolezni ni zavarovan? Viničarji žive tudi iz tega razloga v najbednejših prilikah.
Armada onih, kateri so se odtrgali od rodne zemlje in prešli v kader industrijskega delavstva, je vedno večja. S tem se veča tudi število onih, kateri stalno groze, da radi onemoglosti ali starosti padejo v breme javnega skrbstva, dokler ni uvedeno zavarovanje za te slučaje. Po naših občinah je vedno več invalidov dela, kateri prenočujejo v skednjih enkrat tu, enkrat tam in jedo to, kar pade od miz. Zato je borba delavstva za uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja sveta borba, katera bi morala biti od vseh pozdravljena z največjimi simpatijami in razumevanjem. Pri tem pa vidimo nasprotno: gospodarski krogi predlagajo izločitev teh panog zavaravanja iz občega zakona o zavarovanju delavcev. To se dela celo ob času, ko gospodarske publikacije pišejo o zdravem razvoju gospodarstva in o vedno večji konsolidaciji gospodarskega življenja.
Zelo značilne pojave vidimo pri nas: v naši najmočnejši industriji, v rudarstvu. je perniodično kriza. To krizo v glavnem plačuje delavstvo. Prvo, kar je ob izbruhu krize storjeno, je ukinitev dela, zmanjšanje delovnih dni in padec mezd. Premogovne družbe zbirajo vsako leto kapitale v kritje kurznih .razlik, množe rezervne fonde v zaščito dividend, stare mnogo v zaščito gospodarjev; v zaščito delavstva ne store ničesar. Niti skromnih sredstev ni na razpolago, da bi ob izbruhu krize dobilo delavstvo primemo pomoč. Ako se kriza v rudarstvu pojavlja periodično:, leži na dlani, da ibi ta -pojav moral biti pravno reguliran in materijelno zaščiten — in ne, da je edini ukrep v tem, da mora rudar na cesto. Rudar je za velikonočno spravno jagnje dobii-l na mizo lakoto in glad. Ne zasluži ničesar ali 70 do 80 Din na teden. Podobno je tudi v nekaterih drugih industrijah, zllasti v papirniški. Vodstvo industrij ima gotovo vsaj delen vpogled v bodočnost in -more krize vsaj delno predvidevati. Zato je v zakonu o borzah dela odrejeno, da se mora nameravani večji odpust delavstva ,y naprej javiti, da s tem- javna oblast dobi možnost pravočasno zaščititi delavstvo in preprečiti. da bi bilo delavstvo nepričakovano brez kruha. Zdi se, kakor da bi hotele imeti socialno krizo delavstva, da z njo lažje dosegajo uspehe zase.
Pomladansko solnce kliče k novemu življenju. Zdi se, da v delavčevo borno bajto solnce spomladi -noče prodreti. En vesel žarek je zažarel po državi. Pri nas na -obisku je bil direktor Mednarodnega urada dela g. Albert Thomas, da vidi, kakšno je pri nas socialno življenje, in kakšne nevarnosti obkrožajo naše delavstv-o, da o tem poroča zunaj v velikem svetu. Albert Thomas je poslušal delavstvo in čul o njegovih križih in težavah. Na merodajnih mestih pa je dobil zagotovilo, da hoče država socialni zaščiti delavstva posvečati kar največjo pažnjo. To zagotovilo je pri Thomasu izzvalo izjavo, da veruje v napredek socialne zaščite v naši državi.
To veselo oznanilo je za delavstvo velikonočno potrkavanje zvonov. V delavstvu je vera, da po smrti pride Vstajenje in življenje tudi za njega. Pridite in odvalite kamen, kateri leži na grobu.
Delavstvo hoče, da je pri življenju, hoče biti polno življenja; kajti tudi ono hoče zidati na stavbi sreče in lepe bo-dočnosi-- naroda in države.
Nas le! šnji kongres v Mribdiu
Kakor poročamo na drugem mestu, je naš upravni odbor na svoji zadnji seji sklenil, da (se bo vršil letošnji kom greš in delegatski zbor 7. in 8. septem; bra v Mariboru. Za ta kongres se že sedaj pripravljajmo, jčas prehitro beži in zato takoj poprimimo za delo, če hočemo, da bo tudi letošnji naš kom greš veličasten. Doba petih mesecev, ki nas loči od kongresa, je razmeroma kratka, če pomislimo, da je treba velU ko dela za priprave kongresa. Predvsem se moramo pripravljati v podruž* nicah. Takoj je pričeti z agitacijo pri članstvu, da bo v največjem številu pripravljeno za pot v Maribor. Težka denarna kriza in mali zaslužki nas silijo, da se ,v teh petih mesecih odpovemo raznim manj potrebnim izdatkom in pričnemo štediti, da bomo imeli za vožnjo in ostale stroške. V petih [me* secih ho vsak lahko prištedil 100 do
150 dinarjev, kolikor je nujno potreb* no, da poroma z nami v Maribor. Podružnice naj vpeljejo zbirke, priredijo kako prireditev, vse z namenom, da zberejo nekaj denarja in pomagajo siromašnim članom za udeležbo na kom gresu. Upravni odbor sam je sklenil, da so podružnice naravnost dolžne posvetiti letošnjemu kongresu vso svo* jo pažnjo in skrbeti, da odpošljejo na kongres kar največ svojih članov. Ma= ribor se pripravlja za dostojen sprci jem. Maribor se zaveda, da bo naša letošnja manifestacija prav posebno pomembna. Živimo v dobi, ko mora biti beseda narodno zavednega delavca glasna in jasna. Naj ne bo torej [enega med nami, ki bi se izgovarjal, da ne more iti v Maribor. Štedite in štedite, odpovejte se par kozarcem vina in par cigaretam in denar za pot je tu. Tovariši, vsi do zadnjega v Maribor!
Nezaslišano
Navzlic veljavnemu zakonu o zaščiti delavcev, navzlic inšpekciji dela in navzlic vsem -ostalim izaikomiškim predpisom isi upajo p-odlj-eitniiki -danes poče-mialti iz delavstvom naravnost nezaslišane stvari.
Zgodil se je •slučaj, ki bo prav lahko služil kot neizpodbitni ddkalz pristojni oblasti iza pdist-opanjei proti ornim, ki hočejo -obiti jasne1 zakonite določlbe.
Desni trgovec g. Avgust Loschnigg iz Sv. Lovrenca -na -Pahorju je zahteval -old delavstva, da podpiše izjavo, da se 'Stniinja z deseturnim delovnim časom, -češ, da ib-o-do- potem prostovoljno delali po- 10 ur na -dan, namesto- po 8 ur, kakor zakon predpisuje. Razumljivo ie, da ®s je 'delavstvo zahvalilo! za tako »pro-'sltovolfjno« povišanje delavnega časa ih ralzen enega soglasno odklonilo- podpis take izjave. Podjetnik 'je nato -dne 16. marca razobesil naslednji fernian, ki ga dobe-sedmo objavljamo:
»Odpovedb?..«:
Ker veliko. delavcev zahteva 10 ur delati, okUpovem vsem delavcem, ki so plačani po urah.
'V ponedeljek iso vsi -zopet gor vzeti, katera se- ‘strinjajo- 's spodaj, navedenimi mezdami, ter lahko- delajo 10 ur dnevno in se bod-0 -ure, ki se tiela'jo čez- 48 ur dlo 60 -ur tedensko- s 60% više plačevale.
/Kldoir -ima akord in- ne pride do -tega, da Ibi delal čez ure, za- 'tistega ostanejo iste mezde.
Kdor ije imel sedaj -od ure 5 Din se mu plača prve 8 ur p-o 4.60 Din; namesto *4.75 dolbi 4.35 niamesto 4.50 dolbi 4.40 Din; namesto, 4.26 dobi 3.65 Din; namesto 4 Din ddbi 3.65: namesto 3.75 Din dobi 0.40 Din; namesto 3.50 Din dobi 3.20 iDi-n; mamesto- 3J25 Din IdObi 3 Din; namesto 3 Din dobi 2.75 Din.
Nobeden ne sme p-o novih mezdah manj zaSiMiiti kakor za 10 ur, vse enako po starih .metodah.«
Avgust Loschn-iigg 1. r.
