LETO VII / ŠTEV. 10 KRANJ, C. MARCA 1854 GLAS GORENJSKE »REJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA ŠT. 624-»T«127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN Ob 8. marca borbenem prazniku žena marce je predvsem praznik sebe podcenjujejo in za zato nl-*°fbenih žena, ni to samo ma-^•"inski dan in tudi ne zgolj zgodovinski praznik. Po svetu Praznujejo že 45 let in njc-pomen je še vedno velik, * Tedno aktualen. Revolucio-*arne jugoslovanske žene so si * »arodnoosvobodilnem boju umeten način. Na sestankih se ^ Priborile enakopravnost in v socialistični državi so elementi te enakopravnosti tudi u- so pripravljene sprejemati funkcij. Pa tudi sami tovariši gledajo na ženo nazadnjaško. Še bolj porazno pa je dejstvo, da so žene prišle v razne občinske odbore, celo v zbore proizvajalcev in delavske svete na Začeti bo treba pa bosta kmalu zrasli na Jesenicah opekarna in cementarna - Z XIX. šefe IiOMO Jesenfce Pretekli petek je bila na Jesenicah XIX. redna seja Ljud- podjetja morali zagovarjati pred skega odbora mestne občine. Na seji so razpravljali o poročilu sodiščem. r kaj pogosto sliši: »No, sedaj pa iszvolimo še eno ženo, da ne bomo sami moški v odboru.« *>konjeni, pa vendar se še niso Take slabosti bo treba na vsak *°Vsem osvobodile zaostale mi **lnosti in občutka manjvred ljudskega odbora za 1953. leto. Sporazumeli so se, da bodo prve dni marca obravnavali poročilo ljudskega odbora na zborih volivcev. Razen tega so odborniki sprejeli več pomembnih sklepov za delo odbora v tekočem letu. V razpravi je več odbornikov predvsem gostinstva. Delavsko govorilo o stanovanjskem vpra- upravljanje v manjših podjetjih šanju. Naglasili so, da je to pro- je sploh pereč problem. Delav-blem, ki ga bo treba v prihod- ci v teh podjetjih se še ne za-nosti prvenstveno obravnavati, vedajo svojih pravic. Upravni »osti. marce je dan, ob katerem °do žene morale o tem razml-*'ti> saj vendar ne sme biti nji-*0^o delovanje omejeno samo službeno mesto in dom. To »e velja samo za žene. Vsa d »ti ružba se bo morala otre- take miselnosti. Dokler tega socialistični državi bije boj za *e bo, ne moremo govoriti o resnično enakopravnost žene, za resnični enakopravnosti žene pri njeno duševno preobrazbo. Zene *a«. Zadnji čas je, da se ženska se morajo dejansko zainteresi-^fcfcopravnost uveljavi tudi v *raksi. Y delavskem samoupravljahu. ▼ organih ljudske oblasti, ▼ način odpraviti, saj ravno žene sestavljajo velik del državlja- . , ,. . j , *, i Naraven prirastek prebivalstva odbor v cevljarni se, recimo, nov, zato bi morale sodelovati , . Ti i ± i v. • * i . „ , na Jesenicah je zelo visok in vse leto sploh ni sestal. pri reševanju službenih, gospo- ^ __„_ Je precej nad državnim pov- Velik probiem na Jesenicah je prečjem. Samo za te ljudi bi nezapOSienost, posebno zato, ker bilo letno potrebnih 60 novih je med nezaposlenimi dobršen stanovanj. K tem potrebam pa del mladine; predvsem ženske, je treba prišteti še. potrebe de- Da se to stanje vsaj ublaži> 5o lavstva, ki se sedaj vozi na de- treba razširiti uslužnostne obra-Zelezarno) darskih in političnih vprašanj, vedno in povsod izpovedovali svoje mišljenje. Dejstvo je, da popolne ljudske oblasti brez so-delovnja žena ne more biti. Se je potrebno, da se v naši Med sklepi, ki so jih odborniki sprejeli ob koncu seje, je treba posebej poudariti sklep, da bodo čimprej začeli pripravljati elaborate za opekarno in cementarno. Prav tako so sklenili, da bodo povečali število obrtniških delavnic in zaposlenih vajencev, da bodo stremeli, da se popravi stanje v gostinstvu in da bodo stanovanjskemu problemu posvetili vso skrb. h ntttkt KDO BO KRIV, če v Kranju ne bo stanovanj »KOTIČEK IGRAČK« v jeseniškem gledališču O stanju grafike in časopisja na Gorenjskem S sodišča kratke vesti KAKO NAJ SE RAZVIJA KRANJ Zabavna stran J rati in usposobiti za javno družbeno življenje, zavzeti morajo mesto, ki jim pripada kot enakopravnim in enakovrednim čla-•"borih družbenih organizacij nicam naše socialistične družbe. I*1 ▼ zadružnih odborih sodeluje Le z vztrajnim političnim delom Tedno premajhen odstotek ■*na. Eden izmed vzrokov je totovo v tem, da žene same nam bo uspelo zabrisati razlike, ki jih še opažamo v praktičnem življenju. lo (predvsem v Železarno) iz precej oddaljenih krajev. Mnogo so razpravljali tudi o individualni gradnji stanovanj. Ugotovili so, da bo dejavnost ha tem področju verjetno malo o-pešala, zaradi podražitve materiala. Vendar je jasno, da mimo zakonskih predpisov o gradnji stanovanjskih hišic, tudi ljudski odbor na Jesenicah ne more. te in odpreti nove. Še letos pa bo treba začeti z delom, da se postavi temelj tistim proizvodnim panogam, ki imajo vse pogoje za razvoj. Predvsem opekarne ne bo težko spraviti na noge. Stroj je že tu, surovine pred nosom, le dobre volje bo treba. Tudi cementarno bo treba slej ko prej urediti. Iz žlindre, ki jo je v 2elezarni na pre- _rp rT)ir)tit po tdcfo^ti- Nekaj o delu medvoške občine S ipredsednikom medvoške občine tov. Francetom Mrav-ljetom sva se pomenila tole: * tek, bi lahko izdelovali kvali-Dosti je bilo tudi kritike na t,eten cement. račun uslužnostnih podjetij, — Nek odbornik je med razpravo vprašal, kaj je s podjetjem »Kmetico«, ki j« v likvidaciji. Predsednik občine je pojasnil, da likvidacijska komisija praviva zaključuje z delom, da pa ima zelo težko delo, ker je bilo blagovno in finančno knjigovodstvo v podjetju neurejeno. Zato se je likvidacijski posto- družbeni plan okraja Radovlji- terja hitre rešitve. Vse to so pek tako zavlekel. Dosedanje Pretekli teden so se v Radov- ca karakteristike zveznega in vprašanja in ugotovitve, na po- ugotovitve kažejo, da bo škoda, jjici posvetovali člani odoorov republiškega družbenega plana, dlagi katerih so člani mestnih ki jo je podjetje