Naše- NOVINE 4. jun 1979, &5L V Kar Po Domače Slovenska stran ^ PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden Kritike In Razprtije Ravnokar je minulo 34 let, odkar se je domovina rešila okupatorjev in vojnega gorja a mi Slovenci v Avstraliji še vedno nadaljujemo gladno vojno in nadaljujemo z raprtijami med seboj. Namreč, razpritije in polemika se je iz Sydney prenesla v Melbourne na Klub JADRAN. Polemika okrog spomenika pesnika Otona Župančiča se nadaljuje. Očividno gotovim ljudem ne prija kulturna veza z domovino, pozabljajo pa oz. sploh morda ne vedo, da postoji med Avstralijo in Jugoslavijo pogodba o medsebojni kulturni izmenjavi. Povod razprtijam dajo vedno ene in iste osebe. Tako je bilo društvo JADRAN moralno primorano da se upravičuje _ javnosti za svoje dejavnost. Čemu. komu in zakaj? Polemika, ki je bila objavljena na slovenski strani Novo Dobo dvomim če je komu v ponos. Najmanj tistim, ki so to izzvali. Polano je bilo tudi našemu uredništvu, ker pa ni bilo poplno. nismo objavili. In končno, se mi že gnusi, da se s takimi stvarimi sploh še ukvarjamo. Upravičeno se vprašamo: ali nismo svobodni, da pod svojo streho delamo kar hočemo. Kdo ima pravico, da se vmešava v suverenost društev in klubov? Dovolj dolgo se že poznamo, da vemo kdo je kdo in kdo je tisti ki dela zmedo. Dovolj je tega to nam ni v ponos - nego v kulturno sramoto. Dovolj je tega, nikomur se niste dolžni upravičevati! Vsaj ne, dokJer se vsak pošteno trudi in trdo dela za dobrobit Slovencev. Dovolj dolgo se poznamo in vemo kdo je kriv razprtij. Iz preteklosti imamo dovolj ¡skušenj in dokazov in vemo dobro, da je bilo v preteklosti vec iskrenih poiskusov da bi Slovenci delali skupno z roko v roki, brez razlike kakšno je mnenje tega ali onega. Da to ni šlo je dokazano. Dokaz in posledica je, da smo se delili v poedina društva. Nekateri še danes po 34 letih ne morejo razumeti tega, da se časi spreminjajo in nujno ljudje in družba s časom. Žal nekaterim misel ne dohiteva času in niti ne sledi spremembam. Čas jih neusmiljeno prehiteva. Čudo prečudo, očita se na m da uvažamo spomenike v Avstralijo. Seve na prefinjen način se hoče dokazati da se spomenika druži tudi "jugokomunizem". Očitate nam, da se družimo v Balkanci. Tudi ti so ljudje in celo kristjani! Katoliške Cerkev nas tudi uči, da je vesoljna - to pomeni, da je za vse ljudi in za vse narode, ne samo za izvoljence. Kdaj se boste rešili teh in podobnih predsodkov? Nadalje nekatere še dajejo razni kompleksi in predsodki kot to, da doma ni svobode, vera je zatirana, enostankarski samoupravni sistem itd. itd. Kakor koli je že tam. mi nimamo pravice da sodimo. Vendar domovina nam le pomaga, "uvaža" nam spomenike, tudi nekaj šolskih in leposlovnih knjig, da ne bi duhovno prehitro shirali. Ta bolezen nas že vse najeda! "Uvaža" pa tudi ta domovina duhovnike in sestre. Poleg teh tudi nekaj verskega branja, ki smo ga tudi potrebni. Misijonarje i/, domovine celo "izvozijo" v črno Ariko in še menda kam drugam. Bomo tudi tem očitali, da se družijo z divjaki in morda celo z Ijudožrci? Za ilustracijo še to, ko sem bil doma na obisku, menda je to bilo 1973.1..je v Slovenjiji bilo tisto leto posvečenih 52 duhovnikov. V sosednji škofiji v Celovcu samo eden. še ta je bil Slovenec. Takratni župnik v župniji Sevnica je bil službeno prestavljen v Celovec za prefekta tamkajšnega bogoslovja. Preteklo leto, pa je bil prestavljen v Vatikan,m da upravlja slovensko oddajo na vatikanskem radiu. Ali ni že to izzivanje božje Previdnosti?! Ali so se klubi in društva v Avstraliji protivili, ko