1-n tako je gospod Avgust Loschnigg dosegel, da je delavstvo prisiljeni o delati po 10 ur brez pristanka, kakor to zahteva zakon in dela tako neprosto-v-dUjino po 2 uri več dnevno pri starem zaslužku, Iker je gospod Loschniigg bil talko previden in socialen, -da je mezde reduciral zato, da 'je -obljubil lahko 50% poviška iza nadurno delo. Gospod LoSchriilgg prav dolbr-o v-e, -da je dobil -odlok ministrstva za s-ocliallno- politiko v 'Beogradu, da mora v svoijain podjetju izvaj-ati 8 -urni delovnik, poz-na tudi dioldčila zakona o zaščiti delavcev in če dih iše -ne- pdz-na, ga bo- pristojna oblast o -tem podučila, inšpekcija dela naj -stori isvolje, pa bo gospod Loschn-iigg videl, da pri mas v Jugoslaviji veljajo zakoni.
Združene 'papirnice v 'Vevčah, so-ustavile oh,ral na Itakolzvamam B. Stroju liti so '22. marca -oldipustilie 134 delavcev in.delavk. iTa- svoj -odlok utemeljuje p-alpirnica s 'tem, da Iji primanjlku-'j-e -naročil za rotacijski papir. Z ozirom na redukcijo 'je Inšpekcija dela sklicala 21. marca konferenco, na kateri se je -o 'tam velikem -odpustu razpravljajo in sfculšal-o naliti izhoda, da n-e bi bilo treba pred prazniki postaviti toliko ljudi -na cesto. IN-a tej konferenci- je Ibila zastopana tudi Narodna strokovna zveza po rijenem preidSednilklui tov. Juvanu. Delavsko zbornico je pa zastopal nje referent tov. Ilvan /Tavčar. Na tej konferenci je p-o-dje-tje vztrajalo pri svojem sklepu in tudi ni kazalo nobene volje sprejeti predlog -delavskih zastopnikov, naj se naimeSt-o odpusta dovoli delavstvu začasen dopust. Delavstvo' je preko svojih predstavnikov zaprosilo podjetje, da se maj odpustitjoi -salmo taki
| delavci, ki jim; -odpust ne bil preveč ! škodil, so to km-elčk-i sinovi im pa taki, ; katerih sorodniki so Itak zaposleni v tovarni, idočim naj bi se pustilo na delu piuročeme delavce in delavke. Podjetje mi kazalo posebno dobre volje, da bf vsaj na en ati drugi1 način pripom-o-igfo do b-oiše rešitve tega zelo perečega vprašanja. Delavstvo- je Ibiloi skrajno razburjeno radi postopanja papirnice in je temu olgo-nčenju dalo tudi -duška na svojih sestankih. Odbor podružnice Narodne st rolk ovne zveze je na dveh svojih seljahl razpravljal o redukciji on zaprosil centralo* maj pod vzame vse potrebno- v zaščito delavstva. Kakor se sedaj javlja, bo papirnica pričela za nekaj časa zopet obratovati na stroju B in bo -sprejela ponovno- v službo vse odpuščene delavce. Talko -je tudi prav. Smo tik pred prazniki im bi bila katastrofa za delavstvo še večja, če nima ravno pred prazniki zaslužka.
Jeseniška skrivnost
Z Jesenic nam pišejo: Če smo se kidaj pošteno oalsimejali tudi mi kovinarji na Jesenicah, Iki se ne ismetjamo prepoKo-sto, smo se zadnjič, Iko smo! doMu »IDelavca« v rolke. Pomislite, 1000-ega člana ima ISIMIRJ sdkcJja Ježlke ižeilelzne industrije na Jeiseniicalh in mi za to niti vedel nfisimot Ojej, Oje j. Jn to ini kar si bodi, pomisli pretjulbi kristjan, 1000-ega, člana ISIMRIJ itelžlkfe linidusitrije. In nihče ne ve njegovegal imena, nihče niti v sanjali ne ve, Ikido se sikniva pod aime-noten. Miti on sam, Iki je 1000-eri ne ve, da je izvoljenec, da je njegovo jlme tajno in da Iga ve samo’ edinolzveiičavni sodrug-komaindaut. lin da je Ibmrlka še večja, je taOnosft ibrla izajamčena vse do sestanka, Iki ise ije vrišil 6. aprila! 1930 po Kr. r„ ko je sodnu® iJeirami razigksiil 1000-ega čllana. lin pomislite, če oiselbna vabila se niso razdeljevala, nego se je samo v iistu 'objavilo, da se bo razkrila
. slkrdvnost 1000-ega člana. In prišlo je I vlseb 999 Ostalih članov, njim na čelu i g. Jerami lin so čakali,, da se prikaže lOOO-eni član. In ko se je prikazal, šilo-vko Odolbravanlje in 1000-eri član je bili spoznan in počaščen. iSioer videli nismo in slišala tudi ne, kako 'je pravzaprav 'bilo s to proslava, ampak predistavlja-imp iši jo tako dn morda se veliko, ne mdtimo. Pa Ikbt rdcenO nas ta iskrivnPst me bi mnogo zanimala, če se ne bi ž njo po Jesmicah delalo takega tannta-ma, da se je Iže vse smejalo. In 'tudi nas ne bi izan&mall'a stvar dalje, če bi nam sodnulg Jeram povedal, ali je Ito 1000-eri plačujotči član ali ;1000-eri na papir vpisan Slan. Toliko nas pa le, zanima! IPulst je imimil in Izato' islkrlbiljo gotovi 'Ijadje, da nas obdrlžijo V Židani volji vzliic mizeriji, Iki jo Itdličeimo. Iflokus pokuš in isfcrdvnosit je tn! — ITajnooki.
čunajo, če se pritožiš, seveda, če se upaš, dobiš vse povrnjeno in tvoje število vozičkov je bilo pravo.
Ce se pribolžliš, da so volzički premalo mazani, se te nalnruli in napodi domov, češ, da Si lenulh, da me maraš delati...
iRazlmere pri Oulkiču v Trbovljali kričijo do neba. Pa 'menda ne bodo več dolga vpile. Iker jel (Narodna st reko v na zveza že podveela potrebne korake, da
se pogleda nekoliko tudi v ta kraj Trbovelj. In mnenja sem, da tvrdka iDiufcie v Trbovljah nj liizvem zakona in da bo treba res pofcraniiti vjpralšanije, ali sme biti v naši državi tudi Sibirija, kjer delavstvo trpi, trpi tako, da mora nehote 'misliti na rusko ISibirijo. Prepričan sem, da to ne sme biti in zato bolna posvetiš Sibiriji v Trbovljah velika pažnje.
,DixI.
Za rešitev vajCniJtega vprašanja
l boz ravstv^ni s I e a s a
iira ss're in ustrijsrte družb
Delavstvo K ID na Jeseničan se je odločilo v sporazumu s podjetjem ustanoviti zobozdravstveni sklad, ki je namenjen zobozdravstvu delavstva in diružinski h članov. Novi zobozdravstveni fond je stopil v veljavo 1. aprila, sporazum pa je bil sklenjen dne 17. marca in ga v naslednjem priobčujemo :
Sporazum
o ustanovitvi zobozdravstvenega sklada za
delavstvo Kranjske industrijske družbe.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah, zastopana po tehničnem ravnatelju g. inž. K. Hoffmannu in po prokuristu g. dr. M. Obersnelu, in organizacije, zastopajoče delavstvo, ki je zaposleno v družbinih obratih na Jesenicah, Javorniku in Dobravi, in sicer: Savez metalskih radnika Jugoslavije, podružnica Jesenice, Javornik in Dobrava, ki jo zastopata Jeram Jurij in Toman Franc; Jugoslovenska strokovna zveza, strokovna skupina kovinarjev Sava-Jesemce, ki jo zastopata Pukšič Alojzij in Ličof Franc in .Podružnica narodu,o-strokovne zveze na Jesenicah, ki jo zastopata Kralj Franc in Ravnik Ivan, so sklenile! danes sledeči sporazum •
Člen 1.
Za delavstvo, ki je zaposleno v obratih Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, Javorniku in Dobravi in ki je zavarovano pri bratovski skladmici za primer bolezni, se ustanovi poseben sklad za zobozdravstvo, ki ga bo upravljala bratovska stoladnica p.) svojih statutaričnih organih.