prizadejalo z^t>L mesta Jesenic, Bleda in vedeti moramo, da je radovlji- in občinskih odborov SZDL skupnosti, presegla 5 milijonov ^ovljice. Posvetovanja pa so g^i okraj med najbolj gospo- sprejeli vrsto sklepov, ki se na- dinarjev. Vodilni uslužbenci, ki Udeležili tudi neaateri člani darsko in kulturno razvitimi o- našajo predvsem na tolmačenje so za to škodo odgovorni, se kraji v Sloveniji in da je prav novih gospodarskih uredb. bodo po dokončni likvidaciji Gospodarske uredbe premalo poznamo nih planov fctlektivi in DS *c obravnava]« 7iaiih občinsknh odborov SZDL 11 OO SZ radovljiškega okraja, *a katerem so razpravljali o gospodarstvu v okraju, )o druž-"ehem planu za leto 1954 ter zaradi tega njegova dolžnost, da prispeva večji del svojih dohodkov za pomoč manj razvitim in zaostalim okrajem, kakor to VJogi in nalogah SZDL pri tol- tudi določa zvezni in republiški Učenju in izpolnjevanju teh predlog družbenega plana. alo8 Po dosedanjih predlogih pred- Nu posvetovanju so ugotovili, videvajo v letošnjem letu po- Lani poleti je revizijski od-"a so nove uredbe in predpisi večanje družbenega bruto-pro- delek pri KZ Lusa napravil pr-?rebivalcem še premalo poznani Hukta za nad milijardo din ali vo revizijo poslovanja te zadru- Revi&ija v KZ Lusa je razkrila nepravilno poslovanje se premislili in niso hoteli graditi naprej. Preteklo leto so nakupili večjo količino opeke in da tudi organizacije SZDL v celoti za 8 odstotkov več kot v ge. Ugotovitve so bile porazne žlebov. Skoraj vse so zadružnikih gospodarskih uredb ne lanskemu letu. Plan predvide- tako za upravni odbor, kot za ki odvozili naravnost na svoje va tudi znižanje materialnih uslužbence. Gospodarjenje z za- domove in še danes nihče ne ve, stroškov. Kritičen pa je polo- družnimi sredstvi in premože- kdo ima material. O štirih kup- ^oznajo dovolj. Tudi DS v to zrnati in podjetjih premalo so jejo v kolektivi, prav tako zaj v gostinstvu, ki združuje vsa njem je bilo tako, da še danes ljenih teletih ne ve nihče niče- tudi proizvajalci nimajo do y°lj zanimanja za delo DS. Tu-^ SZDL je ta vprašanja predalo obravnavala, zato se opaža Nekakšen zastoj v razvoju de-lftVskega samoupravljanja in *ružbenega upravljanja sploh. Te ugotovitve najbolj nazorno potrjuje tudi predlog okrajnega *rUžbenega plana, o katerem bodo •trše podjetja in ki kaže v letošnjem ni jasno, kdo je pil in kdo ;je sar. Zanje so bremenili kmete letu primanjkljaj. Vprašanje go- plačal. Kupovali so in proda- prodajalce. Člani upravnega od-zdarstva in lesne industrije ter jali, sklepali pogodbe in naro-izigravanje gozdnega zakona čali stroje, ne da bi pri tem vsaj __ nekdo imel vpogled v finančno bora pa niso pozabili na sebe. Pod firmo »konjski šihti« so si izplačevali nagrade in izstavlja- Vrčkrat se ljudje ▼ Medvodah pritožujejo, da javna razsvetljava ni najboljša. To je res. Vendar je treba upoštevati, da je bilo v občini lansko leto več vasi, ki električne razsvetljave sploh niso imele. Zato je občinski odbor sklenil, da bo elektrificiral najprej te vasi. V lanskem letu smo napeljali električne vode v tri vasi, stroški za to pa so znesli približno 8,5 milijona dinarjev. Letiš nameravamo elektrificirati še vas Žlebe in s tem bo elektrifikacija naše občine zaključena. Prav tako bo letos tudi dokončno izpopolnjena javna razsvetljava. Naša občina leži ob samih vodah. Zato imamo vsako leto velike stroške s popravili In obnavljanjem mostov. Lani smo morali za popravilo mostov in nasipanje cest odmakniti 1,700.000 dinarjev. Tudi letos bomo morali popraviti več mostov. Lesen most preko Sore v Medvodah je prav tako v izredno slabem stanju. Vendar ga ne mislimo obnavljati. V prihodnosti računamo, da bomo namesto sedanjega mostu potegnili čez Soro brv za pešce, medtem ko naj bi se tovorni promet preusmeril na 100 metrov više ležeči, žele-zobetonski most. V načrtu imamo tudi izdelavo programa za ureditev vodovodnega omrežja. Razen tega bomo morali v letošnjem letu urediti gimnazijo, kajti stara je že premajhna. V letošnjem letu smo morali zasilno urediti en razred v kletnih prostorih, toda v naslednjem letu bo še vedno manjkala ena učilnica. Sole v Sori, Pirničah in Preski smo že lani adaptirali. Letos pa nameravamo zgraditi novo šolo na Katarini, za kar imamo že odobrene načrte in kredit. Pripravljajo nam tudi na-žrte za nov občinski dom, v katerem ne bi bil samo prostor za občinski odbor, marveč tudi za vse politične organizacije. V stavbi bi bila tudi knjižnica in pošta. V pritličju pa bi bili mesarija, pekarna in trgovski lokal. Ve letošnjem letu bo občina gradila 5-stanovanjski blok, za katerega se načrti že izdelujejo. Sredstva za gradnjo te stavbe smo dobili s prodajo hiš splošnega ljudskega premoženja. Ureditev Zbiljskega jezera je prav tako naloga, ki stoji pred občinskim odborom. Vendar je ta naloga zelo težavna. Nihče namreč še ne ve, kako bo z nihanjem vode v jezeru. Nekateri trdijo, da bo to nihanje kopanje onemogočilo, drugi pa so nasprotnega mnenja. Zaenkrat smo sklenili, da počakamo z večjimi deli do konca letošnje sezone, da bo praksa pokazala, kako je s to stvarjo. Do letošnje sezon* nameravamo urediti same čolnarno. S Konference Zveze komunistov stanje zadruge. Kar je le bilo H lažne račune. prihodnjih dneh začeli razpravljati. Omenjeni Kranj, 4. marca mogoče, so raznesli. Seveda se je upravni odbor zadruge skušal oprati kakor je vedel in znal. Krivdo za tako nemogoče stanje so valili drug na drugega Včeraj (v sredo) popoldne je in tudi na revizijske organe. ^edlog predstavlja bolj zbirko začela v Kranju z delom redna Od sredstev v vrednosti 9 mili ^edlogo ^anizacij, ki so jih pripravili v komunistov. Konferenca ima iz- nega samo 700.000 dinarjev, vse ^sarnah, katerih niso obdelali razito delovni značaj. iZato je drugo pa so bili neplačani ra- ^ti s kolektivi niti z DS. razdeljena v tri dele. Prvi del čuni. Za poslovanje pa so upo- Zato je pred SZDL velika konference: izvolitev delovnega rahljali proračunska sredstva in !