RAZPRAVE UDK UDC 911.2:581.9:551.58 (497.1) R A JO N I JU GO SLA V IJE GLED E NA KLIMATSKO ARIDN OST VEGETACIJSKE DOBE Ivan G a m s * Uvod Ozem lje Jugoslavije so doslej klim atsko ra jonizirali že po različnih vidikih. Vujevič (1955) je določeval stopnjo m aritim nosti oziroma kon- tinentalnosti po razlik i m ed poletnim i in jesenskim i padavinam i, potem ko je že p re j (1936) ugotavljal stopnjo kontinentalnosti številnih mest. Ilešič (1968, 1970) je izvedel rajonizacije na osnovi padavinskega, tem ­ peratu rnega režim a in nato še po obeh v id ik ih skupno. K lim atsko rajo- nizacijo vsebujejo tud i nekateri klim atološki pregledi (Vujevič, 1953), E nciklopedija Jugoslavije (Vujevič, I960), p a tud i nekatere pokrajinske, deželne in druge m onografije te r učbeniki p ri opisu naravn ih pogojev. Bolj kot na kom pleksne rajone so doslej analiz irali ozemlje po posam ez­ nih klim atskih elementih. F u rlan (1973, 1974) je na osnovi nekaterih postaj ugotavljal sončno obsevanje in izhlapevanje, Wos (1970) p a tipe vremena. P ri k lim atski rajonizaciji Jugoslavije je bil doslej v ospredju genet­ ski vidik, to je iskanje vzrokov za krajevne razlike. M anj je bil v ospred­ ju v id ik učinkovitosti klim e na živa b itja , zlasti na vegetacijo. Razlog za to je delno v dejstvu, da postav lja vsaka rastlina svoje zahteve do klim atskih pogojev (glej npr. M atvejev-Sigunov, 1953). Vendar razpolaga m oderna klim atogeografija z nekaterim i kom pleksnim i ind ikatorji, ki im ajo zelo širok spekter veljave za rast rastlin . Eden od n jih je indeks aridnosti/hum idnosti, ki pom eni količinski odnos med izhlapevanjem ter padavinam i. Z n jim i izražam o učinkovitost padavin , ki so odvisne od tem perature (300 mm letn ih p adav in v subark tičn i klim i lahko pomeni m očvirje, v subtropih p a puščavo). Za izračun aridnosti bi torej potrebo­ vali podatke o padav inah in o dejanskem izhlapevanju. Postaj, k i m e­ rijo izhlapevanje, p a je mnogo m anj kot tem peratu rn ih in še te ne upo­ rabljajo enakih inštrum entov (Furlan, 1974), k a r vse onemogoča podrobno * D r . , r e d n i u n iv . p ro f . , P Z E z a g e o g ra f i jo , F i lo z o fs k a f a k u l te t a , A š k e rč e v a 12, 61000 L ju b ­ l j a n a , YU. rajonizacijo. Zato p ri nas (Furlan, 1970) kot tud i po svetu izračunavajo izhlapevanje s pomočjo tem peratur. Pojem sloni na spoznanju, da pote­ kajo živ ljenjski procesi p ri v išji tem peratu ri h itreje, k a r jača evapo- transp iracijo in potrebo po vodi. O d ustreznih metod se najbolj upo­ rab lja em pirična form ula T horn thw aita (1947). S laba stran teh metod je neupoštevanje ostalih dejavnikov p ri izhlapevanju , zlasti v etra in vlažnosti zraka. Š tudija, koliko v nekaterih porečjih v Sloveniji pade in v strugi odteče vode, p a je ugotovila za hum idne predele m ajhne raz ­ like med tako dobljenim izhlapevanjem in evapotranspiracijo , izračunano po T hornthw aitu (Furlan, 1970). V sušnejši Vzhodni Srbiji je D ukic (1975) po rečnih odtokih ugotovil 486 mm poprečne letne evapotranspi- racije, k a r je 100—150 mm m anj kot znaša naša, po T hornthw aitu iz ra­ čunana potencialna evapo transp irac ija za te kraje . R ajoniran je po T liornthw aitovem izračunu aridnosti je v Sloveniji utem eljilo številne razlike v arealih gojenja nekaterih k u ltu rn ih rastlin (Gams, 1972), k a r opravičuje to metodo za rajonizacijo Jugoslavije. Seveda podatkov o aridnosti/hum idnosti ne smemo jem ati do številke natančno. O kvirne vrednosti veljajo predvsem za medsebojno prim erjavo. R ezultate štud ije p rikazu je tabela št. I. V n jej so poleg aridnosti p rikazan i še nekateri drugi tem peratu rn i in padavinski podatk i, saj sam indeks aridnosti ne pove vsega. Nizke tem perature in m ajhne padavine dajejo iste indekse aridnosti kot visoke tem peratu re in obilne padavine. Vnešene so vsote padav in za leto, za vegetacijsko dobo (IV—IX) te r za poletne mesece. V išina padav in sam a na sebi ind icira nekatere druge klim atske elemente, za katere je na razpolago mnogo m anj vrem enskih postaj. V obsegu podobne klim e pom eni več padav in več dni z dežjem, večjo relativno vlažnost ozračja, večjo oblačnost, m anj u r s sončnim sevanjem, večji delež difuznega sevanja, zm anjšano insolacijo, zm anj­ šano dolgovalovno sevanje iz tal, bolj po padav inah določeni režimi ze­ m eljskih tem peratu r (in zm anjšan rad iacijsk i režim). Lokalno se seveda jav ljajo neujem anja s tem i zvezami. Č eprav so za nekatere rastline pom em bne tud i zimske razm ere, je klim a od spom ladanskega b rsten ja do jesenskega ali zgodnjezimskega m irovanja vendarle daleč najpom em bnejša za vegetacijo. K er je slednje cilj take bioklim atske rajonizacije, so za osnovo izbrane razm ere v vege­ tacijsk i dobi. Ta je seveda različno dolga, od 12 mesecev ob južnem Ja­ d ranu do treh mesecev ob gozdni m eji in m anj v območju alpsk ih trav in visokogorske tundre. Za boljšo prim erjavo vseh kra jev je izbrana enotna doba z meseci od vključno ap rila do vključno septem bra, ki jo v nadaljn jem im enujem vegetacijsko dobo. Za obravnavo po dekadah, kot p red laga M alovrh (1975), ni na razpolago dovolj podatkov. P ri p rim erjav i rajonov aridnosti z areali vegetacijskih združb in p o lj­ skih k u ltu r je treba upoštevati, da dejanske vlažnostne razm ere odsto­ pajo od klim atskih. P ri isti k lim atski aridnosti im a rastlina na prim er na p litv i p rs ti na strm ini mnogo sušnejše pogoje kot rastlina na težkih ravninskih tleh z zavrtim vodnim odtokom v sušnejši klimi. Vodno p re ­ pustne podlage, kot so prodi, breče, apnenec in podobno, naprav ljajo rastiščne pogoje mnogo bolj sušne, kot bi sodili po klimi. K lim atska sušnost je torej le okvir, v katerem so lokalna odstopanja. M etoda d ela Mesečne vrednosti potencialne evapotranspiracije (PE) so izračunane na osnovi srednjih mesečnih tem peratu r po Thornthw aitovem obrazcu: PE = ^ ̂ ^ ~ a ,k je r je i kalorični indeks, izračunan po formuli i i = 1,514. V pomoč sta rab ila tabela in monogram iz Hočevarjevega (1971) učbenika. Za slovenske postaje je PE povzeta po F u rlan u (1970). Po T horn thw aitu se za realizirano evapotransp iracijo prenaša p reb itek padav in iz p re jšn jega meseca na naslednji mesec. To utem eljujejo s t r ­ ditvijo, da lahko zem lja zadrži do 300 mm vode in več. To bi moglo v določeni m eri veljati predvsem za ravnine Jugoslavije, k je r je zemlja debelejša, ne p a toliko za strm ine s skeletno prstjo ali za kras. Podrobne podobe dejanske oziroma talne vlažnosti za vso državo ni mogoče naprav iti, ker je bilo doslej prem alo m eritev bilance talne vlage. Te zahtevajo poznavanje m aksim alne (polne) poljske kapacitete, to je količine vlage, k i jo po močnem deževju ali kopnenju snega vsaj nekaj dni zadržujejo tla , ne da bi bistveno odtekala. Potrebno je nadalje po­ znavanje retencijske kapacite te in vlage venenja, to je tiste vlage, ki za rastline ni več dostopna. Sporna je p r i bilanci posebno retencijska kapaciteta . V ZDA računajo z okoli 300 mm (Strahler, A. N., S trahler, A. H., 1973, s. 299). K jer p r i nas prev ladujejo p litve gorske p rsti in kras, se zdi tak a kapacite ta mnogo prevelika. Za prim er navedim o ugotovitve triletnega m erjenja bilance talne vlage v psevdogleju p r i Tuzli: m aksi­ m alna kapacite ta 170 mm, retencijska k ap acite ta 120 mm, vlažnost za­ četka venenja 55 mm, potencialna evapo transp irac ija v letih m erjenja 666 mm, stvarna