Člen 2.
Zobozdravstveni sklad ,sei bo zbiral iz mesečnih prispevkov vsega delavstva na ta način, da se bo obenem -s prispevkom za bolniško' zavarovanje odtegoval od mesečnega zaslužka vsakega delavca kot poseben prispevek za zobozdravstveni sklad znesek Din 5.—, ki se v nobenem slučaju ne bo mogel zvišati.
Celokupni mesečni prispevek bo Kranjska industrijska družba obenem s prispevkom za bolniško zavarovanje nakazovala bratovski skladnici.
Člen 3.
O izvajanju zobozdravstva iz sredstev zobozdravstvenega sklada ter o načinu li-kvidacijei sklada v primeru odpovedi tega
sporazuma (čl. 6.) bo sklenil krajevni upravni odbor bratovske skladnice poseben pravilnik, ki bo objavljen na razglasnih deskali v obratih na Jesenicah, Javorniku in Dobravi.
člen 4.
O svojem poslovanju s sredstvi zobozdravstvenega sklada bo poročal krajevni upravni odbor bratovske; skladnice vsako leto na redni krajevni skupščini.
Člen 5.
Ta sporazum ima značaj kofekitivne pogodbe in velja za vse delavstvo, ki bo zaposleno v družbinih obratih dne 1. aprila; 1,930, kakor tudi za vse one delavce, ki bodo sprejeti na delo po tem dnevu.
Člen 6.
Sporazum ostane v veljavi do odpovedi, ki jo lahko podajo: a) Kranjska industrijska družba z objavo na razglasnih deskah v svojih obratih; bj vse tri uvodoma imenovane organizacije ali njene morebitne naslednice v skupnem dopisu na naslov Kranjske industrijske družbe.
Učinek odpovedi je ta, da se ,s prvim dnevom koledarskega meseca, sledečega podani odpovedi, odtegovanje in preodkazo-vanje zobozdravstvenih prispelvlkov čl. 2.) s strani Kranjske industrijske družbe ustavi.
Člen 7.
Ta sprazum stopi v veljavo s 1. aprilom 1930, ob pogoju da ga krajevni upravni odbor bratovske skladbice do tega dneva odobri.
Jesenice, dne 17. marpa 1930.
p. pa. Kranjska industrijska družba Inž. Hoffmanu, s. r. Dr. M. Obersnel, s. r.
Savez metalskih radnika Jugoslavije
Podružnica Jesenice, Javornik in Dobrava
Jurij Jeram, t. č. predsednik, s, r.
Toman Franc, t. č. tajnik, s. r.
Strokovna skupina kovinarjev JSZ Sava-Jesenice
Po k M f Alojij, t. č. podpredsednik, s. r.
F. Ličof, t č. tajnik, s. ,r.
Podružnica Narodne strokovne zveze na Jesenicah
Kralj Franc, s. r. Janko Ravnik, s. r.
IPrvi Ikoralki !k irešiiitviJ vajenišfcefea vprašanja so iže .podvizati in iče ne ostane isaimo pri prvem ipoškusu, isimemo trditi, da (bo to vprašanje v najkrajšem; čaju definitivno rešeno, .četudi za enkrat 'salmo v Sloveniji.
INal inicijativo iCeritrailinelgia odbora za posredovanje dela v IBeogradta je sklicala (javna Iboriza dela v Ljubljani iza dne 08. 'marca 1.1. enfceto, Iki je razpravljala o osnutku pravilnika a posredovanju dela vajencem In o posvetovalnem 'Odibom ,za poMicna izbiro.
Enlkeiti is,o prisostvovali predsednik Iborze dela ig. iPlopovič, zastopnik Delav-iske zbornice tov. Uratnik, zastopnik mestnega) malgistratta tov. Juvan, zastopniki strdkovrailh organizacij in sicer iza INarodno Strokovno zvezo tov. Kravos, iza istrolkovino komisijo tov. Vram-Ikar; Iza Savez) igrafSdkilh raldnika tov. Kosem, za Jugoslovansko strokovno zvezo tov. iLomibardo. Dalje so eniketi prisostvovali zastopnik: banske; uprave, referent za zaščito dece g. 'Sedlar in referent socialnega oddelka )g. IVodeb, Urad iza pospeševanje obrti je zastopal g. iBroizovič, iZIbormlco TDI ig. dr. IPleSs in Krapeš ter izaStopnik iSreduje tehniške Me g. prof. ing. Turnšek.
INa enketi! se ije razpravljalo ;o osnutku pravilnika o posredovanju dela vajen-
cem in o posvetovalnem! odlbonu za poklicno »zbiro. Enlketo -je vodili pred-sednik borze dela g. IPopovič, ki je uvodoma pozdravil priisotne in Obrazložil pomen enlkete. iPoisamezni delegati intereseranih korporacij im strokovnih otrganizacij so pozdravili namena usta-novitve' odlbora, ki 'se bo pedal izrecno z vajeniškim vprašanjem. iVsi so bili edini v tem, da je reševanje tega važnega vprašanja poistalo mujno.
Glasom osnuitika pravilnika bi se imela pri vsaki javni borzi dela osnovati komisija za oskrbo vajencev, katero bi tvoril predsednik Iborze dela kot preti-isednik komisije in po dva člana, upravnega odbora, od katerih eden bi bil s 'Strani delodajalcev, drugi od detotje-maloev. 'V te komisije bi prišli tudi zastopniki zainteresiranih' .šol. /Ceritraini odbor Ibi obstojal v 'Beogradu.
Etiketa .je ;izbrala Ožji odbor, ki bo predelal osnutek pravilnika in ga predložil pristojni oblasti v Beograd v 'potrdilo.
iMi najtopleje pozdravljamo prvi korak, Iki je bil resno pod vzet in ki kaže, da se bo tudi to pereče socialno' vprašanje ičiilmpreje rešilo.
€rlas iz Trbovelj
Um n šego whmm trpina
Ko sem bil izadnjič v Trbovljah, sem parkirat slišal o Sibiriji. Poizvedoval sem malo naokrog im doznali, da velja ta naziv za okoliš, ki /ga ima v eksploatacijo Od 'Trboveljske družbe, podjetje Dukic in drug v Trbovljah. Ker vem, da je vsakdo, v Rusiji s strahom' izgovoril besedo iSibirija, sem se tudi za to na|o Sibirijo zanimal in tako lahko poročam v naš list, kar sem doznal in kar Kes močno diši po Sibiriji lin za kar bi se morala v prvi vrsti pobrigati oblast iin nekoliko pogledati v to sibirsko deželo sredi Trbovelj.
Pri podjetju Dblkilč se delavstvu 'neprestano' pomotoma izpilalčlujejoi manjši prejemki, kakor mu gredo-. Pritožbe so na dnevnem redu. In če, se delavec le zna postaviti, dobi vse ono, kar mu je bilo odtegnjeno in za kar dobro ve, da mu gre. 'Neštevilni so .primeri, ko
je delavec dobil po 100, 200 in več dinarjev manj izplačanega zaslužka ih se je moral boriti, 'da je do njega prišel. Organizirano delavstvo se je obrnilo tudi na Narodno strokovno zvezo, ki je zbrala precej 'takih! slučajev im jih sporočila tvrldlkinemu vodstvu, prepri-čama, 'da bo vodstvo podjetja ulkirenilo' vse potrebno. Toda o tem več in z navedbo slučajev, Iko pride čas za to.
iPri podjetju Dukič se dela po 16 do 20 ur dnevno, dolSilm delajo, pri Tpd samo dvai dnil v Iteldnu. IPa tudi tukaj praznujejo domačini po tri dni', iker nočejo delati brez 50% poviška na nadure. Zato pa dni priseljenci, katere družba po svetu malovi, delaljo bnelz 50% poviška ipo i!6 do 120' uf dnevinoi.