*°lŽnost mobilizirati vse sile za predsedstva, komisij in poročilo sredstva dobaviteljev. '^Polnitev bodočih nalog. Kakor Mestnega komiteja o delu or- Ob takem nevzdržnem stanju ganizacije v preteklem letu, je je upravni odbor priredil zabav- bil končan v sredo. V izčrpnem ni izlet tna morje, ki je stal poročilu je sekretar MK Zveze 200.000 dinarjev! Ko je revizija komunistov tov. Ivo Svetina take in podobne stvari ugoto- kritično ocenil delo osnovnih vila, pa so začeli umni vodite- Z lesom so gospodarili kot svinja z mehom. Faktur o prodanem lesu ni nikjer. Manipulant je izstavil račun za 36.000 dinarjev in ga sam dvignil. Nato ]e denar izginil. Krivdo za to vali manipulant na predsednika, ta Dre za kvaliteto kandidatov Delavski svet jeseniške žele- je potem prav vseeno, če so v ov iz gospodarskih or- letna mestna konferenca Zveze jonov dinarjev je bilo zadruž- na manipulanta," denarja pa le zarne je na svoji zadnji seji rez- osrednjem DS vsi člani iz enega bilo pričakovati, vsebuje Vida Tomšičeva na Jesenicah pretekli četrtek je tov. Vida organizacij in posameznikov in lji zadruge očitati revizorjem y je Djj namenjen gradnji su pokazal na organizacijske, po- nesposobnost. V prodajalnah je litične in ideološke napake, ki bil i ugotovljen primanjkljaj ni! Končno so ugotovili, da je pisal volitve v nov osrednji obrata, ker ti predstavljajo DS denar porabil ex-predsednik za-. DS. Po sklepu DS bodo v žele- jeseniške železarne in morajo druge, ki ga je potrošil za ra- zarni volitve 25. marca. Takrat reševati vsa vprašanja kot celo- zlične »namene«. Preteklo leto bodo izvolili tudi 21. obratnih to. Tudi glede števila kandida- DS. Na seji so imenovali tudi tov niso prišli d6 zaključka, kaj- volilno komisijo in komisijo za ti številni člani so izrazili bo- sestavo volilnih imenikov. Do- jazen, da bi \ primeru večjega ločili so, da bo osrednji DS števila kandidatov izpadli iz DS štel toliko članov kakor dose- kandidati iz manjših obratov, danji, t. j. 101. člana. Posebno Toda če razumemo vlogo in po- živahna je bila razprava o na- men osrednjega Delav. . sveta, činu volitey in številu kandi- je to končno vseeno. Treba bi daffev. O tem DS ni zavzel do- bilo dati več poudarka izbiri nabavljeno slamo sta dva odbornika odpeljala na isvoje domove in ugotovljeni primanjkljaj v vrednosti okoli 6.000 din so kratkomalo naprtili zadrugi. Zaradi »umnega« gospodarstva se je pokvarilo 600 kg cementa, silnice. Nabavljeni »Rumesan« za škropljenje drevja leži nedo- ločenega stališča, ter prepušča kvalitetnih .kandidatov in proiz- Tr> v iT J —""t----^^..jv, V11iiiai.jaijaj za škropljenje nrevja lezi neao- 'ut",,;6« "ttišičeva predavala na Koro- jih bo morala konferenca pre- 230.000 dinarjev. Knjigovodstvo taknjen, ker sadnega drevja način izvedbe volitev in način vajalcem raztolmačiti, zakaj je *i Beli. Predavanje je imela tresti. je bilo v popolnem neredu, te- spioh niso škropili. — Kljub te- kandidiranja sindikalni organi- to potrebno. mu, da so na najeti žagi rezali zaciji, katere upravni odbor je Ni nobenega opravičljivega les tudi za domače potrebe ° tem že razpravljal. vzroka, da ne bi smelo kandl- kmetov, je revizija našlo samo Prav gotovo pa to he bo ta- dirati več kandidatov, kakor bo meljnlce, arhiv, knjigovodske voljeni tudi komisiji za organi- kartice in dr. je bilo vse razme-- zacijsko-politična vprašanja in tano. Denar je spravljala pošlo- „ 8vet°^U socializma pri nas in v vPrašanJa za ideološko-politično vodkinja prodajalne in večkrat en račun. Les so kupovali po ko lahko naloga že zaradi same izvoljenih, kajti DS bo moral r.°vabilo SZDL terena Javornik K°roŠka Bela. Govorila je ter o ženskem vprašanju, delo komunistov ter komisija, tudi po več sto tisoč dinarjev SVojem in po tujih teritorijih, specifičnosti tovarne. Kljub te- predstavljati v pravem pomenu t*.. — ----------- w------* ■ ---- ------------- * ■ ---- * •--- ----- ------svujem xn po tujin icmorijm, ----—------.....•------ —•« — — r*»-a—»- • r-— •—■ r..... ^'jub motnjam električne raz- ki bo pretresala delo komuni- nosila domov, ker ni bilo žele- ^ucjj prj krnetih, ki niso imeli mu> ^a so številni govorniki po- besede organ delavskega uprav dovoljenja za sečnjo. Za odkup- udarjali pomen in vlogo ored- ljanja, ne pa morda zbor za- nino je veljalo pravilo, da se nJe£?a DS in bi zaradi tega ne stopnikov poedinih obratov. yetljave so prebivalci omenje- Btov v raznih organizacijah in zne blagajne! Inventure so dela-lh terenov napolnili kino dvo- društvih. Komisije bodo danes li na oko. Upravni odbor baje n° na Koroški Beli in preda- popoldne začele z delom. ni dovolil temeljite inventure ^teljico prisrčno pozdravili. Jutri, v petek 5. marca, pa zaradi »previsokih stroškov«, ki er so bile na predavanju večl- bo konferenca po pretresu za- jih terja tak pregled, 'ha žene, je tov. Tomšičeva ključkov komisij in izvolitvi no- Za zgraditev sušilnice je zamorila tudi o ženskih proble- vega Mestnega komiteja za druga že izdala '24.000 dinarjev. *»ih. ključila svoje delo. ki pa so bili vrženi proč, ker so »višjemu« prizna višja odkupnina. Sploh je stanje pri lesu tako, da dejanskega stanja ni mogoče ugotoviti. Fakture v (Nadaljevanje na 2. str.) smeli zastopati stališča, da mo- Prav zaradi tega je pred sin- rajo biti v osrednjem DS zasto- dikalno organizacijo jeseniške ( pani vsi obrati, so te tendence železarne velika in odgovorna močno prihajale do izraza. Ce naloga, kako izvesti volitve, da že imajo obratne DS. ki so po- bodo zaščitene zakonitosti in kazali lep napredek in uspeh, demokratičnost volitev. TEDEN DIVI PO SVETU HOMATIJE