evapo transp iracija 550 mm (Vlahinič—Resulovič, 1972). R etencijska kapacite ta tal, do koder segajo korenine, je krajevno zelo različna in, če bi p r i naši š tud iji računali na prim er s 100 mm, bi ostala p rim erjava rajonov p rav tako shem atična kot, če upoštevam o samo k li­ m atsko aridnost. S tem upoštevanjem bi zm anjšali predvsem aridnost spom ladanskih mesecev, k a r bi nas prib ližalo resnici zlasti za globoka težka tla na ravnini. Kot prim er navedimo, da znaša v travniškem voj­ vodinskem črnozjomu po študiji F ilipovič— Jakovljevič, 1973, za rastlino uporabna ta ln a vlažnost v poprečju od 14 %> v globini 130 cm do 22®/# na površini. K er na omenjene oblike vlažnosti vp livajo tip i p rsti, njihova globina, njihova m atična podlaga, rastlinstvo, nagnjenost površja, klima in podobno, so poprečki daleč od resničnih k ra jevnih razm er. V kolonah tabele 1 so p rikazane vrednosti za p -P E za IV—IX, VI—V III in za vse leto, za katero navajam o tud i višino padavin. Če znaša tako izračunano izh lapevanje v nekem mesecu ali dobi več, kot je padav in , im enujem mesec ali dobo aridno, če je m anjše, hu- midno. Namesto izraza hum iden ali ariden uporabljam tud i izraze p a ­ davinski presežek ali padavinsk i p rim an jk lja j, pom anjkanje padav in in podobno. V tu jin i se je uveljavilo p e t kategorij aridnosti/hum idnosti: arid , semi­ arid , semihumid, hum id, perhum id. P ri tem navadno mislijo na celoletne razlike m ed PE in padavinam i. Po tem vidiku bi b ila v Jugoslaviji arid- na k lim a v severni m editeranski subprovinci (glej tabelo), v Vojvodini, v nižinskem Pom oravju in v M akedoniji. Ker je v ospredju našega rajo- n iran ja rastlinstvo, uporabljam te izraze le za vegetacijsko dobo. K lasifi­ kac ija je p rire jena jugoslovanskim razm eram v naslednje razrede: D oba I V - I X Doba VI—VIII arid P adavinski p rim an jk lja j Padavinsk i p rim an jk lja j 300 mm in več 300 mm in več sem iarid P adavinski p rim an jk lja j P adavinski p rim an jk lja j 0—300 mm 0—300 mm semihumid P adavinsk i presežek Padavinsk i p rim an jk lja j hum id P adavinsk i presežek 0—200 mm P adavinski presežek perhum id P adavinsk i presežek nad 200 mm Padavinsk i presežek T ra jan je dobe z dnevno tem peraturo 10° p ri postajah v tabeli I po ­ meni dobo med spom ladanskim in jesenskim nastopom p raga 10°. Njegov datum ski nastop je izračunan iz mesečnih tem peratu r po vzorcu: i i i - i t° p raga - 1° pod .za spom ladanski p rag : d = -------------------- 30 (31) t« nad -t» pod . . t» pod - t° p raga za jesenski p rag : ----------------------- :>0 (31) t° nad - 1° pod »d« je število dni, ki se prište je k srednjem u dnevu v mesecu z nižjo srednjo mesečno tem peraturo , kot znaša p rag ; »t° nad« in »t° pod« po­ menijo mesečne tem perature, ki so nad ali pod tem peraturo praga. Izraz np r. ak tivna tem peratu ra 5° znaša 3800°/200 dni pomeni, da znaša vsota ak tivn ih tem peratur, izračunana iz mesecev s srednjo tem ­ peratu ro 5° 3800® in da tra ja doba m ed pragom a 5° 200 dni.* * Vsota letnih ak tivn ih tem peratu r je seštevek mesečnih vsot. Te so zm no­ žek iz števila dni v mesecu in iz srednje mesečne tem perature, če ta znaša več kot p rag (5, 10, 15°). Če je p ri srednji mesečni tem peratu ri upoštevana le raz lika nad pragom , gre za vsoto efektivnih tem peratur. P ri k lim atskih ra jon ih so v tabeli I zabeležene m ejne vrednosti za vsote ak tivn ih tem peratu r j> 10°, za srednje ju lijske in za januarske tem perature. Povzete so po ustreznih listih A tlasa klim e Jugoslavije. Po Agroklim atološkem atlasu Jugoslavije so povzeti v tekstu navedeni feno- loški podatki. Vsi ti listi so bili v pomoč p ri razm ejevanju rajonov. Večino ozemlja Jugoslavije zavzem a gorati svet in zato pravilom a ra jonizacija ne bi smela b iti samo horizontalna, am pak trodim enzional- na. V Sloveniji se je pokazala po treba po izdvojitvi naslednjih vertik a l­ nih pasov: dna dolin, k rašk ih polj in kotlin, term alni pas, hribski pas, n ižji gorski, v išji gorski in alpski pas (Gams, 1972), T aka ra jonizacija bi potrebovala veliko lokalnega poznavanja in več postaj, na te j osnovi izri­ sana k a rta p a bi b ila m anj pregledna, ker bi se pasovi s podobno arid- nostjo ovijali okoli gora skladno z višinsko členovitostjo. V te j štud iji je pretežno gorati svet izdvojen kot posebno področje, k a r je delno utem e­ ljeno z m edsebojnim klim atskim vplivanjem višjega reliefa na nižjega in obratno. N izke ozke doline m ed gorami im ajo na prim er še visoke tem ­ perature, a sprejem ajo že več padavin . Zato tud i se m ejne vrednosti v tabeli I prepletajo . O pozoriti moram, da v nižinskih ra jon ih niso upoštevane osamljene vzpetine (npr. F ru šk a gora, gorato osredje nekaterih jad ransk ih otokov). V goratih regijah niso upoštevane posam ezne izjem no visoke vzpetine in izjem na m esta v dolinah. V tabeli I vpisane m ejne vrednosti torej niso absolutne skrajnosti v posam eznih rajonih. V okviru razpoložljivih podatkov sta v tabeli za vsak ra jon izbrani po dve ali redkokje več postaj tako, da bi čim bolj p rik aza li razlike, na prim er med dolino in goro, ali druge tip ične razm ere v rajonu. Vsi podatk i veljajo za dobo 1931—60, ki so tud i rab ili za izdelavo om enjenih k lim atskih atlasov. P odatk i so povzeti po seznamu tem pe­ ra tu rn ih in padav insk ih postaj, k i ga je na posebno prošnjo posredoval Zvezni hidrom eteorološki zavod v Beogradu. Za to se m u toplo zahva­ ljujem , p rav tako p rip rav n ik u prof. S tanetu M arnu za pomoč p ri iz ra­ čunavanju. K lim atsk i ra jo n i 1. K ontinentaln i ravn insk i do g ričevnati svet 1.1. T i m o š k i s e m i a r i d n i k l i m a t s k i r a j o n edini p r i­ p ad a vlaškem u klim atskem u območju. V vegetacijski dobi vlažnostni de­ ficit ne dosega 300 mm, razen v obdonavski n ižini okoli Negotina. P ad a ­ vinski deficit poletnih mesecev povsod presega 200 mm. Poletni meseci sicer niso bolj deževni kot v Vojvodini — ju lij im a ob Donavi celo m anj kot 40 mm —, a so nižje tem peratu re kot v Vojvodini in v zgornjemo- ravskem nižavju. A ktivne tem peratu re šž 10° znašajo 3200—3500°/180 do 200 dni. Tako klimo im a relief v porečju Tim oka do nadm orskih višin okoli 300—400 m, na jugu ra jona više kot na severu. KLIMATSKI RAJONI CLIMATIC REGIONS 1.2. Y o j v o d i n s k o - š u m a d i j s k i r a j o n je prostorsko n a j­ večji. Padavinski deficit vegetacijske dobe znaša malo čez 300 mm, le ob severnem robu m alce m anj. Poletni meseci im ajo m ed 200 in 250 mm defi­ cita. Tako aridno klimo im a Vojvodina, Srem, n izka nižina ob spodnji Savi (Posavina) tja do Semberije, Šum adija razen najv išjib gora in M oravska dolina. V njem je višinska m eja takšne klim e na severu okoli 300 mm in na jugu, v N iški kotlin i in v Leskovški kotlini, do okoli 400 do 500 m nadm orske višine. Obseg ra jona se dokaj k rije z julijsko izotermo 22°, in 280—350 mm padav in vegetacijske dobe. Ju lijsk ih padav in je m anj od 60 mm. A ktivne tem peratu re 10° znašajo 3450—3800°/200 dni, doba s tem peratu ram i nad 5° znaša 240 do 262 dni. Nekoliko odstopa Bački puhličn i plato, k i je poleti rahlo h ladnejši (z julijsko tem peraturo malo pod 22°, ak tivnim i tem peratu ram i 10° malo pod 3500°/200 dni). Izdvojiti b i ga mogli ko t subrajon, podobno kot N iško in Leskovško kotlino, ki im ata večjo nadm orsko višino, a sta poleti p rav tako topli in še rahlo sušnejši. Pedološka