IDogajajo se pa tudi druge čudne reči. Talko n. pr. ni prav nič posebnega, če ti zmanjkajo vozički, ki ise ti ne obra-
Iz vrst rudarjev smo prejeli naslednji dopis, Iki iga t,Ud! priobčujemo : »iTrdo življenje, ki ga živimo 'veliki (podzemski črvi, ki rijemo v zemljo, nas je primorallb, (da se tudi ml oiglaslmo v našem priljubiljenem listu in, potožimo svoje 'gorje, Iki je iz vsakim dlnem hujše. 'Vsakemu je znano, kije se nalhaja dolina delavskih trpinov. Skrita je. Ko nas pripelje vlak na postajo Trbovlje, vidimo ono isivo, nezd'ravo meglo', ki idUši dan: iza dnem na tisoče trpinov-mdarjev. INe duši nas pa me sauno siva ‘in nezdrava megla, še veliko bolj mais dušijo razmere v podjetju, kateremu tako! vdano služimo in ki je; za nas brez srca, iDokler je podjetje .obratovalo s podrtim obratom, se je že nekako životarilo, kajti živelo se tu v tej nesrečni dolini sploh še nikdar ni. Sedaj pa ko se krči obratovanje iz dneva v dan in Iko delamo že koimaj dva. dni v enem celem tednu, pa niti več ne životarimo. iS Straholm se isprašuljemo, kam to vede?. :AH Šmid trlboveijiski: rudarji res od usode prekleti, da nas triko tepe? Ali res ni nikjer moči, iki bi nas iztrgala' iz rolk lilzkoriščevadcev? Kdor pozna raizrneire pri 'trihoveljsiki družbi, mu mora biti jaSno, da se pravi /izkoriščati delavca, Če ga plačaš nadvse mizerno im iga vržeš na cesto, kadar ise ti izljubi, i rlboveljslka družba je postala .skrajna štedljiva. Kjerkoli mome nam Ikaj odvzame. IV izadnjem času nam je odvzela nekaj' premoga. Talko ga samska hiša, v kateri prebiva 30—40 rudarjev, dobiva za celili sedem dni 800 kg. In ta pnelmoig naj služi en cel teden vsem tem rudarjem iza Vse potrebščine, z,a kuhanje, gretje, pranje itd. Ker se vrši-'
jo /iizimenijave, /mora pri mas goreti od 4. ure zjutraj 'do 11. zvečer. Vsakomur mara biti umlljivo, da ta količina premoga ne izadosituje, isamo trboveljski ni ito jasno. IRa to je malenkost proti vsemu onemu, kar se z maimi počenja. ‘Mi bi salmo radi vedeli, da li bomo trboveljski rudarji res morali živi ,z ofnoCi; ini ženami v grob? Pomislite, ravno pred prazniki ismo .in naš zaslužek je trik, da niti misliti ne smemo na bližajoče se praznike, lin vendar 'imamo tudi mi otroke, in ti .Otroci v svoji nedolžnosti iše me poznajo gorja, Iki nas tepe. Zato se oalm krčijo srca, ko poslušamo dan iza dnem .Otroška vprašanja: očka ali mi kupiš no ve čeveljčke za procesijo, očka ali bomo (imeli krij potice, in piru-hov bo tudi dosti... koliko takih vprašanj je sedaj pred prazniki. In Ikako naj odgovorimo otroku, kako naj ga potolažimo. INaj mu po vemo, da dela njegov oče samo dva dni v tednu, jesti pa mora cela družina celih im dolgih isedeim .dni. Zakaj ne isfcrajšajo tednov? Zakaj ni teden samo idva dni lin poteini bi še šlo. Talko pa ne igre in me more Iti naprej. Mij Ihočelmo kruha, kruha hočemo in,pravice, da nas ne bodo žive gnal: v grob. Tovariš urednik, oprosti, če te motim s 'tem pismdm. IN? veselo, ampak je triko ilz srca 'napisano, da vem, da ga ne odkloniš. INa dan so mi silile še bolj težke .besede, a jih ne izgovorim. /Želim tebi in drugim tovarišem, ki imate to 'Srečo, da ne ziviite /med /nami, srečno in veselo velikondč. INriše velike noči ne Ibo, je še daleč za nami. (Našega vstajenja še noče Ibilti, ,smo še /premalo križani. čakajmo, morda le pride! Pozdravlja Te Tvoj tovariš-rudar!
Rešujmo svoj nared!
Med nami nepretrgoma pustoši bolezen, jetika. Iz naših vrst si leto' Za letom ugrablja toliko (smrtnih žrtev, poraja dan/ za dnem toliko gorja, da ji ni najti primere v vsej oistali obilici /raznih ibotazni ter drugih usodnih nesreč in nadlog.
‘Vislled jetike ugasne v naši Ožji domovini sleherno leto čez 2800 življenj;
med temi je največ žrtev pokošenih v
cvetju mladosti lin dozorevajoči možatosti, v dolbi, ki je polna neizrabljenih talentov, močnega hotenja, lepih nad.
Okoli 50.000 naših rojakov je trajno po jetiki ogroženih. Da, vsakdo izmed naš ima prej ali slej gotovo opraviti s ito nevarno kužimo nadlogo, saj se mi vsi po ujej okužimo. Po, prestanem prvem ckuževalnem! spopadu se kužne kali vedno lahko še skrivajo’ nekje v telesu.
a tudi ipolzndjše nove olkužitve so pogoste. Pride Sas osla/bitve, padca 'telesne moči im odpornosti, .pa se iboilezenska mikrobi tem lažje in z večjo isiilo razplod e ter do Smrti pudtoišijo v telesu.
Števi'lini so činitelji, ki Ijudlslko' zdravje izpodkopavajo in s tem pospešujejo nagel razmah tuberkuloze: slaba stanovanja, pičla, neprimerna prehrana, težko telesno m duševno deloi,- neredno, nezmerno ižlvJjenje, alkolbOl'iizem, spolna razvrvanost, jaki duševni pretresi, vsi ti in iše mnoigi drugi vzroki in, povodi ustvarjajo ugodne poigolje za Ibnzi. raz1-voj jetike. iKoi pa 'se je ta enkrat 'udomačila v ttifiši, jo je iteredno težko iz nje pregnati.
/Ilž roda v rod, od staršev na otroke, od poedinca ina Ibližnljo soseščino' 'se širi in prehaja zlokobna jettlčlna kuga ter — kjer le more — izbira in koši smrtne (žrtve.
Borimo se zoper pogubno tuberkulozo, ki ogroža ves naš narod! Pobijajmo jo sistematsko in z vso ljutostjo! Združimo vse, prav vse v težkem boju zoper njo!
Akcija zoper to najtežjo socialno bolezen bo rodila znatne uspehe le tedaj, če bodo vsi člani ljudske družbe, vsi nieni predstavniki im skupine z vnemo sodelovali v tej pomembni borbi.
(Pravkar je (bila v Ljubljani ustanovljena Osrednja protituberkulozna liga, •da združi im organizira vse v gosto, (povsod razpredeno mrežo pirotitulberku-ioznoh 'edimiic; 'okoli nije bodo v bližnji bodočnosti Vzbujene v življenje (krajevne tstohnene lige.
, Poživljamo vse naše rojake, da stopijo v vrste teh izredno potrebnih fe, zvez. (Predvsem apeliramo na one naše javne Ikarporaicrje, Iki so :že poi svojem isvotfStvu doilžne voditi brilgo nad ljudskimi skup imami, Iki jih zastopajo oziroma predstavJjaljo: Bolniška podpoirna društva, pokojninske fonde, zavaroval-
nice, razna splošno podporna društva, Občine m županstva, šole, župne urade, razne strokovne organizaciije, prosvetna društva, športne in telovadne organizacije. V njihov lastni prid bo, da se prija vlid (kot člani (ustanovni, podporni, redni) pri (katerilkoli protitulberfcutolzni ligi (ter da kolikor molgoče vneto v njej, kakor tudi na svojem ožjem: področju delujejo v (borbi proti poigubni jetični potšalsti. IČlani se spreljeimajo', dokler niso krajevne protitulberkulozme lige ustanovljene, pri (Osrednji protituberlkulozni ligi, Ljubljana, iM'Mošiičeva casta(Okro-žni urad, pritličje levo).
Res sistematska, vsestranska organizacija protituberk uloznega boja mora zavzeti takšen obseg, delovati s toliko vnemo, da nikjer ne smemo najti malo-brižnosti in mrtvila.