V EGIPTU Revolucionarni svet v Egiptu je pred dnevi sporočil odstop predsednika Nagiba. Ministrski predsednik je Noua uredba o KZ Kdo bo kriv MED NOVIMI UREDBAMI JE TUDI ZELO VAŽNA UREDBA O KMETIJSKIH ZADRUGAH Po predpisih te uredbe se prečnih obresti, plačanih v te- kmetijske zadruge ukvarjajo s kočem letu od investicijskih po- kmetijsko proizvodnjo, njenim sojil. Najvišji organ zadruge do- organiziranjem in pospeševa- loči, kolikšen prispevek morajo bena"last njem in z drugimi delavnostmi, gospodarska podjetja, obrti in zadruga sarna ki so v zvezi s kmetijsko pro- samostojni obrati, ki jih zadruga izvodnjo. Posebej je poudarje- ustanovi, plačevati zadrugi za no, da je združevanje v kmetij- njeno vzdrževanje. ske zadruge prostovoljno. ~ . ... ,. Dobiček gospodarskih podje- Kmetijski zadruga lahko u- tij> obrti in samostojnih obra- stanovi v okviru svoje delavno- tov> ki Jih je ustanovila kmetij- sti gospodarska podjetja, obrti ska zadruga> se obračunava e-in samostojne obrate jo kmetijskim zadrugam in samostojnim obratom, ki jih zadruge ustanovijo, priznati olajšave glede njihovih družbenih obveznosti. Zadružno premoženje je druž-njim gospodari V nobenem primeru se ji to premoženje ne sme vzeti. Kmetijska zadruga pa mora plačati obresti tudi od osnovnih sredstev tako kot kmetijsko posestvo. Zadružna organa sta občni če v Kranju ne bo stanovanj? Naključje je hotelo, da objavljamo ta članek hkrati z ■ banističnim programom Kranja. Zato ne bo treba ponavlj vseh podatkov, ki nazorno ilustrirajo veliko stanovanjsko stf' sko v Kranju. Naj ponovimo le, da se na delo v kranjska pod' jetja in ustanove vozi vsak dan iz podeželja preko 3.600 ljudi od tega dobre 3/t nad 5 km daleč. To zmanjšuje delovno sto* rilnost zaposlenih. Torej bi morala podjetja skrbeti, da se I nenormalno stanje odpravi. Gospodarski svet LOMO v Kranju je že v decembru raz- zbor in upravni odbor, lahko pravljal o gradnji novih sta- razmerje nako kot pri drugjn gospodar- pa se z zadružnimi pravili dolo- novanj. Predlagal je, naj bi se mea kmetijsko zadrugo ter go- skih organizacijah. Kmetijska čita kot organa tudi še zadruž- v. skladu s finančnimi možnost-spodarskimi podjetji, obrtmi in zadruga pa ima zopet pravico ni svet in nadzorni odbor. obrati pa se določi z zadružni- do deleža pri dobičku gospodar mi pravili in pogodbo. Kmetij- skih podjetij, obrti in samo ska zadruga lahko tudi sama o General Nagib postal polkovnik Gamal Na-ser. Vendar je po 48. urah ponovno prevzel me=w predsednika republike, ker ga je revolucionarni svet poklical nazaj. SISAKLI STRMOGLAVLJEN Skoraj istočasno z egiptovskimi homatijami so v Siriji strmoglavili predsednika republike generala Sišakli-ja. Oblast je prevzel revolucionarni vojaški komite. Za aovega predsednika je bil imenovan polkovnik Hašim Bej Atasi, ki je že bil enkrat predsednik. Odstavljeni predsednik je zapustil Sirijo z letalom. MARGARETA RAAB IZPUŠČENA Angleške okupacijske oblasti so izpustile iz zapora vojno zločinko Margareto Raab, ki je v taborišču Ukermar mučila ujetnike. Sodelovala je pri smrti 3000 zavezniških ujetnikih in bila •bsojena zato na dosmrtno ječo. i TEŽKA NESREČA Pri težki prometni nesreči v Čilu je izgubilo življenje dvanajst učenk, sedem pa je bilo ranjenih. Šofer se je ekušal izogniti trčenju z avtomobilom, ki mu je prihajal nasproti. Ko je kamion bitro zaustavil, je padlo pet-aajst učenk z avtomobila. INDIJA ODKLANJA Predsednik indijske vlade Hehru je odklonil ameriško rojaško pomoč, ki mu jo je ponudil Eisenhower. ATENTAT V KONGRESU Trije Portoričani so v ameriškem kongresu med vzklikanjem gesel streljali aa člane predstavniškega doma. Zahtevali so samostoj-most Portorika. Ranjenih^ je bilo pet članov. Atentatorje s« takoj aretirali. stojnih obratov, ki jih je u- pravlja določene gospodarske stanovila. dejavnosti ter se lahko v tem primeru organizira tudi kot go- Zadruga mora kriti svoje ob- spodarsko podjfetje. Kmetijska veznosti do skupnosti iz svo- zadruga (tipa kmečke delovne Jega celotnega dohodka, ne gle- zadruge) lahko organizira kme- de na to- iz katerih virov izvi- rni podjetij, ljudskega odbora in posameznikov (gradnja individualnih hišic), zgradilo letos 150 novih stanovanj. Ker posamezni manjši kolektivi ne bi zmogli sami zgraditi stanovanjskih hiš, je komisija za gradnjo stanovanj predlaga- Kmetijske zadruge lahko u-stanovijo svoje zveze v mejah enega ali več okrajev, republike ali FLR Jugoslavije. Vsaka kmetijska zadruga pa mora biti član one osnovne zveze s sedežem na njenem območju. Nadzorstvo nad zakonitostjo la, naj bi se osnovala gradbena dela kmetijskih zadrug in nji- zadruga, v katero bi posamezna hovih organov opravlja Okraj- podjetja podjetja vlagala svoje ni ljudski odbor s pomočjo re- deleže, potem pa bi glede na zadruga uporablja na podlagi vizije in inšpekcije. Pri tem pa višino vplačanega zneska sode-ki jih določajo njihova pravila, ima okrajni ljudski odbor na- lovala pri razdelitvi stanovanj-morajo pa izpolniti vse pogoje, sproti zadrugi enake pravice kot skega fonda. jih ima pri inšpekciji in revi- Vendar se je že v začetku po-ziji drugih gospodarskih orga- kazalo, da posamezni kolektivi nizacij. niso nič kaj zainteresirani za Uredba vsebuje še mnogo gradnjo stanovanjskih hiš. Na Z zveznTm družbenim planom drugih določil za pravilno delo sestanku, ki ga je sklical gospo-ali obveznim predpisom se sme- in poslovanje kmetijskih zadrug, darski svet ljudskega odbora, ra. Kmetijska zadruga plačuje zemljarino od zemljišča, ki je v zadružnem premoženju, ce ga pogodbe s člani Kmetijske zadruge in pa od zemljišča, ki je splošno ljudsko premoženje in zadrugi dodeljeno v uporabo. o zboru volivcev v Radovljici Nekaj besed Prejšnji teden je bil v Radov- jenih je bilo tudi 5 stanovanjskih raj niso dotaknili. Proti