lite ra tu ra (Pedološka k arta F N R J, 1959) označuje p rev la­ dujoče p rs ti v Vojvodini za travn išk i in livadski črnozjom, v Pom oravju p a smonice. V tip ih p rsti in vegetacije se odraža južno od Save bolj razgi­ bani relief. Po H orvat-G lavač-E llenbergu (1974) zavzem ajo tla Vojvo­ dine, k je r so puhlična tla top lejša in sušnejša, travniško rastje bilnice {Festucetalia vallesiacae) in druge stepske združbe, m edtem ko so južno od D onave hrastove združbe (Q uercetum frainetto-cerris coll.), k i segajo ob M oravi navzgor še na Kosovo, M etohijo in v nižje porečje Ibra. 1.3. R a j o n s p o d n j e g a P o s a v j a ( P o s a v i n e ) . Zahodno od Srema se v Panonski kotlini tem perature vegetacijske dobe postopno znižujejo. Razm erom a m alo je tem peratu rn ih razlik spom ladi, ko se ve­ getacija, kot tud i nastop p rag a Si 5°, jav lja skoraj istočasno po vsej ravnin i od Zagreba do Vršca. R azlike so predvsem poleti, ko se srednje ju lijske tem peratu re ob D ravi navzgor do M aribora znižajo od 22® na 19,4° in ob Savi do K rškega na 20°. Še večje razlike so v padavinah , ki se na istih razdaljah povečajo v vegetacijski dobi od 400 do 600 mm. Sklad­ no se poveča tud i hum idnost. V našem rajonu znašajo aktivne tem pera­ ture |> 10° 3700—3300°/210—185 dni. P adavinski p rim an jk lja j vegetacijske dobe je v poprečju za 100 mm m anjši kot v Vojvodini in klim a je semia- ridna. Kako to severnobosansko-hrvatsko-vzhodnoslovensko panonsko klimo, k je r na n ižinah ni izrazitih mejnic, razdeliti na rajone, je stvar dogo­ vora. Potrebo po delitvi narekujejo razlike v gozdnih združbah, taln ih tip ih in km etijski izrabi. Vojvodinske stepske združbe zahodneje nasle­ dijo združbe h rasta in belega gabra (Q uerco-carpinetum croaticum — H orvat-G lavač-Ellenberg, 1974), ki p reh a ja na zahodu in jugu v združbe belega gabra (C ar pinion beiuli illyricum ). Prevladujoče žitno km etijstvo na vzhodu v smeri p ro ti zahodu vedno bolj izpodriva travništvo in živi­ noreja. Na priloženi k a r ti Jugoslavije so v Panonski kotlini zahodno od Sre­ m a izdvojeni trije rajoni. R ajon spodnjega Posavja sega približno do izohiete 500 mm v vegetacijski dobi oziroma do okoli 150 mm padav in ­ skega p rim an jk lja ja vegetacijske dobe. 1.4. Z a h o d n o h r v a t s k i - s e v e r n o b o s a n s k i s e m i a r i d - n i r a j o n . Vlažnostni deficit dobe IV—IX je med 0 in 150 mm in vsaj trije poletni meseci so še aridni. R ajon zavzem a ravnino kot tud i gričevje. Skladno z večanjem vpliva m editeranskega dežnega režim a (Ilešič, 1969) se p ro ti zahodu povečuje hum idnost spom ladanskih in jesenskih mese­ cev, toda poletje je ob jugozahodnem robu celo bolj aridno. R adiacije je dovolj, da lahko v term alnem pasu uspeva vinogradništvo od vzhodnih Slovenskih goric na severozahodu do okolice Tuzle in P odrin ja na jugo­ vzhodu. Glede na aridnost spada v ta rajon v severni Bosni poleg gričev­ ja še nižje hribovje do n. v. okoli 500—600 m. K er sprejem ajo v severni Slavoniji več padav in že rah le vzpetine, spada po aridnosti v naš rajon ne le Požeško hribovje, tem več tud i nizko gričevje (Bilo gora), k i veže to hribovje s H rvatskim Zagorjem. 1.5. S e m i h u m i d n i s u b p a n o n s k i r a j o n . Slovenska geo­ grafska lite ra tu ra p rišteva k subpanonski k lim i še tisto ravninsko ter gričevnato do sredogorsko Vzhodno Slovenijo, k i se p ro ti zahodu v rin ja Srednja mesečna 2 aktivnih T ra jan je temp. °C K lim atsko območje, rajon , tem peratur dobe s tem. Mean m onthly p - P E p - P E V I-V III I of active D uration of tem p. °C p — P— p - P Em eteorološka posta ja IV -IX tem perature period with ju lij jan u ar I—XII I V - I X I—XII K lim atic area, region, m eteorological station mm mm ^ 10° C > 10°C ju ly january mm mm mm i. Klim a kontinen ta lnega ravninskega do gričevnatega sveta 1.1. Timoški ra jon Zaječar, 137 m Negotin, 42 m — 289 — 303 — 216 — 238 3760—3100 3650 3760 205—190 195 198 22,8—20,2 22,3 22,8 — 1----- 3 — 2,0 — 2,0 400—800 641 398 300—350 335 316 — 57 + 11 1.2. V ojvodinsko-šum adijski ra jon Z renjanin, 82 m — 309 — 231 3800—3450 3760 215—195 200 23—21 22,6 — 3—0 — 1,6 520—800 617 280—380 334 — 96 Beograd, 132 m — 246 — 186 3830 204 22,6 — 0,2 701 390 — 49 Niš, 202 m — 339 — 259 3760 208 22,7 — 0,5 555 293 — 161 1.3. R ajon spodnjega Posavja (Posavine) B jelovar, 141 m — 150 — 124 3700—3100 3387 205—190 192 23—20 20,4 — 1----- 3 — 1,5 400—800 809 300—350 435 145 Zagreb, 123 m — 133 — 126 3448 191 20,7 — 1,2 870 469 189 Sisak, 98 m — 140 — 139 3558 197 21,4 — 0,8 830 466 220 B anja Luka, 153 m — 113 — 128 3539 196 21.3 — 0,8 1021 522 290 Slavonski Brod, 95 m — 206 — 166 3693 202 22,8 — 0,7 785 415 83 K raljevo, 219 m — 145 — 160 3647 201 21,8 — 1,0 760 434 79 1.4. Z ahodnohrvatski-severnobosanski sem iaridni ra jon V araždin, 169 m — 83 — 81 3300—3600 3359 180—205 188 22—20 20,5 — 2—0 — 1,8 1300—800 877 460—400 489 230 K arlovac, 112 m — 65 — 102 3604 198 21,6 — 0,6 1137 528 460 Bihač, 246 m — 35 — 49 3504 199 20,7 0 1245 596 533 1 uzla, 305 m — 31 — 71 3356 189 20,2 — 0,9 923 516 297 1.5. Sem ihum idni zahodni subpanonski rajon M aribor, 275 m 42 — 13 2500—3600 2596 200—170 177 22—19 19,4 — 2,5—0 — 2,1 1000—1300 1004 500—600 596 380 Črnom elj. 156 m 22 — 24 3414 189 20,7 — 1,1 1218 614 532 1.6. K osovsko-gornjem oiavski rajon Prizren, 402 m — 307 — 265 3900—3000 3892 220—185 212 24—22 23,2 — 2—0 0,4 550—750 792 290—350 315 — 86 P riština, 573 m — 283 — 238 3418 190 20,7 — 1,5 576 311 — 101 Vranje, 485 m — 303 — 248 3683 203 22,0 — 0,9 585 293 — 97 1.7. Rajon severnih in zahodnih m akedonskih kotlin Skopje, 240 m — 403 — 310 4000—3050 3980 220—195 212 25—20 24,0 — 2— + 1 — 0,1 450—800 500 220—350 233 — 223 Bitola, 586 m — 339 — 273 3116 199 22,8 — 0,1 640 268 — 64 1.8. Rajon nižinske jugovzhodne M akedonije Gevgelija, 59 m — 450 — 354 4650—3900 4654 240—200 235 26—24 25,7 4—0 3,2 450—800 745 200—280 251 — 69 Strum ica, 224 m — 423 — 347 4188 208 25,0 1,3 604 245 — 187 2. Klime goratih predelov 2.1. K arpatsko-staroplaninski rajon Zagubica, 314 m — 144 — 117 3550—2500 3344 205—187 187 21—18 20,3 — 1----- 5 — 2,2 600—1000 630 350—500 405 98 2.2. Rajon južnosrbskih in vzhodno- m akedonskih gora Surdulica, 500 m - 187 — 180 3500—1500 3528 195—120 195 22—15 21,2 0 6 — 0.9 600—1000 677 350—550 359 49 Sjenica, 1105 m — 105 — 120 2158 145 16,3 — 5,3 706 352 194 Vlasina, 1190 m — 59 — 105 2103 143 15,9 — 4,4 839 430 288 2.3. Rajon južnom akedonskih in osrednjem akedonskih gora Kruševo, 1230 m — 157 — 185 4000—1000 2439 195—200 159 20—10 18,7 0----- 6 — 2,4 600—1250 855 320—500 353 — 253 2.4. Rajon zahodnih m akedonskih gora Lazaropole 1332 m — 126 — 174 3000—900 2158 180—0 145 20—8 16,6 0----- 7 — 2,6 800—1300 1025 350—550 362 473 Mavrovi hanovi, 1240 m — 45 — 106 2247 150 17,5 — 2,7 1198 410 681 2.5. Ibarsko-podrinski rajon Gorazde, 345 m — 164 189 3400—1400 3320 190—120 190 21—13 20,1 0----- 6 — 1,6 650—1000 718 320—550 360 61 Plevlja, 784 m Kopaonik, 1710 m — 123 — 141 2443 169 18.4 — 2,8 726 366 126 268 102 1096 98 12,7 — 6,5 793 459 543 2.6. O srednjebosanski rajon Zenica, 316 m — 182 — 160 3500—1000 3432 195—120 194 21—15 20,5 — 1----- 6 — 1,4 800—1300 790 400—650 417 110 Sarajevo, 630 m — 111 — 123 2958 182 19,6 — 1,4 925 450 283 2.7. R ajon severnobosanskih gora Ilanp ijesak , 1110 m 124 — 3 3000—1100 2085 180—100 135 20—15 16,2 — 1----- 4 — 4,8 1050—1800 1134 500—800 606 607 