'Pričakujemo polnega in navdušenega odziva temu (klicu v vsej naši javnosti. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi se želel izogniti temu polzivu!
'Ves (naš podrobni proigram bomo izvajali korak za (korakom1 ter sproti clbveščevall po časopisju.
(Naš prvi (klic ilmej le naloigo, da gre po Vsej slovenski zemlji javljat splošno molbilizacijo za vsestranski boj proti smrtonosni in gorjapolni kužni kosi — jetiki.
(Rešujmo svoj narod!
Osredmja protituberkulozna liga v Ljubljani
iPredsednilk: Dir. Joža Bohinjec s. r., podpredsednik: Valerijan (Učalk s. r., tajnika: dr. (France Debevec, s. r., Ura-tnlk (Filip s. r., IblaigaljnJk: Vrtovec Vdko-slav s. r., Pdlbornilki: (Dr. 'Anton Brecelj iš: r., dir. Oton Fettidh 's. n., dr. Tone Jamar s, r., dr. Franic Kotnik is. r., ing. Rado Lah s. r., idr. (Ivan (Matko s. ir., dr.
Ivo Hess is. ;r., dr, (Ivo (Pirc s. r.
Mm (ifli tIH y poiie u o piwi!S
5UŽS6 izuau n mo&rc t m z^pniKrm
(Vodstvo nekega velikega podjetja v (Sloveniji je odpovedalo (koncem novem-Ibra 1926 službo dvema delavoema, ki sta bila izvoljena kot zaupnika v smislu zalkcina o zaščiti delavcev. Obenem jima je vnaprej izplačalo 14 dnevni zaslužek. 'Pri tem se je sklicevalo le na obstoječi službeni ned, ni pa navedlo vzroka odslovitve. Tudi. na (zahtevo delavske 'deputacije ni hloMb navesti tega vzroka.
(Odpuščena (delavska zaupnika sta se radi odpusta (zatekla na pristojno nadzorno 'Oblast in 'zahtevala odipomolo. Šele na zahtevo te oblasti je vodstvo podjetja javilo, (zakaj je .odpustilo oba 'delavca. Fden od odpuščenih je namreč objavil v (nekem tedniku Članek, (ki je bil deloma neresničen in žaljiv za podjetje. Ta vzrok je smatrala nadzorna oblast (za (zadosten. To nalžiramlje je delila tudi višja 'instanca ;in je tozadeven odlok naznanila krajevnemu1 odboru sredi icktotdbra (1927. S tem sta 'zvedela vzrok ■odpusta tudi odslovljena, (zaupnika. Stala sta pa na stališču, da njun odpust ni bil opravičljiv, radi česar sta zahtevala svoje celotne prejemke za ičas o,d 15. decembra 1936 dalije. (Ker jima mi hotelo vodstvo (podjetja priznati in izplačati tega prostovoljno, je nastopil eden odpuščenih delavcev sodno pot. Tožila pa nista oba radi tega. Iker je bila razsodba za enega (merodajna iza dba.
IPriistoijno sodišče je ugodilo .zahtevi tožnika z razsodbo z dne 20. felbr. 1929 C-212427 — i20 ter razsodilo, da mu mora plačati podjetje odišllii (zaslužek za čals od 15. decembra 1926 do 15. oktobra 4927, 'Odpadajoči del nabavnega prispevka ter ipripadajoče deputate ali pa še znesek Din 1085.-—.
To razsodbo utemeljuje talko: Tožen-ka (((podjetje) ni navedla vzroka odpusta ter le zatrjevala, da mu odpove službo v smislu doilolčil 'Obstoječega 'Službenega reda. Tožnik je (bil pa v času odpovedi (zaupnik delavcev. Kot talk je bil zaščiten v 'smislu §' illl9. 'zakona o zaščiti delavcev. Zakonodajalec je hotel s tem zakonom zaščititi delavca pred močnejšim delodajalcem (in je vpeljal v ta na-
men zaupnike, kateri naj (zastopajo koristi delavcev napram delodajalcu. Zakon določa pravice in dolžnosti takih zaupnikov. Ker pa je bilo pričakovati, da se bodo delodajalci obrnili proti takim zaupnikom, jih je moral zakon posebej zaščititi, da morejo uspešno delovati v korist delavcev. Ta zaščita pa obstoja ravno v predpisih § 119. zakona o zaščiti delavcev, kateri določa, da se take zaupnike ne sme odpuščati ali preganjati zaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti, ker bi drugače ta ustanova bila popolnoma iluzorna.
Na drugi strani pa zakonodajalec tudi ni,hotel, da bi tak zaupnik delal, kar bi hotel, ne da bi ga smel delodajalec odsloviti ter je določil gotove slučaje, v katerih se sme tak zaupnik odstraniti iz podjetja. Taki vzroki so navedeni v § 112. zakona o zaščiti delavcev oziroma v §§ 202 in 203 rudarskega zakona. Le če Predleži tak vzrok, sme delodajalec odpustiti tudi delavskega zaupnika.
Toženka takega vzroka priznano ni navedla, nasprotno celo trdila, da je opravičena k odpustu brez vsakega vzroka. Odpust tožnika dne 29. novembra 1926 brez navedbe vzroka je bil po tem takem neopravičen in nedopusten in zadenejo toženko vse posledice tega odpusta.
.Podjetje se je proti tej razsodbi pritožilo na pristojno okrožno sodišče. To je z razsodbo z dne 3. julija 1929 ĐC III 1.51/29/4 ugodilo prizivu in obsodilo tožnika (odpuščenega zaupnika) tudi na plačilo sodnih stroškov.
Tožnik se je pritožil proti razsodbi okrožnega sodišča na najvišjo inštanco — Stol sedmorice, oddelek B, v Zagrebu, kot revizijsko sodišče.
Stol sedmorice je z razsodbo z dne 22. januarja 1980 Rv 784/29-1 ugodil reviziji in potrdil razsodbo okrajnega sodišča v polnem obsegu. V utemeljevanju te razsodbe je Stol sedmorice istotako poudarjal, da ne bi smela razvezati toženka obstoječega službenega razmerja z delavskim zaupnikom le z odpovedjo na podlagi službenega reda.
ne da bi navedla odpustitveni razlog. Tako postopanje je namreč proti določilom § 119. zakona o zaščiti delavcev, ki določuje, da se ne sme enostransko, zgolj z odpovedjo razrušiti delovno razmerje delavskega zaupnika. Proti tej iz zakona izhajajoči prepovedi izvršena odpoved je neveljavna in delovno razmerje navzlic tako nedopustni odpovedi še obstoji.
Ta razsodba je važna za delavske zaupnike, ker je ugotovljeno: 1. Da se zaščita, ki jo nudi obratnim, zaupnikom § 119. zakona o zaščiti delavcev, ne sme tolmačiti enostransko.
2.	Obratni zaupnik se sme odpustiti le, ako so dani pogoji § 112. zakona o zaščiti delavcev odnosno §§ 202 in 203 rudarskega zakona.
3.	Da mora podjetnik obratnemu zaupniku navesti razlog odpusta in da se more zaupnik pritožiti proti odpustu, če meni, da ni navedeni razlog opravičljiv. Odpust je šele takrat veljaven, ako ga potrdi nadzorna oblast v vseh instancah.
4.	Ako se izvrši odpust obratnega zaupnika brez navedbe razloga, je ničev in službeno razmerje traja še dalje.
Mednai oona
Znani so statistični podatki o stanju brezposelnosti za mesece jumij«julij 1929, to je za čas, ki je najugodnejši za zaposlitev delovnih moči. Kakor se je na splošno poboljšal v nekaterih dr* zavah položaj na delovnem trgu, je bi* lo še vedno v Nemčiji, Angliji in Ru* siji v mesecih junij*julij okrog 4.5 mi* lij ono v brezposelnih delavcev in de* lavk, število, ki je vredno razmišljanja ne le socialnih politikov, ampak tudi narodnih gospodarjev. Podatki o brez* poselnosti po posameznih državah so naslednji:
Avstralija: Po podatkih Sindikalne zveze, ki šteje 421.000 članov, je bilo prve tri mesece tega leta 39.159 članov brezposelnih (9.3 %); v drugem četrt* letju je (bilo brezposelnih 9.9 %, leta 1928. pa v istem času 10.7 %.