smo gradili slovenske cerkve? Mislim, da ne, velika večina je rada pomagala in smo tudi na to ponosni. Ali je že kdo očital dejstvo, da te cerkve niso last Slovencev, temveč frančiškanskega reda? Vemo pa da so svoječasno v Ameriki bila marsikje velika nasprotja, ko so naši misijonarji ustanavljali slovenske fare in cerkve. Tega tu nismo doživeli. Pač, nekateri hočejo igrati karte zase in hočejo tvegati druge. Vsak pa ima pravico tvegati samo sebe, igrati karte na svoj račun in ne na tuj. Večin aljudi pa igra z usodo na tuj račun. Kako dolgo še? Lojze Košorok fjarae r \ N HOBHHE Če bi me ta trenutek kdo vprašal kako sem spala bi mu rekla: spala? In bi ga verjetno prav pisano pogledala. Nekako tako kot so naši stari imeli navado reči: kot hudič iz "kugle". Vso noč sem premišljevala (to mi je že v navadil kako rešiti našo kulturno zaspanost. Tako sem nakurjena, da bi kot pok. Šentjakobski župnik Barle udarjala s pestjo po prižnici. da so verniki kar pod klopi lezli. Njegov glas pa je grmel po cerkvi, da so se slike na stropu luščile. Če bi imela čarobno palico bi prenesla vse Slovence nekam na "triglavsko" zemljo, ali pa na našo farmo kot smo nekdaj rekli kadar smo šli v SDS. Tam bi stala na nekem zaboju, grmela, bliskala in treskala, da bi se vse treslo, vi pa bi se zabavali, češ. baba je znorela - in vse besede bi bile bob ob steno. Je že res, da je plesati dobro in celo zdravo. Ni bolj vnete plesalke od mene. Pa kaj. ko moški, stari in mladi, gledajo le po mladih, vitkih dekletih. Ni važno kako pelšeš. Da le imaš kaj dobrega pod rokami. Sicer pa to ni važno. Važno je kaj na splošno počnemo oziroma kaj početi. Ali bomo šli plesati na telvizijo? Pa še tako kot mi? Ko bi le misli ne prehitevale druga drugo, ne vem kje začeti. Vse znova. To naj bi veljalo za nas vse. Saj ne rečem, da smo umsko leni. Le umsko gibčni nismo. Tudi nismo ravno zabili. Le srem nas je priznaznati česar ne vemo. To pa zato, ker ne vemo kaj je ponos na pravem mestu. •In sebični. Kdor kaj zna, takole zdajle nekateri mislijo, če jaz ne morem na televizijo drugemu ne dam. Vprašujem kdo je na TV odboru za Slovence. Nikdo ničesar ne ve. To moramopo izvedeti. Nihče ne sme imeti monopola do naše oddaje. Kar je naše kulture je naša. Treba je ustvariti odbor, saj vas je dosti, ki se zanimate kaj bo z našo televizijo. Res je, da nam bo domovina kolikor pač more pomagala. Toda ali sami nismo ničesar zmožni? Posebno ženske. Tiste, ki čepe po ure in ure "na televiziji", da bi zaspale ne vedoč kaj so gledale. So pa ljudje, ki gledajo a ničesar ne vidijo; ki čitajo a ničesar ne preberejo. Ki govore a nimajo kaj povedati; ki mislijo a mlatijo prazno slamo. Kaj bomo vedno kot neki duhovni invalidi samo vzdihovali? Sami spravimo nekaj skupaj. TV bo pokazala emigrantom kateri narod je nakaj vreden. In ravno ženske smo tiste, ki bi se morale prve osvestiti. Za to ni treba dosti možganov. Dimšljije pa. Saj je domišljija mati ustvarjanja. Bog brez domišljije tudi ne bi ničesar ustvaril. Pa boste rekle, ja, kaj pa? Začnimo kar pri začetku. Vezenine imate. (Jaz ne, ker mi to ne gre od rok.) Zberite kar imate najlepšega, izvolite eno, ki zna angleško ne da bi se pridušala; saj ni treba, da greste vse na TV. Dve sta dovolj. Ena naj postavlja vprašanja, druga naj vezenine razlaga, in če smo že'tako prismuknjeni, naj se obe primeta za tisti kos platna, da bi se ja dobro videlo, da sta obe enako važni. Pa bomo imeli že svojih 5 ali deset minut za en "segment". Ni bolj informativnega programa od "žive" TV. V tistih 20 do 25 minut, ki jih bomo dobili na