koncu lektivi vendarle povedo svoj« ici zbor volivcev, katerega seje dvojčkov z desetimi sodobnimi se je diskusija zelo razvnela in mnenje, sicer jih bo gradben* tijsko proizvodnjo na zemlji, ki jo vzame v zakup ali na posodo od svojih zadružnikov oziroma drugih oseb, ali na zemlji, ki je družbena last in sicer tako, da se z zadružno proizvodnjo ukvarjajo in zadrugo vodijo samo zadružniki, ki v njej delajo. Uredba tudi določa, da se kmetijske zadruge in gospodarska podjetja, obrti in samostojni obrati, ki jih zadruge ustanovijo, in pa zadruge, ki so organizirane kot podjetja, lahko ukvarjajo z vsemi gospodarskimi delavnostmi, ki so predpisane za te dejavnosti. Gospodarska podjetja, obrti in samostojne obrate, ki jih u- udeležilo okoli 200 ljudi. Pred- stanovanji v Radovljici, poprav stanovi kmetijska zadruga, vo- sednik LOMO Radovljica tov. ljene ceste in poti, izboljšana dijo njihovi delovni kolektivi. Stane Pere je podal pregledno razsvetljava v Radovljici, Le-V tem določilu se uveljavlja poročilo o investicijah, dotaci- scah in Vrbnjah itd. načelo samoupravljanja. Pri de- jah in odobrenih kreditih za po Svet za zdravstvo in socialno litvi dobička kmetijske zadruge, speševanje gospodarstva, šolstva, politiko ima v evidenci 149 in-katera ima značaj kmečke de- prosvete, telesne vzgoje, gostin- validskih upravičencev, katerim lovne zadruge in zadruge, ki stva, prometa in turizma, ki so So leta 1953 izplačali 2,831.200 dlje organizirana kot gospodar- znašale v letu 1953 okoli 114 ml- narjev. Podpore iz splošnega sko podjetje, imajo delež samo jonov dinarjev. Ta denarna socialnega skrbstva je prejema-tisti zadružniki, ki v !njej de- sredstva so ostvarila državna lo 33 oseb. lajo. Nasproti gospodarskemu podjetja. Poročilo sveta za šolstvo in podjetju, obrti in samostojnemu S sredstvi OLO Radovljica je prosveto navaja, da obiskuje obratu pa ima kmetijska zadru- bila zgrajena kino dvorana, osnovne šole> gimnazijo, vajen-ga, ki ga je ustanovila, pravi- nadzidani poslopji osnovne šole sko žolo in 0troške vrtce na tem co do povračila vrednosti sred« in okrajnega sodišča, moderni- področju preko tisoč dijakov, u-stev, katera je dala ustanovi, zirana cesta Radovljica—Lesce in do obresti od teh sredstev, in obnovljen vodovod za Radov-Te pa ne smejo presegati pov- ljico in okoliška naselja, zgra- mnogi kolektivi sploh niso bif zastopani. Tudi drugi sestane* ni bil dosti bolje obiskan. Pred vrati je nova gradben' sezona, a vendar še nihče ne V*» kdo bo pravzaprav gradil in k znašal 1,360.000 din, kar ne I zadoščalo niti za pol stanovanja Sicer se nekaj govori, da b° letos »Tiskanina« zgradila 2* stanovanjski blok, »Iskra« V stanovanjskega in »Sava« $ stanovanjskega. Vendar nihče I tem ne ve nič točnega. Prav bi bilo, da končno ko' to v osebni zadevi, ki bi jo v sezona prehitela. In kdo bo pC nekem mestnem podjetju lahko tem kriv, da v Kranju ne b<> že prej mimogrede rešili. stanovanj? Visoka kupna moč prebivalstva kranjskega okraja čencev in dece. Prostori za vrtce niso primerni, ker so bili Revizija v KZ Lusa (Nadaljevanje s 1. strani) ša. Vendar naj nam našteto zadostuje. Nas v prvi vrsti zanima vprašanje, kdo bo nosil odgovornost — in pa seveda kazen sno pove dejstvo, da so v upravi sedeli kmetje, ki Trgovinska zbornica okraja prebivalcev, gospodarstva itd. Kranj je imela danes teden Celotni kupni promet na dm' svojo II. letno skupščino, na ka- bno je dosegel 3590 milijonov teri so člani razpravljali o skle- din. Promet na prebivalca zna' pih I. redne letne skupščine, o ša 44.300 din ali približno 4000 o delu zbornice, poročilu uprav- din več od republiškega poV misliti na gradnjo novih, kor nega odbora« ° novem Pologu prečja in 20.000 din nad zver bo predšolski obisk postal obve- Poslovnika, spremembah v st:,- - ^l^'^1* tutu itd. Izvolili so tudi novega lativno visoko kupno moč pre- predsednika zbornice, upravni bivalstva in njegove življenjske odbor, nadzorni odbor in razne ravni, ki sloni predvsem na in' druge organe. dustrijski razvitosti okraja. Kakor za vso našo trgovino, V zvezi z obširnim poročilom predšolski obisk pos zen za otroke od 5. do 7. leta. Se slabši pa so prostori za gimnazijo. Poslopje je bilo name-1 oTT« n,""JCu m imajo po njeno za stanovanja. Zavod ni-sploh niso knjižene itd. 21' "J 40. m 60 ha, zcml^< ,dva ma telovadnice, ne primernega pa sta sinova veleposestnikov, igrišča in tekališča Tudi opre- Je bilo preteklo leto tudi za tr- m načetimi vprašanji se je raz Se in še bi lahko napisali, ka- Da tem ljudem za socialistični ma in pohištvo sta slaba. govino kranjskega okraja leto vila živahna diskusija. Člani 8» drugi Lu- napredek naših vasi ni dosti Razprava je bila v začetku številnih preizkušenj, ki pa jih razpravljali o trgovanju z le' mar, je jasno! Da pa so pri dokaj hladna. Diskutanti so tem škodljivem delu zabredli zahtevali boljšo razsvetljavo v v kriminal, pa je tudi jasno. Prešernovi uiici, gradnjo nujno Nedeljski občni zbor zadruge potrebnega kulturnega doma, -za tako stanje. Upravni odbor Luše bo moral temeljito pome- hkratno menjavanje vode v zadruge bi pač moral biti zad- mesti s takimi ljudmi in izvo- mestnem kopališču med poletno nji, ki bi 81 upal oporekati pravilnosti revizije. Njihovo gospo darjenje ni bilo v skladu predpisi, niti v soglasju s socia lističnim gospodarstvom na va je le-ta uspešno prešla. Temu so som in nemogočim višanjem cen pripomogli tudi ugodni pogoji, lesu, o vzgoji strokovnega ka' ki so bili dani s povečano kup- dra, o odnosih z republiško tr no močjo prebivalstva. Vedeti kovinsko zbornico itd. moramo namreč, da se je lani Premalo pa so na skupščin' kupna moč prebivalstva okra- govorili o pojavih monopolir si. Delo teh ljudi je bilo daleč likor je njih krivda dokazana, ed današnjih načel, ker nam