Belgija: Po podatkih 164 blagajn za podpiranje brezposelnih, ki štejejo 628.316 članov, je bilo koncem junija t. 1. 2551 ali 0.4 % brezposelnih; leta 1928. pa 0.6 %.
Danska: Po podatkih sindikalnih or* ganizacij, ki štejejo 274.472 članov, je bilo julija 1929 9.8 % nezaposlenih; prejšnje leto pa 13.6 %:
Nemčija: Meseca julija 1929 je bilo pri borzah dela prijavljenih 1.3 mili* jone 'brezposelnih.
Francija: Meseca julija 1929 je bilo pri javnih borzah dela prijavljenih 7297 brezposelnih. Za veliko Francijo gotovo nizko število.
Finska: Na podlagi podatkov javnih borz dela je bilo meseca julija 1157 brezposelnih.
Anglija: Od 12 milijonov proti brez* poselnosti zavarovanih delavcev je bilo julija meseca 9.9 % brezposelnih; leta 1928. jih je bilo 11.6 %. Na dan 29. ju* lija je znašalo število prijavljenih brez* poselnih delavcev 1.1 milijona.
Holandija: Po podatkih subvencijo* niranih blagajn za pomoč brezposel* nim, v katerih je včlanjenih 329.000 de* lavcev, je bilo junija 1929 brezposel* nih 3.1^; leta 1928. pa 4.4%. Kon* cem junija je iskalo dela 34.443 mo* ških in 6616 žensk, skupaj 41.059.
Italija: Pri javnih1 borzah dela je bi* lo prijavljenih brezposelnih meseca ju* nija 193.325 in onih, ki delajo v skraj*
brezposelnost
šanem delovnem času 10.979. L. 1928. so znašale te številke 247.021 in 30.296.
Irska: Od 280.905 zavarovanih delav* cev proti brezposelnosti je bilo v dru* gem tromesečju brezposelnih 8.6 %; leta 1928. pa 9.3 %.
Japonska: Brezposelnost se vedno I bolj veča. Točni podatki niso znani; j sodi se pa, da je bilo na Japonskem junija 1929 brezposelnih okrog 300.000.
Kanada: Po podatkih sindikalne cen* trale je bilo junija 1929 od 188.000 čla* nov 2.9 % brezposelnih; leta 1928. pa 3.2 % članov.
Norveška: Koncem junija izkazuje* jo javne borze dela 14.547 brezposel* nih; leta 1928. je bilo 16.747 brezposel* nih.
Avstrija: Koncem julija je bilo v Avstriji 104.429 brezposelnih, ki so prejemali brezposelno podporo. Leta 1928. je bilo v istem času 115.000 brez* poselnih.
Poljska: Koncem meseca junija je bilo pri borzah dela javljenih 106.348 brezposelnih; leta 1928. pa 116.247.
Rusija: Meseca marca je bilo prijav* Ijenih 1.7 milijona brezposelnih; leta 1928. pa 1.5 milijona.
Švica: Meseca junija je bilo prijav* Ijenih 4339 brezposelnih; leta 1928. pa 5378.
Švedska: Od 296.041 članov sindikal* nih organizacij je bilo koncem junija 21.764 (7.4 %) članov brezposelnih; le* ta 1928. pa 7.7 % članov.
Češkoslovaška: Po uradni statistiki je prejemalo meseca aprila 1929 od 1.3 milijona proti brezposelnosti zavaro* vanih članov 2.4 % podporo; junija 1928 je pa prejemalo podporo 1.2 % delavcev.
Madžarska: Od 150.000 sindikalno organiziranih članov je bilo koncem junija 13.921 (9.5 %) brezposelnih de* lavccv; leta 1928. pa 12.860 (8.5 %).
Zedinjene države ameriške: Po sta* tistiki departementa dela, ki obsega 12.514 podjetij s 3,254.964 delavci, je junija meseca 1929 padlo število zapo* slenih oseb za 0.4 % in v primeru z le* tom 1928. porastlo za 6.1 %. Indeks zaposlenosti (1913 = 100) je bil junija 98.8, maja 99.2; junija 1928 pa 93.1.
Narodno-strokovna zveza
Izvrševalni odbor in tajništvo NSZ želi vsemu članstvu Prijetne velikonočne praznike.
PLAČUJMO REDNO ČLANARINO
Upravni odbor je na zadnji seji ugotovil žalostno dejstvo, da se nekatere podružnice ne brigajo za pozive centrale in ne pobirajo redno članarine ter jo tudi neredno obračunavajo. Upravni odbor je zato sklenil, pozvati vse podružnične odbore, ki so prizadeti, da takoj ukrenejo vse potrebno, da se bo članarina povsod redno pobirala in obračunavala. Članstvo samo pa je dolžno v lastnem interesu skrbeti, da bo plačevalo članarino redno in točno. Pomislite, koliko škodo utrpi član, ki neredno plačuje članarino. Ko pride v nesrečo in bi mu podpora dobrodošla, se ugotovi, da je na zaostanku in nima pravice do podpore. (Nesreča'je še večja in sam jo je zakrivil. Ker je izvrševalni odbor večkrat spregledal take zamude in priznal navzlic pravilniku podporo, se bo moral odslej striktno držati sklepa upravnega odbora in odkloniti vsakemu zamudniku vsako pod-
poro. Plačujte zato članarino v redu, pokažite svojo zavednost tudi z rednim plačevanjem/ članarine. Podružnične blagajnike prosim, da skrbijo, da vsak elan storil v polni meri svojo dolžnost. Plačujmo članarino v redu!
Centralni blagajnik.
VEVČE.
Podružnica (Narodno strokovne zveze v Vevčah bo imela po praznikih članski sestanek, na katerem bo poročal tajnik tov. Kravos. Na sestanek se bo vabilo pismeno, vendar že danes opozarjamo članstvo na ta izredno važen sestanek.
70-LETNICA VETERANA DELAVSKEGA POKRETA
Krščanski socialisti so 18. in 19. marca svečano proslavili 70-letmco svojega voditelja g. Jože Gostinčarja, znanega delavskega staroste in bivšega ministra. Na predvečer so mu priredili v dvorani Delavske zbornice svečano akademijo, kateri so poleg njegovih ožjih tovarišev prisostvovali še predsednik Delavske zbornice tov. Miha čohal, tajnik Delavske zbornice tov.
Filip Uratmik, tajnok Narodno strokovne zveze tov. Vladimir Kravos in zastopnik Strokovne komisije tov. Fran* ce Svetek. Pred akademijo so predstavniki društev čestitali slavljencu, ki se je ginjen zahvaljeval. Za Narodno strokovno zvezo je čestital jubilantu tov. Kravos, ki mu je želel še mnogo let krepkega zdravja. Drugi dan je bila proslava v dvorani Delavske zbornice! in so mu poklonili dragoceno darilo, kip sejavca. Tudi mi se pridružujemo čestitkam in kličemo starosti krščanskih socialistov: na mnogaja ljeta!
SEJA UPRAVENEGA ODBORA NSZ V LJUBLJANI
Upravni odbor Narodno strokovne zveze je imel v nedeljo, dne 30. marca t l. svojo sejo, na kateri je obravnaval vsa tekoča vprašanja organizacije in ostala delavska vprašanja. Po poročilih funkcionarjev Izvrševalnega odbora o stanju in delu organizacije, je poročal predsednik tov. Rudolf Juvan podrobno o vprašanju revizije socialnega zakonodavstva in je upravni odbor potrdil vse sklepe in korake, ki jih je v tem pogledu storil Izvrševalni odbor. Upravni odbor je s pohvalo vzel na znanje poročilo predsednika o konferenci, ki se je vršila v Beogradu o priliki prihoda direktorja Alberta Thomasa. Izjavo, ki jo je podal na tej konferenci predsednik NSZ je upravni odbor osvojil in naročil Izvrševalnemu odboru, naj ne pusti tega vprašanja iz ^vidika.
Upravni odbor je dalje sklenil, da se odslej oprostijo člani, ki se ponovno vrnejo v organizacijo, plačanja pristopnir ne in knjižice, kakor je to slučaj pri no-vopristopivših članih.