2.8. Jugovzhodnodinarski visokogorski rajon Bijelo polje, 560 m — 202 — 168 3500—800 2829 240—60 180 20—10 18,4 2----- 7 — 1,3 1900—800 809 350—700 348 175 Bjelašnica, 2067 m 265 36 626 33 10.2 — 7,4 1245 642 841 2.9. Č rnogorski sem ihum idni planinski rajon C etinje, 655 m 232 — 112 3500—100 3124 240—100 188 22—12 21,1 2----- 6 0.9 2000—5000 3736 600—1000 809 3072 C rkvice, 940 m 554 — 42 2867 175 19,3 0,7 4926 1084 4309 2.10. R ajon zahodnobosanskih kraških polj Bosansko Grahovo, 881 m 413 — 72 2900—1000 2375 180—100 160 21—14 18,0 1----- 6 — 1,9 1100—1500 1269 400—700 501 692 D uvno, 903 m — 125 — 141 2869 170 19,4 — 1,6 1162 444 526 2.11. Liški rajon Gospič, 564 m — 27 — 112 2600—1500 2471 180—120 167 19—16 18,5 — 1----- 5 — 2,2 1200—1550 1396 500—750 534 759 Plitv ičk i Leskovac, 650 m 172 — 45 2308 155 17,4 — 2.2 1450 715 825 Stipanov grič, 1200 m 53 — 59 1741 133 15,8 — 4,1 1211 536 681 2.12. Rajon G orskega k o ta rja R avna gora, 816 m 387 72 2400—1400 2146 180—100 140 19—14 17,3 — 1----- 5 — 3,2 1200—3400 2049 800—1300 883 1502 2.13. Srednjeslovenski rajon L jubijana-Z alog, 286 m 164 28 3000—2200 2555 190—140 176 20—16 19,3 — 1----- 4 — 2,3 1100—1550 1294 650—900 717 661 Slovenjgradec, 440 m 158 57 2339 158 17,7 — 4.0 1160 697 549 2.14. N otranjsko-gorenjski rajon Bled. 501 m 282 113 3000—2000 2464 180—130 171 19—16 18,5 — 1----- 3 — 1,8 2000—1200 1565 700—1000 820 954 Kočevje, 461 m 212 65 2388 162 18,1 — 2,5 1567 787 926 2.15. A lpski rajon Bovec, 485 m 819 346 2500—0 2099 180—0 174 18—10 18,6 0----- 7 — 0,8 1700—3500 2761 900—1600 1369 2220 jezersko. 890 m 454 187 1659 128 15,3 — 3,3 1747 942 1199 K redarica, 2515 m 934 468 0 0 6,2 — 8,7 2143 1260 2.16. Rajon Slovenskega P rim orja in severne Istre A jdovščina, 110 m 166 9 3700—1900 3699 220—140 214 2—1 21,8 3----- 2 2,8 1300—1800 1577 650—860 771 849 Tem nica, 402 m 181 5 3549 204 21.0 1,9 1506 756 817 3. M editeransko in subm editeransko območje 3.1. Sredozemski rajon 3.1.1. Severni sredozemski subrajon Pula, 30 m — 338 — 296 4500—4600 4333 240—220 239 24—22 23,7 7—4 5,3 700—900 710 250—400 291 — 110 Zadar, lm — 320 — 282 4461 218 24,1 5,8 915 320 — 121 3.1.2. Južni sredozemski subrajon Kaštel sta ri (Split). 24m — 352 — 327 4000—5100 5094 240—280 264 22—26 25,4 5—9 7,3 50—1500 1049 100—500 355 179 D ubrovnik, 49 m — 257 — 301 5069 293 24,6 8,6 1301 390 466 Ulcinj, 53 m — 313 — 338 5063 267 24,9 7,1 1305 368 372 3.2. Subm editeranski rajon 3.2.1. Severni subm editeranski subrajon Pazin, 291 m — 105 — 127 4000—2500 3435 220—180 199 22—24 21,1 6—0 2,5 800—1600 1072 400—700 477 382 Reka, 104 m — 22 — 143 4409 241 23,8 5,4 1481 616 706 3.2.2. Južni subm editeranski subrajon D anilovgrad, 85 m — 200 — 274 4500—2500 4867 290—180 253 27—20 26,5 6----- 2 5,1 1500—2100 2156 400—700 458 558 Mostar, 99 m — 244 — 273 4666 248 25,7 4,8 1387 458 558 Titograd, 52 m — 75 — 110 4907 252 27,1 5,2 1587 445 937 med subalpsko in preddinarsko gorovje. Vsaj še dva poletna meseca sta aridna, vegetacijska doba kot celota p a je že rahlo hum idna, s presež­ kom padav in do 100 mm. Do nadm orskih višin 400—450 m uspeva na priso jah term ofilna vinska trta . K er se gorati svet v Gorskem ko taru in v severni Bosni hitro dvigne iznad nižav ja in ker h itro poraste jo jesenske ter spom ladanske padavine, se ozemlje s tako klimo izklini. 1.6. K o s o v s k o - g o r n j e m o r a v s k i s e m i a r i d n i r a j o n je po svoje in term ontanska in v išinska v arian ta vojvodinsko-šum adijskega rajona. Zaradi južnejše lege je poletje vk ljub višinam med 450 in 550 m enako toplo kot v Vojvodini, v dnu M etohije (pod 500 m) p a celo toplejše. H ladnejše p a so pom ladi in jeseni in spom ladanski p rag ei 10° nastopi v drugi (v Vojvodini prvi) dekadi ap rila . D ni s tem peraturo ^ 10° je okoli 200. Ker je v zavetju visokih P rokletij na zahodu, dobi rajon v vegetacijski dobi le še 300—570 mm, ju lija 35—45 mm padavin . Poletna aridnost je zato podobna kot v Vojvodini, klim a vegetacijske dobe je subaridna in le lokalno aridna. 1.7. R a j o n s e v e r n i h i n z a h o d n i h m a k e d o n s k i h k o t ­ l i n . Od Kosovsko-gornjemoravskega ra jona se razliku je po večji arid- nosti vegetacijske dobe (350—400 mm prim an jk lja ja) in poletnih mese­ cev (250—350 mm prim an jk lja ja). Spom ladanski p rag Si 10° nastopa za eno dekado p re j (tre tja dekada m arca). Ju lijska izoterm a 22° zajem a večje sklenjene areale, podobno kot izohieta 300 mm (IV—IX). Večje kotline, kot so Skopska, O hridska in Pelagonija, dobijo v vegetacijski dobi le še okoli 250 mm ali celo m anj padavin . A ktivne tem perature > 10° se gibljejo med 3050—4000°/220—200 dni. T udi u r s soncem je več kot v severnem klim atskem rajonu (Lazarevski, 1973), k a r vse kaže na postopno uveljav ljan je subegejske klime. 1.8. R a j o n n i ž i n s k e j u g o v z h o d n e M a k e d o n i j e . Im e­ nujejo ga tu d i G evgelijsko-dojranski ra jon (Lazarevski, 1971). Po nizkem P ovardarju navzgor sega do Ovčega polja. Je najbolj a ridn i kontinentaln i ra jon Jugoslavije. P adavinski p rim an jk lja j dobe ap ril—septem ber znaša do 400 mm in več, poletnih mesecev p a 300 mm in več. Julijske tem pe­ ra tu re presegajo 24°, ak tivne tem peratu re ^ 10° znašajo čez 4000°/200 dni in več. D oba z dnevnim i tem peratu ram i 5° tra ja 260—280 dni. D oba 25° tra ja niže izliva Pčinje v V ardar čez 130 dni (na sever se do Skopja sk ra jša na 120 dni) in dnevne tem peratu re S: 30° C tra ja jo nad 70 dni, k a r je vse ugodno za gojitev bombaža, riža in tobaka. Glede visokih tem peratu r je ta ra jon podoben južnem u obalnem u pasu ob Jadranu , zaostaja p a za slednjim v dolžini dobe ^ 5°. To je najbolj sončni rajon M akedonije. V išek padav in je decem bra, sekundarni m aksim um je v m arcu. Ju lija pade m anj od 30 mm padavin . Za ra jon je značilna združba h rasta p rn a rja in gabra (C occifero-Carpinetum ). 2. K lim a go ra tih predelov Srbske gore izven Zahodne Srbije te r m akedonske gore razen zahod­ nih so bolj ali m anj osam ljene skupine sredi širših nižin. Zato jih je kli- m atsko laže izločiti iz območja nižinskih klim, kot je to p rim er v skle­ njeno višjem svetu D inarskega gorstva. Z višino h itreje padajo tem pera­ ture, kot rastejo padavine, zlasti poleti, k a r zm anjšuje aridnost. Sever­ nejše gore so v istih nadm orskih višinah m anj aridne kot južnejše, v čemer se zrcali razlika dve in triče tr t geografske stopinje, ki je med Donavo in grško mejo. D a im ajo vse te gore nekoliko podobno klimo, je videti po enaki gozdni združbi balkanske ali m ezijske bukve (Fagion moesiacum). P revladujejo kisla, rjava , podzolirana tla. 2.1. K a r p a t s k o - s t a r o p l a n i n s k i r a j o n zavzema gorski svet nad 500—400 m nadm orske višine med Timokom in Moravo. Č eprav sega le do 1000 m in malo čez, sprejem a le do 500 mm padav in v mesecih IV— IX (in poleti do 100 m), to je toliko kot na prim er ravninski Zagreb. P rev laduje sem iaridna do sem ihum idna klima. 2.2. R a j o n j u ž n o s r b s k i h i n v z h o d n o m a k e d o n s k i h g o r a zajem a v porečju Morave bolj ali m anj ločene gore in skupine južno od Nišave in Zahodne Morave te r gore v severni in vzhodni M ake­ doniji do doline Bregalnice na jugu. P adavinski p rim an jk lja j je večidel m anjši od 200 mm, poletni p rim an jk lja j p a sega po pobočjih do najv išjih vrhov, ki ostajajo večidel pod 2000 m nadm orske višine. V vegetacijski dobi je dežja m anj kot 500 mm, ju lija m anj kot 70 mm, v velikem delu celo m anj kot 60 mm. R ajon je torej sem iariden do seinihumiden. 