ja- sprejemjo zasluženo kazen. liti v upravo sposobne kmeto- sezono in gradnjo javnega stra- Ja Kranj v primeri z letom 1952 ma, ki nekaterim podjetjem o' valce, ki jim je vaški napredek blizu in ki bodo znali popraviti težke napake starega odbora. Člani starega odbora pa naj, ko nišča. Poročil samih pa se sko- dvignila za skupno 1642 milijo- mogoča diktiranje cen, nadalje nov din. To se pravi, da so o tem, kako naj bi trgovina ', prebivalci pokupili vsak mesec konkurenčnimi cenami prispe' za 137 milijonov dinarjev blaga vala svoj delež k zvišanju živ več kot prej. To povečanje slo- ljenjskega standarda prebival' ni tudi na povečanih potrebah 'H. Postani član Prešernove družbe rVO PORENTA - VOJKO V individualnih napadih so si ostrostrelci Izbrali za cilj n. pr. sovražnega 9tražarja na stražarskjem mestu, na stolpu, pred utrjeno postojanko itd. Ostrostrelca sta imela to pred-aost, da sta se lahko pritihotapila v kraj, kamor bi patrola ne mogla priti neopazno. (Tretji je bil določen za stražo in kritje. Bil je temu primerno oborožen.) V toku operacij večjega stila so bili ostrostrelci disciplinsko podrejeni starešini z nalogo, da iztrebijo čimveč sovražnih oficirjev. Za uspešno opravljene akcije so bili pred enoto pohvaljeni in predlagani za odlikovanje. Nov način bojevanja na Gorenjskem je že v prihodnjih mesecih prinesel lepe uspehe. 2e ob ustanovitvi odreda je bila predlagana zamisel, naj bi se sektor na levem bregu Save t vsemi enotami priključil IV. operativni coni in ne IX. Korpusu NOV in POJ. V oktobru 1944 je glavni štab NOV in POJ ta predlog z ukazom potrdil in v štabu Kokrškega odreda so ga pozdravili z velikim navdušenjem. — Zakaj? Ix. Korpus se je zadrževal na osvobojenem •zemlju Primorske, štab IV. Op. zone pa na osvobojenem ozemlju Savinjske doline. Med Kokrškim odredom in nadrejenim štabom IX. Korpusa sta bili dve veliki prepreki: ledeno-anrzla Sava in dobro čuvana železniška proga Ljubljana—Jesenice. Nasprotno pa ja bila pot i« Karavank do Gornjega grada, kjer je bil Stab IV. Op. cone, skoraj prosta. In še nekaj je vodilo glavni štab, ko je izdal omenjeno odredbo. V jeseni leta 1944 si je Hitler opomogel od udarca, ki so mu ga zadali zarotniki z atentatom na njegovo življenje. Kakor je bil v začetku presenečen in prestrašen, tako se je hitro zavedel, da ima še dovolj vojakov in orožja za nadaljevanje vojne. Z vodilnih mest je odstranil vse tiste, ki jih je imel za nezanesljive in slabotne, ter pričel z mobilizacijo novih sil. Skoraj čez noč je postavil novo armado. Najprej je ustvaril »Volkssturm« in ga oborožil z orožjem, ki ga je bilo mogoče dobiti, takoj za tem pa je izpraznil okrevališča in bolnice in mobiliziral ljudi, ki bi jih v prvih letih vojne šteli za »popolnoma nesposobne«. Potem je vpoklical nov razred, ki je Išele *doraščal, sedemnajstletne dečke. Tej skupini je dal prednost pri opremi in prehrani, dodelil pa jim je tudi prvovrsten kader. Samo nekaj mesecev kasneje se je na Gorenjskem že videl uspeh te mobilizacije. Postojanke so postale močnejše, hajke pa vse če-šče. Če k temu prištejemo še razbite nemške enote, ki jih je naša armada potiskala iz južnih predelov domovine, potem je jasno, zakaj so bili garnizoni od Ljubljane do Jesenic prenatrpani z vojaštvom. Veza z nadrejenim štabom IX. Korpusa je v teh okoliščinah postala skoraj nemogoča. Vsak dan so padali ob Savi kurirji z važno pošto in pa funkcionarji, ki so hodili v oficir- ske in politične šole. Na Gorenjsko poslana municija in orožje je postalo vse češče sovražnikov plen. Prav zato so pozdravili partizani s Karavank sklep glavnega štaba NOV in POJ o priključitvi k štajerskim partizanom. V prvi tretjini meseca novembra je krenil celoten II. bataljon z vso opremo in orožjem na štab IV. Operativne cone, da tam zamenja izrabljeno italijansko orožje, se oboroži z angleškim in založi z municijo. Izkazalo se je, da puškomitraljezi »breda« v mrazu sploh ne delajo. Prav temu dejstvu je bilo treba pripisati neuspeh ali vsaj delni neuspeh nekaterih akcij. Po šestih dneh se je bataljon, oborožen z novim orožjem in obilico samozavesti, vrnil nazaj na Gorenjsko. Dne 12. novembra so pod Storžičem prvikrat zaropotali angleški mitraljezi »breni«, ko je oddelek šestindvajsetih mož II. bataljona iz zasede napadel belogardiste, ki so se s kolesi peljali na Trstenik. Sedeminštirideset jih je bilo in vsi so se panično razbežali, na bojišču pa pustili osemnajst mrtvih in enajst težko ranjenih. Mitraljezi so brezhibno delali. LOM ... Pozno popoldne, dne 21. novembra, je krenil I. bataljon Kokrškega odreda izpod Stola proti Štajerski, da se tam oboroži z novim orožjem. Proti jutru 22. novembra so trudni in lačni borci prišli do vasi Lom nad Tržičem, kjer so hoteli prespati, se najesti, zvečer pa nadaljevati pot čez Storžič, Krvavec in Črnivec v Gornji grad. Toda takoj po prihodu je bataljon napadla močna nemška kolona. Napadencem je prišel na pomoč najprej II., potem pa še III. .bataljon, tako, da je bil v kotu pod Storžičem združen ves Kokrški odred. Štab odreda je po končani borbi poslal na štab cone poročilo, v katerem pravi med drugim: »Borba je trajala ves dan. Sovražnik je ves čas dobival pojačanja, končno pa se je moral premagan umakniti. Ubitih je bilo 35 sovražnikov, 36 ranjenih, 6 pa je bilo ujetih. Takratni politkomisar I. bata' ljona I. P.