Dalje je upravni odbor v smislu društvenih pravil sklenil ponovno vpeljati podporne člane, ki bodo plačevali po 30 dinarjev mesečne članarine in bodo zato prejemali strokovni list »Delo«. Podružnicam se bo stavilo v nalogo, da nabirajo podporne člane.
Zelo važen sklep upravnega odbora je bil oni, da se vrši letošnji delegatski zbor in kongres narodnega delavstva v dneh 7. in 8. septembra v Mariboru. Podružnice so že prejele navodila radi kongresa, vendar opozarjamo tudi na rubriko, ki govori o kongresu.
Upravni odbor je z veseljem vzel na znanje poročila o lepem napredovanju podružnic in o ustanovitvi nekaj novih podružnic, kateri pojav je treba tembolj pozdraviti, ker je v zadnjem časti v.strokovnem pokretu nastal zastoji Narodno zavedno delavstvo se zaveda velikega pomena organizacije in se povsod pridno organizira.
Seja upravnega odbora je trajala celo dopoldne in so ji prisostvovali delegati vseh podružnic.
OBČNI ZBOR PODRUŽNICE NSZ V ZAGORJU
Naša agilna podružnica rudarjev v Zagorju je imela v nedeljo 16. marca t. 1. svoj 4. redni občni zbor, ki se je vršil v prostorih Sokolskega doma v Zagorju.
Občnemu zboru, ki je bil nadvse lepo obiskan, je predsedoval tov. Dolar Jože, ki je pozdravil navzoče in podal ■ predsedniško poročilo, za njim so poročali člani odbora. Vsa poročila s» bila vzeta z odobravanjem na znanje.
V imenu Izvrševalnega odbora je občni zbor pozdravil predsednik NSZ tov. Rudolf Juvan, ki je podal tudi zelo obširno poročilo, v katerem se je dotaknil vseh delavskih vprašanj. Zelo podrobno je poročal o vprašanju revizije socialnega zakonodavstva in dal povdarka stališču, ki ga v tem vprašanju zavzema NSZ. Njegovo obširno in izčrpno poročilo so vzeli zborovalci z navdušenjem na znanje in toplo pozdravili svojega prvoboritelja.
Sledile so nato volitve novega odbora 'in so bili z vzklikom izvoljeni naslednji odborniki: predsednik tov. Dolar Jože, podpredsednik Franc Juvan, tajnik Slavoj Kušar, blagajnik Vinko Sedlar, odborniki Tone Jesenšek, Molan Blaž, Ludovaj Ludvik, Franc Poženel, Anton Godina, Ivan Obreza, Ivan Balantič, Alojz Kukec in Alojz Drolc; nadzornika Peter Oovejšek in Anton Majar.
Na občnem zboru so se razpravljale ' potem še interne podružnične zadeve,
: nakar je novoizvoljeni predsednik zp? ! ključil lepo uspeli občni zbor.
OBČNI ZBOR PODRUŽNICE NSZ V TRBOVLJAH
V času, ko se godi našim rudarjem najslabše in ko velja zanje v enem tednu samo dvodnevni delavni dan, so se zbrali narodno zavedni rudarji na občnem zboru naše podružnice v Trbovljah. In morda je ravno beda, ki razsaja med rudarji, pripomogla, da so tovariši rudarji v tako velikem številu prihiteli na svoj občni zbor. Pa ne samo rudarji iz Trbovelj, nego tudi delegati iz Zagorja, Lok in Hrastnika so se udeležili občnega zbora. Podružnice naših vrlih rudarjev so smatrale za svojo dolžnost, da pošljejo v Trbovlje na občni zbor po enega svojega zastopnika, da pozdravi tovariše v trpljenju.
Občni zbor, ki s.e je vršil v ncdeljp> 6. t. m. v gostilni Zavrašek, je otvori! podružnični predsednik tov. Pavel Dornik, ki je po pozdravu podal lepo predsedniško poročilo. Za njim so poročali tajnik, blagajnik in preglednik računov, ki so podali sliko o delovanju podružnice, ki je pričela ponovno delovati šele pred tremi meseci, medtem ko je prej nje delovanje nekoliko zastalo. Vsa poročila so bila soglasno odobrena. Zatem je pozdravil občni zbor tajnik Iz-vrše val nega odbora NSZ tov. Kravos iz Ljubljane, ki je obenem podal tudi zanimivo poročilo o stanju delavstva, posebno pa o stanju rudarjev. Njegove besede so navzoči sprejeli z odobravanjem, posebno še, ker je v lepi sliki orisal vse trpljenje rudarja.
Sledile so volitve odbora, v katerega so bili soglasno in z vzklikom voljeni naslednji tovariši:	predsednik Pavel
Dornik, podpredsednik Franc Doher-šek, tajnik Martin Križe, njegov namestnik Franc Divjak, blagajnik Zvonko Žibert, njegov namestnik Ivan Zupanc, odborniki Leopold Šarlah, Franc Resman, Viktor Karmel, Ivan Merkač in Tine Petelinšek; preglednika računov Ivan Kočnar in Ivan Rozman.
Po izvršenih volitvah so občni zbor pozdravili tov. Vinko Sedlar iz Zagorja, Korošec iz Loke in Kač iz Hrastnika. Vsi trije so toplo pozdravili trboveljske tovariše in izrekli svoje. veselje, da je podružnica v centrali TPD, v Trbovljah, pričela delati. Z lepimi besedami je zborovalce pozval, k složnemu delu tudi tov. Karmel, ki je izjavil, da mora priti za rudarje boljši čas, če bodo enotno in močno organizirani v NSZ. Narodno zavedno delavstvo mora stati v vrstah NSZ, ker le tu je prostora za vse one, ki hočejo sebi in narodu dobro.
Po kratkih nagovorih tajnika Kravosa in novoizvoljenega predsednika tov. Dornika je bil sijajno uspeli občni zbor zaključen. Po samem občnem zboru je pristopilo k podružnici veliko novih članov. Podružnica v Trbovljah stalno narašča, posebno še. ker so se rudarji naveličali demagogov in zahtevajo tudi v strokovnem pokretu resnosti.
Novoizvoljene odbornike naše trboveljske podružnice toplo pozdravljamo in jim kličemo: tovariši naprej, vaša pot mora iti samo navzgor!
OBČNI ZBOR NSZ V MARIBORU
| Mariborska podružnica Narodno strokovne zveze je imela dne 19. januarja 1930 ob 10. uri v restavraciji Narodnega doma svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo več kot polovica članstva. Občni zbor je otvori] in vodil predsednik tov. Nabergoj, ki je uvodo-ma pozdravil predsednika Izvrševalnega odbora tov. Juvana, delegata ptujske podružnice, okrožnega tajnika in zastopnika politične oblasti g. Zlahtiča. Poročal je o velikih težkočah, ki jih je imela podružnica clb svoji ustanovitvi. Podružnica je oživela šele lansko leto po občnem zboru, ko so si člani izvalili pridne in požrtvovalne odbornike. Ob ustanovitvi je štela komaj 21 članov z odborniki vred in ni imela niti toliko sredstev, da bi si nabavila vsaj pisarniške potrebščine. Januarja 1929 se je podružnica toliko opomogla, da je vkljub malemu številu članstva priredila i družabni večer in več članskih sestan-
j kov, ki so dobro uspeli. Izvrševalni i odbor v Ljubljami je poklonil podružni-j ci 1000 Din podpore, s katero si je po-i družnica toliko opomogla, da se je za-; čela krepko razvijati, zlasti še radi te-I ga, ker je med tem dobila svoj lokal.
: Od tedaj naprej je podružnica uradovala vsako nedeljo dopoldne in ob delavnikih od 17. do 18. ure, medtem, ko so imeli člani tudi pristop k odborovim sejam. Danes šteje podružnica 106 rednih članov. Za razvoj in pridobitev novih članov ima največjo zaslugo podpredsednik Ivan Silič, ki je organiziral v tovarni Freund 37 članov, ki vsi redno plačujejo. Istotako si je pridobil velike zasluge za razvoj podružnice toj/. Germ. Zahvala pa gre tudi vsem tov. in tovarišicam, ki so pri naših družabnih večerih vedno pridno sodelovali, zlasti pa 'Postružnik Fanika, Likon Adolfina in Schnuderl Gusti. Ker bo letos v Mariboru kongres Narodno-stro-kovne zveze se mora podružnica že sedaj pripravljati na to ter izvoliti odbor, ki bo kos svoji nalogi.