2.3. R a j o n s r e d n j e m a k e d o n s k i h i n j u ž n o m a k e d o n - s k i h g o r a . Že v združbi h rasta Q uercetum (confertae) farneito-cerris coli. m acedonicum (Horvat et al., 1974), se odraža posebnost te gorske k li­ me, ki je poleti precej sušna. Ju lija je padav in pod 50 mm, v vegetacijski dobi pod 500 mm. R ajon sega na sever do Skopske kotline in Pologa, na zahod p a do vznožja Bistre in gorovja Stogovi, s katerim a se začenja nekoliko hum idnejši rajon zahodnom akedonskih gora. Vse do višin 2500 m sprejm ejo gore ju lija le do 20 mm več padavin kot okoliške kotline, k a r p a je m anj kot znašajo gradienti v severozahodnih in severnih m akedon­ skih gorah (Lazarevski, 1971). Tudi v tem se odraža lega za zavetnim i in višjim i zahodnim i gorami te r vp liv subegejske oziroma subtropske klime. 2.4. R a j o n z a h o d n o m a k e d o n s k i h g o r a je nekoliko h u ­ m idnejši zlasti spom ladi in jeseni, ne p a toliko poleti. O d Šar planine na severu do pogorja Stogovi na jugu je sklenjen niz, ki im a v M akedo­ n iji najm anj sonca, tem peratu re |> 5° tra ja jo le 240—160 (140) dni, 2; 10° p a pod 190 dni. N ižinski bukov gozd p reh aja v združbo m unike (Pinetum heldreichii) ter m olike (Pinetum peucis). 2.5. I b a r s k o - p o d r i n s k i r a j o n V gorskem svetu med Kopaonikom in Sočo se sem iaridna klim a ob Ib ru v smeri pro ti severozahodu sprem inja v vedno bolj hum idne va­ riante. Lokalna odstopanja od postopnega sprem injan ja povzroča večji ali m anjši sredozemski klim atski vpliv. Gore na jugozahod od panon- sko-jadranskega orografskega razvodja imajo bolj sušna poletja in več padav in v h ladni polovici leta. Poletje je bolj sončno in tem peraturne vsote so večje. N adaljn je razlike so posledica značaja orografskega raz- 2 G e o g ra f s k i v e s tn ik 17 vodja. K jer so ob privetrn i, zahodni stran i visokega razvodja večje p ad a ­ vine, na kontinentaln i stran i h itre je upadajo , skratka , padavinsk i val im a večjo am plitudo, a kra jšo valovno dolžino, kot p a ob neizrazitem , razčlenjenem ali nizkem razvodju. Ibarsko-podrinski ra jon sega na zahod do razvodja med D rino in Bosno, ki je izrazitejša k lim atska ločnica. Zahodno od n je je klim a liu- m idnejša in v dolinah te r kotlinah hladnejša. Doline ibarsko-podrinskega ra jona sprejem ajo od ap rila do septem bra m anj od 400 mm padavin , v sredogorju med 400 in 500 mm in šele v višinah nad 1300—1500 nekaj nad 500 mm. A ktivne tem peratu re > 10° se gibljejo med 3000°/180 dni v dolini Ib ra do 1500°/120 dni v gorovju nad 1400/1500 m n. v., k je r je poletje že sem iaridno do semihumidno. 2.6. O s r e d n j e b o s a n s k i r a j o n s središčem v dolini Bosne med Sarajevom in Zenico te r v dolini gornjega Vrbasa p redstav lja pomol nekoliko bolj sušne klim e med bolj nam očenimi zahodnobosanskimi kra- škimi p la to ji te r vlažnejšim gorskim nizom med Sano in Vlašičem. Po dolinah je v vegetacijski dobi še čez 400 mm p adav in in njihov porast v višino je nekoliko h itre jši (do 600 mm na 2000 m visokih gorah). Med kom aj 50 km oddaljenim a Zenico in Sarajevom so znatne tem peratu rne razlike (aktivne tem peratu re ]> 10° v Zenici 3432°/194 dni, v Sarajevu 2958/182 dni), k i gredo tud i na rovaš kotlinske lege Sarajeva te r in ten ­ zivnejšega uveljav ljan ja tem peraturnega obrata, kakršen je znan iz subalpskih kotlin Slovenije. 2.7. R a j o n s e v e r n o b o s a n s k i h g o r a . Č eprav navadno ne presegajo 1500 m n. v., sprejem ajo gorska slemena med Grmečem na za­ hodu in Javorom nad D rino na vzhodu v vegetacijski dobi od 500 do 700 mm, zahodno od Zeniške kotlinice celo do 800 mm, ju lija v večjem obsegu med 90 in 100 mm padavin , k a r nap rav lja klimo sem iaridno do sem ihum idno ter hum idno v najvišjem gorovju. Po postaji H an P ijesak (glej tabelo I) je vegetacijska doba hum idna že malo nad 1000 m n. v., m edtem ko so si v poletju izhlapevanje in padavine v ravnovesju. Vzrok za razm erom a precejšnje padavine ni znan, verjetno p a je v zvezi s se­ verozahodnim i, severnimi in severovzhodnim i vetrovi, k i jih barične si­ tuacije v Evropi (glej Lalic, 1967) usm erijo p ro ti Jad ranu čez razm erom a nižjo gorsko pregrado med povirjem N eretve in Plješevico.* Razm erom a precej je hum idna dolina gornje Une, ki pom eni gorsko zajedo in obenem vetrovni kanal. 2.8. J u g o v z h o d n i d i n a r s k i v i s o k o g o r s k i r a j o n za­ vzema najv išji gorski svet v povirju Neretve, Plive, Tare, Lim a te r se­ verne P rokletije . V dobi od ap rila do septem bra sprejem a jugovzhodno gorovje do 600 mm, v pov irju N eretve do 800 mm padavin . Ta razlika je bržčas razlog, da v lada na severovzhodu gozdna združba Abieti-Fage- tum illiricum, medtem ko se v P rokletijah bolj razm ahne gozd m unike in ruševja (Pinus heldreichii in Pinus mugo). N ajvišje vrhove p a porašča * Podobno je severovzhodno od nizkih Postojnskih v ra t več padav in v ob­ m očju Krim ske planote (v dobi IV—IX do 900 mm). visokogorska vegetacija — združba Seslerietalia (H orvat-G lavač-Ellen- berg, 1974). 2.9. Č r n o g o r s k i p l a n i n s k i r a j o n zavzem a gorovje med Jadranom in dolino gornje Zete te r med njo in P rokletijam i. Č eprav običajno ne dosegajo 2000 m n. v., sprejem ajo gore v vegetacijski dobi 600—1000 mm padavin , največ na O rjenu. Toda ju lija pade kom aj 80 do 90 mm, ker se uveljavi subtropski padavinski režim. K lim a vegeta­ cijske dobe je sem ihum idna, poletje p a sem iaridna. Zanimiv je prim er najbolj padavinske jugoslovanske meteorološke postaje Crkvice. V vege­ tacijsk i dobi so v letih 1925—40 (Padavine u Jugoslaviji, 1957) nam erili 1220, v letih 1931—60 p a 1082 mm padavin . Letne vsote so v prvem raz­ dobju dosegle 5317 mm, v drugem p a 4926 mm. V egetacijska doba (1931 do I960) im a 554 mm presežka, poletje p a 42 mm p rim an jk lja ja padavin. 2.10. R a j o n z a h o d n o b o s a n s k i l i k r a š k i h p o l j . Je semi- hum iden do sem iariden. Zaradi več vzporednih slemen na p lanoti sub- niediteranski in kontinentaln i klim atski vpliv i ne m ejijo na ostri meji. D olinski svet, k i se odpira na jug, je poleti znatno bolj vroč in ariden. Tu kot drugod v podobnem reliefu zbirajo k raške depresije ponoči in pozimi ohlajeni zrak in počasno segrevanje skalnega površja znižuje tem perature prizem nega zraka v vegetacijski dobi (glej Gams, 1975). Tudi to p rispeva k prev lad i travn ištva in pašn ištva nad poljedelstvom. 2.11. L i š k i r a j o n je z okoli 500mm padav in v mesecih IV—IX otok med bolj nam očenim obrobjem z 800 mm padavinam i. L iška k raška polja im ajo k lim atski značaj medgorske kotline. K lim a je sem iaridna do sem ihum idna, p ri čemer je jugovzhodni del Velebita aridnejši kot po nadm orski višini n ižji severni gorati obod. K ontinentalna zima je pravo nasprotje razm erom a toplem u in sušnejšem u poletju. 2.12. R a j o n G o r s k e g a k o t a r a je sem ihum iden do hum iden, v višjih legah perhum iden. A ktivne tem peratu re 10° malo nad 2000° nudijo slabe pogoje za žitno poljedelstvo, ki se je um aknilo gozdarstvu in travništvu . Z 800 mm padav in v vegetacijski dobi in z malo sonca nudi klim a pogoje za združbo bukve in jelke te r obsežne smrekove go­ zdove. 