-Vojko je o tej borbi napisal šesta' vek, katerega odlomek navajam: » . . . Ob sedmih zjutraj smo prišli v Loin-Bilo je to eno tistih pustih, meglenih juter, ka' kršna so rada v tržiškem kotu. Vas ^je bil* žalostna in skoraj prazna. Ne vem, ali s6 pre' bivalci še spali ali jih sploh ni bilo. Tudi kasneje nisem prišel s tem na čisto. V tišini s* je bataljon pomikal skozi vas proti tako zaže' lenemu počitku. Svečano tišino so motile lg zavezniške leteče trdnjave, ki so letele nad nami kakor srebrn baldahin, ker so se iim kri' la svetila v prvem jutranjem soncu. V formacij jah so elegantno polzeli nad nami in pogled' na smrt utrujenih partizanov so jih spremljal'-Marsikdo je pilotom teh jeklenih ptičev zavi" dal udobnost, ki jo bodo imeli ob vrnitvi v svo' ; je baze. Spomnil sem se na mehko postelj0, i ki jih je čakala v Bariju ali nekje v južn': Franciji, na čiste bele rjuhe, na toplo peč >fl na vse, kar je vojaku všeč. Kaj pa je čakal" nas? Le negotova prihodnost! Zdi se mi, d* tega ni vredno pripovedovati, toda bil je ede^ trenutkov, ki jih človek ne pozabi. Sestanek mladincev Kokrškega odreda leta 1944 na Jezerskem NOVA PREMIERA NA JESENICAH (J. Deval: Kotiček igračk) Moderna francoska komedio-j>rafija se v bistvu še danes gib-"e v kolesnicah, ki jih je v ledino zarezal genialni dvorski komedijant Poquelin, vsemu SVetu znan po imenu Moliere. Znani predstavniki današnje francoske dramaturgije v svo-teznih komedijah, ki so v Vpadnem teatru izpodrinile ib-senovsko naturalistično 'dramo, s Pravo molierovsko ihto v smetaju neusmiljeno trgajo vse "^aske ter brez prizanašanja ln 2 veliko umetniško resnostjo, kakor tudi oblikovno dognanostjo Y dialogu in značajih, razgaljajo lažnivost, nemoralnost in steril-n°st današnje meščanske družbe. Opazimo pa v francoski dramski tvornosti neko posebnost, ki ^e n. pr. v angleški ali ameriški ni. Poleg vrhov, kot O'Neill, ^derson, Miller, Williams, ki ^anes nesporno prvačijo v svetni dramski književnosti, je ^e vrsta močnih talentov, pisarjev upoštevanja vrednih ko-medij kot Van Druten, R. Sherwood, E. Rice in drugi, ki Se ustavljajo ob življenskih 28odbah in komičnih nezgodan Povprečnega 'Amerikanca. V ^igliji vidimo ob poetični dra-mi Christophera Forvja in T. Eliota duhovito politično sa-*'ro Ustinova in Gielguda, ka-*0r tudi pri nas malce preveč 2renomiranega Pristleya. Francka dramska književnost ta-*e druge garniture ne pozna. *za vsakemu gledališčniku zna-^'h imen se vrste plejade bou~ 'evardskih piscev, ki fabricirajo kopice obrtno spretnih, toda u-*^tniško podpovprečnih kome-j j — vse tipične muhe eno-*^evnice, ki za hip zableste na Zunanjih boulevardih in ki ob !*°\d premieri dokončno utonejo v pozabo. Vse te komedije so si podob-ne> kakor pirh pirhu, po barvi Različne, toda po vsebini enake, plavna junakinja teh komedij Je še zmeraj Colombina iz improvizacij ske komedije; tudi •stale osebe so odtisnjene po že *°kaj obrabljenih klišejih, si-^acijska komika po večini prilična. Zaplet je neživljenjski, urnetno skonstruiran in nasilno 'azrešen. F.dina razlika med te-*U različnimi avtorji in njihovi-*' komedijami je v spretnosti Pisanja dialoga, ki je včasih du- .y*t, največkrat pa po sili ko-"^'čen in banalno vsakdanji. Devalova komedija »Kotiček "gračk« nesporno sodi v to 2yrst. Fabula je neživljenjsko "konstruirana in dialog kon-k°nstantno niha med duhovito-in banalnostjo. Vkljub te-smatram, da je uprizoritev 6 komedije na jeseniškem odru 'Pravičena. Od časa do časa mo-ra Vsako gledališče dati svoje-občinstvu veder večer spro- ščenega smeha, predstavo, ki od gledalca ne terja nobenega intelektualnega napora. Seveda je lepo, če ima delo poleg scenske učinkovitosti tudi drobec življenjske resničnosti in umetniške vrednosti; pogoj pa je, da je vsaj obrtno spretno napisano, da ni kičasto in ne škodljivo. Važnejši je tak devalovski »Kotiček« za gledališče v pedagoškem pogledu. Prej ali slej se bo moralo jeseniško gledališče spoprijeti z moderno kon-verzacijsko in tezno komedijo, ki danes obvladuje svetovni oder. Pot do nje pa pelje preko takihle enodnevnic, v katerih se igralci brez posebnega tveganja poizkusijo v »Salonu«. Takale predstava odkrije umetniškemu vodstvu bolj točno kot vsaka analiza neizbrušenosti v igralski obrtni veščini, ki si jo mora amater z umetniško ambicijo pridobiti in prisvojiti med svojim delom in je ne prinese že s seboj na oder, kot šolani poklicni igralec. Nedognanost govorne tehnike in ohlapnosti v knjižni izreki, ki je zaenkrat še v »Pravopisu« kodificirani pogovorni jezik odra, udarjajo v konverzacijski komediji na uho mnogo bolj neprijetno, kot n. pr. pri ljudski igri. Tudi je navidezno sproščena lahkotnost in neprisiljenost te zvrsti dobra vaja premišljeno organiziranega in discipliniranega igralskega izraza. Bojan Čebulj kot režiser nI postavljen pred problem psihološke analize in pravilne interpretacije teksta. Pretehtati mora pomembnost posameznih prizorov v sklopu celote in s pametno menjavo tempa doseči komediji potrebni igrivi ritem gorskega potočka. IV. splošnem je to režiserju uspelo, saj se dejanje odvija gladko in živahno, dasi je dinamika mestoma nekoliko zavrta. Mizansceno ima prijetno razgibano, po večini dokaj naravno se porajajočo iz dejanja in besedila. Vsekakor pa bi moral biti v vprašanju dikcije in izreke do igralcev bolj nepopustljiv. Cebulj je pripravil tudi toplo in prijetno sceno, izza katere pa ne čutimo nič prostora. Iztrgana je iz okolja in lebdi ner kje v atmosferi, kot junak komedije sam. Slavnega modnega slikarja in naivnega sovražnika žensk je odigral Bojan Cebulj živahno in z diskretno neprostovoljno ko-miko v prvih dveh dejanjih, do-čim mu je v tretjem Raoul ušel iz okvirja salonske komedije v burko. Njegova maska je sicer dekorativna, ni pa vlogi prikladna, saj si uboga Daphne po vsakemu objemu obira dlake z lic. Tudi Ciril Pogačnik j,e svoje- ga Marca Tremoisa spretno in v zadovoljstvo publike vodil prav po robu konverzacijske komedije. Manjka mu — in ne le njemu in ne samo v jeseniškem teatru — francoske ležernosti in lahkotne sproščenosti, ki je vendarle udržana. klostjo — najbrž nekoliku sumljivo, brez dvoma pa zelo svetovljansko. Iz pojave in nastopa moramo spoznati njen položaj v družbi: