GOSPODAHSTVO V S\fLTU
Sveti podjetij v Belgiji
Zakon o organizaciji gospodarstva v Belgiji, ki su ga sprejeli 20. septembra 1. 1948, jk doIočiJ, da se v vseh tovamah organizirajo sveti podjetij.
Po tem zakonu, katerega določbe so kasneje spreminjali iu doj>olnjevali, or-ganizirajo svete vsa nacionalizirana in za-sebna podjetja, ki zaposlujejo več kakor 50 delavcev. Svet šteje 5 do 18 člaiiov, kar je odvisno od velikosti podjctja. Svct se-stavljajo: dircktor podjetja in ujegovi zastopniki, zastopnikj dclavcev in njihcvi namestuiki. Lastnika ali direkrtorja pod-jetja 7, njegovimi zaslopniki ne inore v svetu zaslopati več predstavnikov, kakor jih imajo delavci.
Naloga svetov podjciij jc, da v okvjru zakonov, kolektdvnih pogodb in drugih predpisov dajejo ninenja, predloge in pri-pombe. ki se nanašajo na delovuo orga-nizacijo in pogoje v podjctju; da jim di-rektor podjetja vsake tri uicsece da po-datke o gospodarskem in finančnem poslo-vanju in delovni storilnosti: da dobijo ob koncu vsakega leta vse dokumente pod-jetja, s katenmi je mogoče ugotoviti stop-njo izkoriščanja delovne sile.
Sveti podjetij so upravičeni postaviti kontrolorja, ki lahko preveri, ali so spo-iočila, poročila in dokumenti, ki jih je predložil direktor podjetja, točni.
S pomočjo kontrolorjev so sveti upra-vičeni določati iri spreminjati v okviru zatkonodaje delovna pravila v delavnicali, raziskovati splošna merila za zaposlitev in odpuščanje delavcev, skrbeti za izva-janje določb, ki se nanašajo na soeialno politiko ier voditi vse socialne službe, ki jih ustanovi podjetje v korist delavcev. Sveti podjetij so upraiičeni nadzirati delo odborov za higieno in tehnično var-nost.
Sveti podjetij so torej posvetovaln; or-gani, katerih delo obsega dve področji: gospodarsko in socialno.
Svete volajo vsako četrto leto. Volilne kandidatne liste so upravičene predložiti reprezentativne sindikalne organizacije, k! imajo več kakor 100.000 članov. Ak-tivno volilno pravioo imajo delavci, bel-gijsfci državljaai, stari najmanj 25 let, za-posleni najmanj tri lota v gospodarski veji, ki ji pripada podjetje in ki delajo že najmanj šest mesecev v samem god-jetju. Pasivno volilno pravico imajo vsi zaiposleni delavci.
Belgijski socialistični sindikati kaJior tudi socialistična stranka niso zadovoljni s posvetovalnimi pravicarai svetov podje-tij. Zato so že 1. 1953 pokrenili akcijo za razširitev pravic svctov in njihovo spre-menitev v organe delavskega samouprav-ljanja. Zato sc povečali število svojih mandatov y svetih podjetij in so po šte-vilu   volivccv   pred   katolfskimi   sindikali.
Rezultati volitev v I. 1950 in 1954. ki so bile v 712 oziroma 804 prKljetjih, kažejo nasiednji  vplir sindikalnih central:
itr>o               ^i
mandalov •/•     mnndator Vt
Socialistični sind. 392 47,69 516 48.58 Katoliški sindikati 404 49,15 518 48,?8 Liberalnd siudikati       26     3,16     28     2,64
Medtem ko so katoliški sindikati zado-voljui s posvetovalnim značajem svetov podjetij, zahtevajo socialistični sindikati razširitev njihovih pristojnosti. Res je, da so mnenja, da jc treba najprcj nacionali-zirati zasebne lnoiiopolc, pa šele nato po-stopiio*spreminjati svete podjetij v orga-nc delavskega u|)ravijanja.
Po zalconu z dne 6. aprila 1. 1946 o or-ganizaciji domačiris.kih svetov podjetij in krajevnih <xll>orov zaposlenih domačinov je vsak podjetnik v belgijskih kolonijah Kongu \i\ Ruandi — Ugandi dolžan orga-nizirati domačinski svet, če de-la v pod-jetju več kakor 250 oscb. Domačinski svet podjetja sestavljajo delodajalec in nje-govi delegati ter zastopniki domačih de-lavcev. Polovico člaivov sveta imenuje lastnik, polovico pa izvolijo dclavci. Na-loga domacinskcga sveta podjetja je, da. zagotavlja stik me<l delodajalccm in de-lavoi ter jim nudi tako možnost, da povedo svoje žolje in da so obveščeni o ukrepih, ki se jih tičejo. To kažc, da so pristojno-sti domačinskih sve<tov .podjetij t belgij-skih kolonijah znatno ožje, kakor so ustrezne pristojnosti svetov v Belgiji.
Sveti podjetij v Belffiji lahko p-osta-nejo v nadaljnjcin raxvoiu zclo pomeDrb-ni činitelji. Na to pospbno vpliva stališče socialistov, ki perspeklivno gledajo na svetc podjefij kot organe neposredtie eko-nomske demokracije,
B. Pejovič