2.13. H u m i d n i o s r e d n j e s l o v e n s k i r a j o n zavzema p red ­ alpski in p redd inarsk i svet, k i sprejm e v vegetacijski dobi 650—900 mm padavin. N a južnem in vzhodnem robu je ju lij še rahlo ariden. P ri po­ drobnem opisu hum idnosti v Sloveniji je bilo potrebno izdvojiti tu in drugod več rajonov (Gams, 1972). 2.14. N o t r a n j s k o - g o r e n j s k i h u m i d n i d o p e r h u m i d ­ n i r a j o n . S prejšn jim ga v glavnem razm ejuje izohieta vegetacijske dobe 750 mm. Do jugozahodnega roba padavine narastejo do 1000 mm. Zajema dinarske p lanote visoke D olenjske in N otranjske, škofjeloško hribovje in Gorenjsko kotlino iznad L jubljanskega polja te r vlažnejše ozemlje onstran savsko-jadranskega orografskega razvoja v k ra jih , ki so nekoč p rip ad a li N otranjski. O nstran orografskega razvodja so poletja bolj sončna in toplejša, jeseni in spom ladi p a je več padavin. 2.14. A l p s k i p e r k u m i d n i r a j o n . Zajema robne dinarske vi­ soke planote severozahodno od Nanosa, znaten del Idrijskega in C erk­ ljanskega, Julijske Alpe, K aravanke in K am niško-Savinjske Alpe. N aj­ bolj hum iden je v porečju Soče in v Bohinjskih gorah. P ostaja Dom na Komni, 1520 m, dobi v vegetacijski dobi 1608 mm padavin , k a r je več, kot katerakoli druga tem peraturno-padavinska postaja v Jugoslaviji, na podlagi katerih je b il izdelan A tlas klim e Jugoslavije (v tisku). Tolikšno stopnjo hum idnosti, kot jo im ajo Julijske Alpe, dosegajo Kam niške A lpe v znatno večji nadm orski višini. Glede letnega presežka padav in p a ta alpska provinca zaostaja za črnogorskimi gorami. 2.16. H u m i d n i r a j o n s l o v e n s k e g a P r i m o r j a i n s e ­ v e r n e I s t r e . Im a že dva poletna meseca aridna, čeprav poletje kot celota ni aridno. Zaradi k rašk ih ta l p a se poletna suša vendarle uve­ ljavlja . V vegetacijski dobi pade 500—900 mm dežja. V flišnem gričevju uspeva še vinska trta , v išja pobočja so domena bukovih gozdov in ti segajo do gozdne meje, čeprav je š tud ija (G am s-Lovrenčak-Plut, v tisku) pokazala, da tem peratu re v v išinah nad 800 m niso višje od teh v kon­ tinentaln i Sloveniji, ako jih reg istrira v podobni legi nam eščena postaja. 5. M editeransko in subm editeransko k lim atsko obm očje 3.1. S r e d o z e m s k i r a j o n . Če naj njegov obseg označuje vege­ tacijska združba črnike (O rno-Q uercetum ilicis), potem njegova severo­ vzhodna m eja približno sovpada z julijsko izohieto 30 mm na severo­ zahodu rajona in 60 mm na jugovzhodu jugoslovanskega Prim orja. Rajon je potrebno deliti vsaj na dve provinci. 3.1.1. Severna sredozem ska provinca je aridna do rahlo sem iarid- na. Poletni padavinsk i p rim an jk lja j je m anjši od 300 mm, v dobi IV do IX p a precej čez 300 mm. Julijske tem peratu re so pod 24,5°, januarske m ed 5 in 7°. A ktivne tem peratu re 5° znašajo 5000°/240 dni. P rovinca zavzem a obalno področje zahodne in južne Istre, od K varnerskih otokov p a predvsem Lošinj in otoke vzhodno od njega. N a jugovzhodu sega taka klim a prib ližno do reke Krke, ki jo je za mejo med dvema sredo­ zemskima provincam a spoznal že Ilešič (1969). 3.1.2. Južna m editeranska provinca je aridna, ker presega padavinski p rim an jk lja j 300 mm v vegetacijski in poletni dobi. Ju lij ima poprečno za eno stopinjo višje tem peratu re kot severneje, jan u a r je m ed 6 in 12°. Čim dalje od obalnega gorovja, tem bolj so otoki sušni. Sušni rekord ima vrem enska postaja Palagruža. V dobi 1931—1960 je sprejela na leto po ­ prečno 268 mm, od ap rila do septem bra 77 in v treh poletnih mesecih skupno 23 mm dežja. To je najsušnejši k ra j Jugoslavije. V provinci tra ­ jajo tem peratu re ^ 5° vse leto. Za gojenje agrum ov odlična klim a obsega, žal, le ožji obalni pas, ki sega globlje v notranjost le ob spodnji Neretvi. 3.2. S u b m e d i t e r a n s k i r a j o n . K lim atsko je raznolik in skup­ no je m orebiti gojenje oljke in smokve. Po aridnosti (prim . Golubič, 1958) ga je potrebno deliti vsaj na dve provinci. 3.2.1. Severna subm editeranska provinca im a v poletnih mesecih 100 do 150 mm padavinskega p rim an jk lja ja . T rije poletni meseci so aridni, jan u a r im a 2—6°, tem peratu rn i p rag ^ 5° se jav lja spom ladi med 21. III. in 5. VI. te r jeseni po 21. XI. (doba tra ja 320—270 dni), š irše se taka klim a razprostre v Istri in po severnih K varnerskih otokih, ki spre je­ majo še poleti precej dežja. 3.2.2. Južna subm editeranska provinca je toplejša vse leto in bolj namočena. V severni provinci nastopa jesenski p rag ]> 10° malo pred 21. XI., v južni p a med 1. in 11. XII. N ajvišje poletne tem peratu re so izza obale, v T itograjski kotlini in v nizki Hercegovini. Posta ja C kla pod Rum ijo im a najvišjo julijsko tem peraturo — 27,6°. T udi druge postaje iz tega območja, k jer dosega ju lij do 27°, im ajo višje ju lijske tem perature kot te v jugovzhodni M akedoniji, k jer im ata postaji G evgelija in Valan- dovo 25,7°. A ktivne tem peratu re ^ 25° tra ja jo 100—120 dni, tropskih dnevov (i> 25°) je okoli 20. Tudi tem peratu rne vsote 10° so visoke (do 5000° in več) in nudijo dobre pogoje za gojenje tobaka. V kljub vsemu pa je klim a sem iaridna in to zarad i višjih padav in v vegetacijski dobi, ki rastejo s približevanjem gorovju. V Č rni gori in zlasti v Hercegovini sega tak a sem iaridna klim a znatno više v gorovje, domnevno do 500 do 700 m nadm orske višine, k a r je znatno več kot v severni provinci, ki sega le do 300—400 m visoko. Na razprostranjenost zimzelenih rastlin imajo p rav toliko in še večjo vlogo vdori zimskega m raza s kopnega, k a r p a je zelo lokalno pogojeno. N ekdaj je bil subm editeranski ra jon območje združbe južnega gabra (C arpinetum orientalis croaiicum) in združbe črnega gabra in vilovine (Seslerieto-O stryetum ), v v išjih legah p a združbe bukve (Fagetum croa­ iicum). Zdaj p a so gozdovi zelo degradirani. Sušnost je zarad i p repustn ih ta l večja kot bi pričakovali po klimi. Letni po tek aridnosti V kontinentaln i klim i narašča aridnost v spom ladanskih mesecih h i­ tre je v n ižjih kot v v išjih legah (diagram 1), še najh itre je v severozahod­ nih d inarskih gorah in v A lpah. Poleti nastopajo med rajoni največje razlike v aridnosti. N ajbolj namočeni so perhum idni rajoni na severo­ zahodu države in najm anj nizko Črnogorsko prim orje ter nizko Povar- darje. Jeseni se razlike zm anjšujejo, razen na obalnem gorovju, ki tak ra t v Č rni gori postane najbolj hum idni rajon. Panonsko klim atsko območje je jeseni že hum idnejše od južnom akedonskega rajona. O ktober je n a j­ večkrat vlažnejši od aprila . Pozimi ima kontinentalna Jugoslavija dokaj izenačene indekse aridnosti. Povsod je poletje najbolj sušni čas. N ajvečje razlike med letom nasto­ pajo v črnogorskih gorah oziroma v subm editeranskem padavinskem re­ žimu vobče. P ostaja C rkvice im a skra jn je vrednosti: 847 mm p adav in ­ skega p reb itk a decem bra in 37 mm p rim an jk lja ja ju lija . V Panonski nižinski klim i razlike kolebajo do okoli 140 mm in nekaj več v M ake­ doniji (do 220 mm). M anj koleba indeks aridnosti v višjih gorah v kon- LETNI POTEK H U M ID N O STI-A R ID N O S TI ANNUAL COURSE OF H U M ID ITY -A R ID IT Y 'CRKVICE 600 500 iOO BJELASNICA, CRKVICE BJELOVAR BLEO BOVEC LJUBLJANA SARAJEVO ULCINJ H1JEKA BLED ULCINJ 120 2 : BJELOVAR ZRENJANIN - 2 0 tinen taln i klimi. P ri K opaoniku so m ejne vrednosti 6 in 96 mm. Zelo malo se aridnost med letom sprem inja v osrednjem slovenskem