Tajniško poročilo je podal tov. Saje. Tekom leta se je vršilo 23 rednih sej, ki so bile vse sklepčne in poleg tega š& mnogo izrednih sej. Vršila sta se dva članska sestanka, na katerih so poročali 'predsednik tov. Juvan, tov. Žabkar iz Celja in tov. Kejžar in Tumpej. Tekom leta je priredila podružnica dve dolbro uspeli predavanji, na katerih je poročal predsednik Zveze kulturnih društev tov. Skala o razvoju človeške družbe in tov. Tumpej o organizaciji in nje pomenu. Poleg družabnih večerov je priredila podružnica 7. decembra Miklavžev večer, ki je uspel moralno jako dobro, manj seveda mate-rijelno in na katerem je bilo obdarovanih 52 otrok naših članov. Posredovanja za naše člane pri delodajalcih so izpadla do sedaj precej povoljno, za kar se imamo zahvaliti okrožnemu taj^ niku. Kongresa v Kranju se je podružnica udeležila s 4 delegati in 4 člani, skupaj tedaj z osmimi člani, za kar se imamo zahvaliti tov. Kejžarju, ki je zbral za to potrebni denar. Posebna zahvala gre poleg tega ‘mariborski posojilnici, ki nam je naklonila 1000 Din in Ciril Metodovi podružnici, kj je darovala za Miklavžev večer 500 Din.
Blagajniško poročilo je podal tov. Obersnel, ki je poročal, da je imela podružnica 11.405.75 Din dohodkov in 10.928.25 Din izdatkov, tako da ostane saldo 477.52 Din. Predlog .računskega preglednika, da sc da odboru absolu-Lorij, je bil soglasno sprejet.
Okrožni tajnik tov. Kejžar je poročal o žalostnih razmerah, ki vladajo v Mariboru tako glede mest kakor tudi glede postopanja z narodnimi delavci. Proti naši organizaciji razvijajo naši narodni nasprotniki iz socialističnih vrst, ki so vse prej kakor jugoslovensko orijentirani, vedno hujšo gonjo. V posameznih tovarnah se nahajajo na vodilnih mestih še vedno tujci, ki mečejo naše ljudi na cesto in jim povzročajo vsemogoče neprilike. Pomagalo jim to ne bo mrtogo in prišel bo čas, ko si bfli naša narodna organizacija priborila to kar ji gre.
Predsednik izvrševalnega odbora tov. Juvan je izčrpno poročal o bojih, ki se vrše za ohranitev in izboljšanje socialne zakonodaje, zlasti za zavarovanje za brezposelnost in starost. Zlasti je poudarjal, da importirajo posamezne tvrdke še vedno inozemce, da-siravno imamo mi že dovolj kvalificiranih delavcev. Priporočal je, naj bi podružnica z ozirom na to, da se ima vršiti prihodnji kongres v Mariboru, razvijala največjo delavnost, ker je ravno mariborska podružnica, ki leži na naši severni meji, za razvoj narodnega delavstva največje važnosti. Obenem je priporočal, da naj se člani pridno poslužujejo knjižnice Delavske zbornice, ki je vedno na razpolago. Omenil je nadalje, da so vse govorice o razpustu naše organizacije neosnovane in da se te govorice širijo samo radi tega, da bi se članstvo begalo. Organizacija bo ravno nasprotno svoje delovanje še poglobila in upati je, da pride v najkrajšem času do splošne.
Jugoslovenske narodne delavske organizacije.
Pri volitvah je bil izvoljen soglasno sledeči odbor:	Predsednik Ladislav
Saje, podpredsednik Silič Ivan, tajnik Nabergoj Franjo, 'blagajnik Vouk Viktor. Oodborniki: Germ Franjo, Korent Rudolf, Dovjak Franc, Lazar Florijan, Postružnik Fani. Namestniki:	Mahnič
Franjo, Tlakočar Ivan, Ploj Avgust. Pregledovalci računov: Kejžar Ivan, Očanovič Ranko.
MARIBOR.
Po sklepu novega odbora se vrše redne odborove seje vsako drugo nedeljo ob 10. uri v društvenem lokalu, Cankarjeva ulica 1. Posamezni člani odbora so pa vsako nedeljo ob 10. uri članom v društvenem lokalu na razpolago ter član: lahko ob nedeljah plačujejo članarino. Poleg tega posluje okrožno tajništvo vsak dan od 15. do 18. ure, sprejema članarino in je članstvu sploh v vsem na razpolago. Člani, ki niso prejeli društvenega glasila »Delo«, naj to takoj javijo, ker smo ugotovili, da so se nekateri preselili, pa tega niso javili. Zato prosimo, da vsak član, ako se preseli, to takoj ustmeno ali pismeno javi. Člane pa, ki so zaostali s članarino, nujno prosimo, da zastanke poraw najo, ako že ne naenkrat, pa vsaj v obrokih. Člane opozarjamo, da izgubi vsak, ki je s članarino 2 meseca v za-stanku, pravico do podpore in da se bo ta določba pravil v .prihodnje strogp izvajala, ker nikakor ne gre, da bi oni, ki redno izpolnjuje svoje dolžnosti, trpel radi malomarnosti drugih. Oni, ki ne plačujejo članarine po zaupnikih, naj prinesejo vselej člansko knjižico s seboj, da se jim plačilo takoj potrdi. Raveno tako prosimo vse one, ki tega še niso storili, da predlože svoje knjižice, da jih pregledamo. Čitajte pridno »Delo«, ki ima za vas jako važne stvari in dajte ga čitati tudi vašim prijatelje^i-nečlanom ter pridobivajte nove člane, ker s tem najbolje pomagate sebi in vsemu delavstvu.
JESENICE.
#
Jeseniška podružnica je v zadnjem času imela članski sestanek, na katerem je poročal tajnik tov. Kravos iz Ljubljane o konferenci, ki se je vršila v Beogradu in o izjavi, ki jo je ob tej priliki podal predsednik NSZ tov. Juvan. Jeseniško delavstva je z veseljem in z odobravanjem vzelo na znanje poročilo, ker je s tem dobilo ponovnega dokaza, da se NSZ resnično briga za dobrobit delavstva. Zahvaljujoč intervenciji centrale, je podružnica spravila v zadnjem času več delavcev h kruhu, kar je delavstvo potrdilo v veri, da je NSZ tudi v tem pogledu na svojem mestu in ne zapusti delavca v stiski. Zavedno nacionalno delavstvo pri K® pričenja uvidevati, da je strokovna organizacija nujno potrebna in se zaSo javlja v vrste NSZ. Podružnica se širi in raste. Delavstvo ‘s,e iz dneva v dan zaveda, da je potrebno podpreti samo one organizacije, ki res nekaj napravijo za delavstvo in ki nimajo obljub samo na jeziku. NSZ ne govori veliko, pač pa molče dela in se njeno delo kaže v uspehih. Podružnica poziva vse neorganizirane tovariše, naj pristopijo v njene vrste. Čimveč nas bo, tem močnejši bomo in tem veljavnejiša bo naša beseda.
SREDNJA VAS PRI BOHINJU.
!Pred kratkim nas je obiskal tajnik tov. Kravos, ki nam je predaval s skioptičnimi slikami. Predavanje, se je vršilo v dvorani občinskega doma in je bila dvorana nabito polna. Zvečer se je predavanje vršilo na Stari fužini in je bita udeležba nepričakovano velika, da niso mogli vsi prisostvovati predavanju. Predavatelj nas je povedel na Japonsko in nam razkazal vso lepoto te divne dežele. Po predavanju smo se s tajnikom pogovorili o naši podružnici, ki je pričela zopet z delom. Delavstvo se pridno organizira in kmalu bomo imeli močno podružnico, ki bo delavstvu samo koristila. Želimo le, da bi nas tajnik večkrat obiskal in nam poročal o raznih vprašanjih, za katere se tukajšnje delavstvo živo zanima.
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.