razpolago enkrat "na vsake kvatre" moramo čim več prikazati ali ne vse naenkrat. Malo a dobro. Kaj po naše majolike in drugi naši glinasti izdelki? So naši domovi, ki jih imajo polne police. Ja, ampak se mora vedeti, da je to moja majolka... Neumnost. Na TV je naša slovenska. Spet eden "segment", t. j. menda po nase "izseček" za TV. V naših domovih je tudi dosti rezbarij./ Seveda pa morajo biti vredne razstavljanja. Zopet izseček zaTV. Naša lesena roba. "Planica" v Wollongong-u naj predstavi Avstraliji svojega "Ribničana". To b bik) ne samo zanimivo ampak celo zabavno. Potem imamo peče in prav gotovo nekaj pristnih oklepancev. bele bombažaste nogavice v narodnem stogu. ki naj bi si jih napletle vse. ki imajo gorenjske narodne noše. In še druge take d robnarije, ki dajo poseben poudarek narodni noši. V takem slučaju naj bi seveda bili prisotni ne več kot dve odrasli in ena deklica. Brez moških ne gre. Dva odrasla in en fantek. Oni naj bi prinesli zbirko klobukov z raznimi značkami, telovnike, škornje, pipe, rute itd». Stem bi imeli že šest izsečkov. Za sedmi naj bi nekaj naših parov odplesalo polko kot je treba, če že nimamo res kakšnega čisto slovenskega plesa. In bilo bi še dovolj časa, da bi tudi otročki kaj zaplesali. Harmonikašov nam ne manjka. To naj bi bila naša folklora. Kar sem spregledala, pomislite drugi. Preidimo na slovensko umetnost. Lesorezi, kiparstvo, slike. Toda ne tisto, kar sami mečkamo in packamo a mislimo, da smo že umetniki. Ne pozabimo tudi na bakroreze. Imamo dela mojstrov, ki smo jih prinesli iz domovine. Imamo ponatise starih mojstrov. Kje jih boste našli? V revijah. Toda ne premajhne. Le take, ki zavzemajo celo stran, in v barvah seveda. Sem spada tudi naša arhitektura. Stara in nova Mostovi, palače, cerkve in njihova notranjost. Vse to se lahko dobi, samo če hočemo. Ne pozabimo na naše pesmi. Triglavski pevski zbor pod vodstvom g. Bore Šedelbauer-jaje odličen. To že vsi vemo. Kaj pa slovenski vrtovi v Avstraliji? Vsega imamo dovolj, le občutka manjvrednosti preveč, kar sicer javno ne priznavamo. Usta imamo velika. Toda od toga je zelo malo haska. Najmanj pa si medsebojno zaupamo Češ, če dam kaj za TV, ali bom dobil to nazaj? Živiš a življenju nisi sam gospodar, pa se le ne umakneš v kakšno puščavsko dupljino ampak živiš, ker živeti moraš. Malo več narodne zavesti, ljubi moji, mak) več ljubezni do kar je našega. Kar nimamo vprašajmo domovina Kultura ni greh. Ne pozabite, da sta Avstralija in Jugoslavija in z njo tudi Slovenija v prijateljskih odnosih in, da imata celo kulturno pogodbo za izmenjavanje kulturnih vrednot. Naša strankarsta politika je svinjarija, ne kultura. Imamo celo svoje poete, ki so prevedeni v angleščino. Kulturnega bogatstva imamo dovolj. Le pogum in sloga nam manjkata, in dostojanstva Tisti, ki mislite kaj ukreniti, objavite, da bomo vedeti kaj delamo. TV je za vse. Ste me razumeli? Pavla Gruden Od Tu In Tam Spet Ohcet v Ljubljani Po nekaj letih bo 16. julija v Ljubljani spet tradicionalna "Kmečka ohcet", ki bo po novem imela ime "OHCET V UUBUANI". Od nekdanje kmečke ohceti naj bi prevzela vse, kar je bilo mikavnega, izognila pa naj bi se nekaterim napakam in pomanjkljivostim, zaradi katerih so jo morali opastiti. "Ohoet v Ljubljani" bo iz zakladnice ljudskega izročila, ki bi v teh dneh spremenili Ljubljano v stičišče slovenskih ljudskih običajev. Prireditev naj bi v prihodnje vsakič predstavila ohcet ne običaje slovenske pokrajine - letos- naj bi bilo to Prekmurje. Spektakulami del prireditve bo tudi v prihodnje povorka, ki se bo ustavila vsakih nekaj