rajonu. Postaja Šm artno p ri Slovenj G radcu (oziroma Slovenj Gradec) izkazuje kolebanje med mesečnimi vrednostm i od + 13 mm (julija) do + 92 mm padavinskega p rib itk a (novembra). V velikem torej letna am plituda pojem a od obalnih gora v smeri kon­ tinentalne notranjosti, zlasti v smeri p ro ti severovzhodu. V išinski g rad ien t hum idnosti Zaradi zm anjševanja tem peratu r in večanja padav in raste z višino liumidnost. P ri tem je po državi precej razlik. K jer zavzem ajo konvek- tivne padavine večji delež, to je v kontinentalnem padavinskem režimu, GRADIENTI HUMIDNOSTI - GRADIENTS OF HUMIDITY BJELAŠNICA ---L MOSOR/ B00p-PE so višinski gradienti hum idnosti m anjši kot na obalnem gorovju, k je r je delež orografskili padavin , zlasti na p riv e trn i strani, večji. Zato so m ajhni g radienti v Panonski nižini in v subegejski klim i v M akedoniji, veliki na gorovju izza jad ranske obale (diagram 2). N ajm anjši so v gorah v srednji in južni M akedoniji. Tam im ata na p rim er padavinsk i postaji Pehčevo 1010 m, v dobi IV—IX 223 mm (avgusta 21 mm), in Počivalo, 940 m, 251 mm (avgusta 20 mm) padavin. Ilustrirajm o gornje trd itve na prim eru dveh gora v panonsko-m orav- skih ra jonih (Sljeme in Kopaonik), dveh gora na razvodnem gorovju med kontinentalno in prim orsko klim o (Bjelašnica, Triglav) in dveh gora iz priobalnega niza (Mosor, Crkvice). IV—IX VI—V III G radient p — PE (mm) Prim erjalne postaje hum idnosti 100 m K uršum lija, 380 m — Kopaonik, l?10m 34,0 29,9 Zagreb, 123 m — Sljeme, 999 m 46,9 30,2 Sarajevo, 630 m — Bijelašniea, 2067 m 26,2 11,1 Bled, 501 m — K redarica, 2515 m 32,3 18,1 Bovec, 483 m — K redarica, 2515 m 5,7 6,6 Split, 24 m — Mosor L juvač, 853 m 44,9 29,4 D ubrovnik, 49 m — Crkvice, 940 m 90,9 38,5 V obeh dobah izstopajo gradienti Bovec—Triglav, ker leži p rv a po­ staja v najbolj namočeni vnanji gorski p reg rad i Julijsk ih A lp in ker za njo v smeri T rig lava v istih višinah padavine ne naraščajo. Poleti so gradienti pravilom a enkrat m anjši kot v vsej vegetacijski dobi. Po teh računih postane klim a hum idna na Sljemenu nad 500 m, Ko- paoniku nad 1000 m, B jelašnici nad 1700 m, na O rjenu p a že p ri 1000 m n. v. N adm orske višine, v ka terih nastopajo bolj hum idne klime, se ve­ čajo z oddaljevanjem od obale, zlasti h itro v južni Srbiji in v M akedo­ niji, k je r p rev ladujejo kovenkcijske padavine. P rim erjava klim atske sušnosti vegetacijske dobe in km etijskih p r i­ delkov te r izrabe ta l (slednje po Geografskem atlasu Jugoslavije, 1961) daje naslednje zaključke. V vojvodinsko-šum adijskem rajonu (1.2.) je n jiv in vrtov nad 50 %. V ostalih kontinentaln ih aridn ih in sem iaridnih ra jonih s poletnim deficitom padav in nad 100 mm je n jiv in vrtov v glavnem med 30 in 50 % vsega površja, drugod p a znatno m anj. Seveda na to vp liva tud i relief, vendar ostajajo visoki deleži n jiv tud i v goratih predelih vzhodne Jugoslavije. Tobak gojijo v glavnem tam , k jer znaša poletni deficit padav in nad 200 mm. K jer je v k ra jih s tobačnim i polji ta deficit m anjši (npr. T itograd), je znatno večja vsota ak tivn ih tem ­ p era tu r nad 10°. V kontinentalnem delu države se vinogradniško po ­ dročje dokaj ujem a z ozemljem, k je r je n jiv in vrtov nad 30 °/o, k a r je razum ljivo, saj je večja sušnost ugodna tako za trto kot tud i za poljske ku lture, ki dajejo zrn je (in to tud i s posredovanjem m anj izlužene p rsti z večjo beljakovinsko proizvodnjo). K jer je v njivsko-vinogradniškem ob­ močju aridnost vegetacijske dobe te r vsota ak tivn ih tem peratu r nad 10° večja, se vinogradi spuščajo tu d i v nižino, m edtem ko se na robu te klim e um aknejo na prisojna pobočja v term alni pas, k je r so plitvejše p rs ti in k je r na strm ini vlaga h itre je odteka. Drugo večje vinograd­ niško območje, to je v m editeranski in subm editeranski klimi, je tam, k jer znaša padavinski deficit vegetacijske dobe nad 100 mm. Bibliografija — Bibliography A groklim atski atlas SFR Jugoslavije 1973, Beograd. A tlas klim e SFR Jugoslavije, Beograd (v tisku). D ukič, D., 1975, H idrogeografske osobine Istočne Srbije. Zbornik radova Geogr. inst. J ovan Cvijič, SANU, kn j. 26, Beograd. Filipovič, R., Jakovljevič, M., 1971, P rim ena neutronske metode za m erenje vlage u raznim zem ljištim a, Zemljište i b iljka, vol. 22, št. 3. F urlan , D., 1960, K lim atska razdelitev Slovenije, Geografski vestnik, XXXII, L jubljana. Furlan , D., 1970, U gotavljanje evapotransp iracije s pomočjo norm alnih k li­ m atskih pokazateljev, Letno poročilo meteorološke službe za leto 1966, L jubljana. F urlan , D., 1975, O kvirne vrednosti sončnega obsevanja n a Balkanskem polotoku, R azprave D ruštva meteorologov Slovenije, XV, L jubljana. F urlan , D., 1974, O rientacijsk i podatk i o izh lapevanju v Jugoslaviji, R azpra­ ve D ruštva meteorologov Slovenije, XVII, L jubljana. Gams. I., 1972, Prispevek h k lim atogeografski delitvi Slovenije, Geografski obzornik, XIX, L jubljana. Gams, L, 1975, N ekatere posebnosti kraške klime, Simpozij M eteorologija: go­ spodarstvo, R azprave D ruštva meteorologov Slovenije, posebna številka, L jub­ ljana. Gams, I., Lovrenčak, F., P lut, D., Soča, Kamno, Breginj v pokrajinsko- ekološki m edsebojni p rim erjavi, Posoški zbornik, L jub ljana (v tisku). G eografski atlas Jugoslavije, 1961, Zagreb. Golubič, S., 1958, P rilog poznavanju klim e Prim orske regije Jugoslavije, . Geografski glasnik, št. 20, Zagreb. H andžič, M., 1967, O dredivanje term ičkih regiona n a osnovu isp itivan ja tem ­ p era tu ra sa visinom, Zbornik radova, Savezni hidrom eteorološki zavod u Beo­ gradu. Hočevar, A., 1971, Agrom eteorologija, L jubljana. H orvat, I., Glavač, V., Ellenberg, H., 1974, Vegetation Südeuropas, S tu ttgart. Ilešič, S., 1968, P odstaw y klim atyczne regjonalizacji fizyczno-geograficzne Jugoslaw ii, Przeglqd G eograficzny, t. XL, zv. 4. Ilešič, S., 1969, K lim atska obm očja Jugoslavije, G eografski obzornik, XVIII, 3—4, L jubljana. Lalič, D., 1967, M akro-tipovi atm osferske cirkulacije nad Jugoslavijom , Zbor­ n ik radova, 1947—1958, Beograd. Lazarevski, A., 1971, K lim ata na M akedonija — vržeti vo SR M akedonija, Geografski razgledi, kn. 8—9, Skopje. Lazarevski, A., 1973, Klim a na M akedonija — osunčanje, oblačnost i po java na grad, grmeži i m agla vo SR M akedonija, Geografski razgledi, kn. 11, Skopje. M alovrh, V., 1975, Bioklim atski cikli gospodarskega prostora, G eografski vestnik, XLVII, L jubljana. M atvejev, S., Sigunov, A., 1953, K lim ogram i Istočne Jugoslavije i prim eri njihove prim ene u ekologiji, Zbornik radova SAN, In s titu t za ekologiju i bio- geografiju, kn. 3, Beograd. P adavine u Jugoslaviji, 1957, Priloži poznavanju klim e Jugoslavije, 2. HS FNR Jugoslavije, Beograd. Pedološka k a r ta FN R Jugoslavije, 1959, Jugoslavensko društvo za prouča- vanje zem ljišta, Beograd. S trahler, A., N., S trahler, A., H., 1973, In troduction to Environm ental Science, S anta B arbara. T em peratura, vetar i oblačnost u Jugoslaviji, Beograd, 1925—1940, Beograd 1952, H idrom eteorološka služba, Beograd. Thornthw aite , C., W., 1947, C lim ate and m oisture conservation, Ann. Ass. Americ. Geogr., 37. V lahinič, Resulovič, H., 1972, Režim odvodnjavanja psudogleja, Zem ljište i b iljka, vol. 21, št. 1. Vujevič, P., 1936, O stepenu kontinentalnosti m esta u Jugoslaviji, G lasnik geogr, d ruštva, zv. XXII, Beograd. Vujevič, P., 1955, R azlika u višini le tnih i