sto metrov; takrat bodo folklorne skupine na cesti izvedle krajši spored. Ohceti se lahko udeležijo tudi pari iz drugih pokrajin in republik ter tudi drugih dežel. Iz Avstralije bi lahko poslali par. seveda če se bo kdo zanimal za to. Drištva v Melbourne JADRAN ter Slov. Društvo Sydney in klub Triglav, so kompetentni, da izberejo en par. Slovenci v Svetovnem Zanimanju Da nismo Slovenci kar tako smo ponovno dokazali svetu. Kot vam je večini znano so bili ravno 4 Slovenci, ki so v jugoslovanski odparavi na streho sveta - Mont Everest seveda s težavo, dosegli vrh ravno Slovenci. Pred čem stoletjem in več. ko še ni bik) tako popularno se sprehajati po veličastnih gorah Himalaje, je v tedanji argentinski odpravi dosegel vrh Doughlažirija Slovenec Dinko Bnoncelj. Najboljši jugoslovenski smučar Bojan KRIŽJ je osvojil bronasto kolajno v tekmovanju za svetovni pokal v veleslalomu, kar je dosedaj največji uspeh jugoslovanskega smučanja. Poleg Križaja so v letošnji sezoni dosegli nekaj odličnih uvrstitev med majboljšimi smučarji na svetu tudi Boris Strel in Jože Kuralt. V Nemčiji v mestu Karlsruhe pa so na kuharsko-gostinskem tekmovanju dosegli prvo mesto in zulato kolajno odnesli slovenski kuharji. Sodetovali so kuharji iz hotela Toplice na Bledu, hotela Kanu pri Ljubljani. Turist hotela v Ljubljani in hotela Bernadin i/. Portoroža. Nagrado so prijeli za slovensko jed: divjačina v omaki, štruklje in gobe. Torej, te jedi so bile najboljše izmed 12 tisoč drugih jedil, katere so kuharji skuhali za to tekmovanje. Pravi čarodeji ali ne? Drugo mesto pa je pripadlo kuharjem iz Švice. U Triglav in "Avstralski Slovenec" Pretekli mesec sta izšle ponovni številki društvenih glasil: kluba Triglav: TRIGLAV in glasilo SDS: druga štev. Avstralski Slovenec. Iz boeh je razvidna razgibana in živahna društveno-kulturna dejavnost. V TRIGLAVU poročajo o izrednem občnem zboru kluba, na katerem je padla dolgo pričakovana in važna odločitev: posojilo pri banki in pogodba z arhitektom o gradnji doma. (Venar smo prišli iz mrtve točke!» Koncem aprila pa sta predsednik P. Krope in blagajnik J. Samsa v imenu kluba Triglav podpisala pogodbo z arhitektom L. Bovverjem in s tem omogočila dokaončno izdelavo podrobnih načrtov za Triglavski dom. Na proslavi materinskega dne je predsednica Triglav Community Centra ga. Verko. nam vsem prisotnim, v zahvalni besedi, zagotovil, da bomo nasleista. čeprav nastop otrok in pevcev ni bil nič manj prisrčen pod šotorom na provizoričnem odru. Ples Akademskega Društva U soboto 26. maja so v dvorani SDS v Horsley Parku priredili svoj večji prvi ples slovenski akademiki iz Sydneya. Iz skromnih sporočil, ki so mi na razpolago, je ples odlično uspel. Obisk zadovoljiv, razpoloženje na višku itd. Uspeh zagotovljen. Pristop je bil dovoljen tudi ne-akademikom. Kljub temu je bilo vse na akademski' višini kot se pač za akademike spodobi! Leto Otroka Newtown, v Newtown, v soboto 26. maja dopoldan. Žal je bila dvorana premajhna, da bi sprejela vse otroke in stariše. V okviru proslav LETO OTROKA so učenci Jugoslovanske Etnične šole v Newtownu priredili koncert. Koncert se je odvijal v cerkveni dvorani na Church St.. v Občni Zbor Slovenske Izseljenske Matice Slovenska Izseljenska Matica je praznovala te dni 28. letnico svojega obstoja. Dna 22. maja so imeli tudi Občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen STANE KOLMAN dosedanji predsednik Komisije za verska vprašanja pri vladi S R Slovenije. SLOVENSKE LJUDSKE UGANKE Kateri les je najtežji? Boijed B3jsBJ3q Kaj ni naprodaj za noben denar na svetu? SBO iu3(iqn