jesenskih padav ina kao merilo njihovog m aritim iteta odnosno kontinenta lite ta, Zbornik radova SAN, knj. XLYI, Geografski institu t, knj. 10, Beograd. Vujevič, P., 1953, Podnebje FNR Jugoslavije, A rhiv za poljoprivredne nauke. VI, zv. 12, Beograd. Vujevič, P., I960, K lim a (pri geslu Jugoslavija), Enciklopedija Jugoslavije, 4. zv., Zagreb (str. 571—577). Wös, A., 1970, K lim at w vj^ciu kom pleksow ym vybranych miejscowošci Jugoslawii. Przeglqd geograficzny, t. XLII, zv. 1. REGIONS OF YUGOSLAVIA ACCORDING TO THEIR CLIMATIC ARIDITY IN THE GROWING SEASON Ivan G a m s (Summary) T he division in regions w as done on the basis of th e d ifferences betw een the p (= precip ita tion) and PE (= po ten tia l evapo transp ira tion ) for the m onths a p r il—septem ber (IV—IX) w hich a re h e re called grow ing season. T he PE is calcu la ted according to the T h o rn th w aite ’s indices based on the m ean m onth ly tem p era tu res for the period 1931—1960. F or th is p eriod d a ta on p and m onth ly tem p era tu res fo r abou t 140 Y ugoslav sta tions a re know n. F u rla n (1970) has estab lished th a t d ifference betw een the p rec ip ita tion and run-off w ith in some Slovene r iv e r basins is n e a r ly the sam e as the PE ca lcu la ted b y T h o rn th ­ w aite ’s indices. T he Slovene regions estab lished on th is basis could exp la in m any d ifferences in the land use and ag ric u ltu ra l p roduction (Gams, 1972). This supports the division of Y ugoslavia according to T h o rn th w a ite ’s indices of arid ity . T he soil m oisture budget in Y ugoslavia is v e ry v a ried and in g rea te r p a r t unknow n. Besides the deep soil in the P annon ian basin of Y ugoslavia the th in y soils on the m ountain slopes ta k e the p redom inan t p a r t of the country . M ore than 1/3 of the co u n try is b u ilt of perm able lim estone and dolom ites. In such conditions for the w hole coun try on ly the clim atic a rid ity can be n ea rly determ ined. In the tab le 1 the d a ta of p-PE for the period IV—IX and fo r the sum m er (VI—VIII) a re given. T here a re also sums of active tem p era tu re s S; 10° C, d u ra ­ tion of period w ith 10° C, am ount of precip ita tion during the whole year (I—XII), and in th e grow ing season, the m ean m onth ly tem p era tu res for the w arm est (July) an coldest (Januar) m onth and the differences p-PE for the w hole y ear. F o r the w hole y e a r the PE surpasses the p rec ip ita tion in V ojvo­ dina, in the v a lley of M orava, in th e autonom ic region of Kosovo and in the low land of M acedonia. In the table 1 are given also boundary values w ithin the region. T he size of the clim atic region was on the m ap of Y ugoslavia drow n m ostly by m eans of the new A tlas of the clim ate of Y ugoslavia (Atlas klim e FNR Jugoslav ije , B eograd, in prin t) and of the A groclim atic a tlas of Yugo­ slav ia (1973). 8 regions in the con tinen ta l low land, 2 regions in the M ed ite rranean and S ubm ed iterranean clim ate and 15 m ountaineous regions have been separated . Isolated hills in low land and exeptional high peaks in the m ountaineous regions w ere neglected. T he a r id ity of the m ountaineous regions w as estab lished m ostly on the base of va lley stations since the m ountain stations are scarce. T here the a r id ity is decreasing w ith altitude. The m ost a rid clim ate occurs in the con tinen ta l p a r t of the co u n try in the sou theastern M acedonia w here th e w a te r deficiency (p-PE) in the grow ing season and in the sum m er reaches 400—500 mm. In the cen tre of Yugoslav cereal production, in Vojvodina, the w ater deficiency in the growing season is m ore th an 300 mm and 200—300 mm in the sum m er. T here on the loess p lateaus the n a tu ra l vegetation belongs to the desert associations (Horvat- G lavac-E llenberg , 1974). W estw ard of th is region the hum id ity of the Pan- nonian basin is grow ing fas te r in th e grow ing season th an in the sum m er m onths. In the Subpannonian clim ate of eastern Slovenia there is already a w ater surplus of the whole growing season b u t a t least two m onths in sum ­ m er rem ain arid . Also in the m ountaineous regions of the D in aric Mts the a rid ity is decreasing nothw eastw ard. The classes of the arid ity /h u m id ity a re q u an tita tiv e lly adap ted to Yugoslav conditions and a re as follows: p —PE p—PE C lim atic regions IV—IX VI—V III (see m ap of Yugoslavia) arid w ater deficiency 1. 8., 3.1.2. _______________^ 300 mm 300 mm semi arid w ater deficiency 1.1. — 1.4., 1.6. 'j 0—300 mm 0—300 mm 2.1.—2. 5., 3.2.1., 3.2.2. 2. 6. semihumid w ater w ater 2. 10. surplus deficiency 2.9. ) hum id w ater surplus w ater 2.16. 2. 12. j> 200 mm surplus 2.13. perhum id w ater surplus w ater 2.15. 2.14. 0—200 mm surplus In the m ountaineous regions of Serbia and M acedonia the relief up to 1500 m of altitude gets less precip itation (IV—IX) than there is the PE. In no rth ­ w estern direction the transition of arid to hum id clim ate is droping to 400 m altitude and more in the Slovenia (diagram 1). Tow ards the A driatic Sea and, in the m ountains of Montenegro particu lary , the arid ity of the sum m er months increases and so does the hum idity of the spring and autum n. The extrem e values has the meteorological station Crkvice in an altitude of 940 m on the Mt. O rjen in Montenegro. Its yearly precipitation (1931—60) reaches 4926 mm. The summ er m onths have 42 mm of w ater deficiency, b u t the growing season has 554 mm of w ater surplus. The whole year has 4309 mm of w ater surplus. D inaric m ountain areas eastw ard of the line which follows the rivers Una and Z rm anja get mostly less precip itation than there is PE. The most hum id regions are in the w estern Slovenia w here in Ju lian Alps (2.15.) and in the neighbouring D inaric karts high plateaus w ater surplus of the growing season am ounts to 400—1000 mm. In the M editerranean and Subm editerranean clim ate of Yugoslavia the arid ity increases in southeastern direction and w ith distance seaw ard from the continental coast. The station w ith the greatest a r id ity is th a t on the island P alag ruža in the m iddle of the A driatic Sea. There is 7? mm in the m onths IY—IX, in sum m er 23 mm and in the whole year 258 mm of precip ita tion (Note! The 190km distan t station Crkvice has 4926 mm of annual precipitation!). The highes sums of active tem peratures 10° C (4000—4900° C) have the southern Subm editerranean clim ate in D alm atia, in low land of H ercegovina and of M ontenegro and also in the low er southeastern Macedonia. But on the A driatic side the duration of the period w ith 10° C is m uch longer (up to 290 days, to 200 days in M acedonia). The annual course of the aridity (it is to say p—PE) shows the greatest oscilation in the southeastern Submediterranean climate (Crkvice, see diagram 2) and the smallest differences during the year in the northern Slovenia. In the region 1.2. the fields and gardens take m ore than 50 % of the surface. In the other sem iarid continental regions w ith m ore w ater deficiency than 100 mm the fields and gardens take only 30—50 % and in the hum id and per- hum id regions essentially less. Tobacco is cultivated, w here the sum m er w ater deficiency is m ore th an 200 mm. V ineyards are spreading w here a t least 2 m onths are a rid and the sum of tem peratures ^ 10° reaches a t least 2500° C.