nekje med resnično damo in mondenko. Geršakova bi morala svoji umerjeni in zelo seriozni koncepciji pridati ka- O grafiki in časopisju Stanje tiskarstva na Gorenjskem ni zadovoljivo — Kako naj se razvijata gorenjski tisk in založniška dejavnost »Kotiček igračk« na odru jeseniškega gledališča Faktotum Firmin, stoični filozof v služabniški livreji, je dobesedno prepisan iz angleške komedije med obema vojnama. »Naprednejši« pisatelji ga osve-tle tako, da pod pretirano spo-štljivostjo opazimo slabo maskirano zaničevanje gospodarja.. Rudi Mandič ga je odigral s spretnim podčrtovanjem pasivne komičnosti vloge. Redke duhovite bon - mote dialoga je dobro plasiral. Armance je ženska s prete- nec pikantnosti. Podobno je z Daphne Silve Samsove, Daphne je prefinjena in hiperkultivira-na mlada žena, perfektno dresirana na lov za bogatim ženinom. Izven vloge v Marcovi improvizaciji ni naivka. Doktor Moulier je nenavadno papirnata in le skicirana figura in Marijan Stare ni vedel, kaj naj počne z njim. Skrbnejša zunanja karakterizacija bi mu verjetno dala nekaj opore. Bratkovič Prvi obračun je uspešen DPD „Svoboda" Primskevo ima še težave 24. februarja je bil v Zadruž- posluje dvakrat na teden. V lan-nem domu na Primskovem redni skem letu je bilo nabavljenih letni občni zbor DPD »Svobode« le 70 novih knjig, ker skromna Primskovo, na katerem so člani denarna sredstva ne dopuščajo malega, a delovnega društva kri- več. tično pretresli uspehe in ne- Društvo je imelo velike težave uspehe v prvem letu njegovega in ogromno dela z ureditvijo no-obstoja. Iz poročil, ki so jih po- vega odra, garderob in kulisarne, dali odborniki, moremo zaklju- z nabavo kulis, opremo male čiti, da je Ibilo veliko naprav- dvorane. Na stotine prostovolj-ljenega, čeprav svojega dela ni- nih ur so ČIani živali za to so znali prikazati Širši javnosti. del°- Le resničnemu razumeva- nju LOMO Kranj in njegovi denarni pomoči v lanskem letu se mora društvo zahvaliti, da so bili ti prostori vsaj skromno opremljeni. Diskusija o poročilih je bila precej živahna. Nakazani so bi-dezelskih odrih. Z igro »Rdeče „ . . . ... , ^ , , .. " li problemi, ki tarejo društvo, roze« so sodelovali na proslav« predvsem vzrašanje' kinopred-obletnice Kokrškega odreda v stav in s tem v zvezi odplače- Najdelavnejša je bila tiramat-ska skupina. V tem času je na-študirala štiri igre (Rdeče rože, Roksi, Rokovnjače, Vražjo misel), ki so jih 11 krat uprizorili doma in 11 krat na drugih po- Goričah. Tako se je iz vrst sta rejših članov, zlasti pa iz vrst vanje amortizacije za dvorano, ki znaša letno 110.000 din. Vpra- Slovesna otvoritev novih učilnic v Radovljici V ponedeljek je bila slovesna 'tvoritev treh novih učilnic v nadstropju osnovne šole, ki ie bilo lani nadzidano. Tej lepi 'lovesnosti je prisostvovalo lepo javilo staršev, kulturnih delavcev, predstavnikov krajevne JUdske' oblasti in mestnih podrtij, ki so opravila vsa potreb-*a dela v" poslopju. Upravitelj osnovne šole tov. "one Kobentar je pozdravil vse Navzoče in med drugim omenil, "a je bila gola zgrajena pred 50 2 Dobrave nam pišejo 3- februarja je bil pri nas *a Blejski Dobravi prvi samo-'t°jni koncert pionirjev-tambu-'ašev pod vodstvom tovariša akoba Jakopiča. Tamburaški 'bor dela že dolgo vrsto let, saj ]e bil ustanovljen že pred voj-Zaradi stalnega menjanja bralcev in zapostavljanja s .'rani drugih sekcij, ki so prav ako kot tamburaški zbor vklju- leti in je zadoščala za takratne potrebe. Od tedaj pa se je število prebivalstva več kot podvojilo in temu primerno se je zvišalo tudi število šolskih o-trok. Smotrn pouk je bil v šoli skoraj nemogoč. Zahvalil se je predstavnikom OLO in mestne občine za vso podporo in razumevanje in tudi obrtnim podjetjem, katerih delo je bilo zaradi rednega pouka precej otežkoče-no. Predsednik LOMO tov. Stane Pere je povedal, da so sredstva za to šolo ustvarili in prispevali delovni kolektivi, prav posebej se je zahvalil neumornemu šolskemu upravitelju Tonetu Kobentarju za njegov velik trud in požrtvovalnost. Sledil je prav lep kulturni spored, ki ga je izvajala mladina osnovne šole pod vodstvom učiteljev Fr. Pikla in Ziviceve. mladincev in mladink, organi- ganje amortizacije inventarja zirala mlada igralska skupina, dvoran, ki služijo izključno v ki mnogo obeta. kulturnoprosvetne namene, bi Pevska sekcija je z moškim, so moralo urediti drugače, saj ženskim in mešanim zborom so- društva takih vsot nikakor ne delovala na vseh proslavah in zmorejo. akademijah, samostojno pa je B. P. ženski pevski zbor priredil v okviru »meseca mladosti« »Večer narodnih pesmi«. Folklorna sekcija je naštudirala s pomočjo dramatske sekcije in pevskega zbora »Večer gorenjskih narodnih plesov in pesmi«, ki je žel tako odobravanje, da so ga morali na splošno željo ponoviti. V društvu deluje tamburaški zbor, ki se bo na letošnjih proslavah prvega maja predstavil javnosti. V foto tečaju je končalo pouk 9 tečajnikov. Za kulturnoprosvetno in politično izobraževanje članstva so prirejali predavanja, prejšnji mesec pa so pričeli skupno z ZK, SZDL in LMS z idelološkim tečajem, na katerem se bodo seznanili z osnovnimi načeli marksizma. Društvena knjižnica Ze dober mesec bo tega, kar je bil v Ljubljani sestanek časopisnih in založniških podjetij ter grafičnih delavcev iz vse Slovenije. Na sestanku smo razpravljali o slabem stanju slovenske grafike in o težavah v časopisnih in založniških podjetjih. Dnevno časopisje je delno o teh problemih že pisalo. Da ne bi začel tudi pri nas, novinarjih in tiskarjih, veljati izrek o kovaču in njegovi kobili, je prav, da bežno pregledamo stanje v naši, Gorenjski tiskarni in se pogovorimo o možnostih razvoja časopisne, publicistične in založniške dejavnosti na Gorenjskem. Na vsak način je urejena, tehnično dobro opremljena tiskarna prvi pogoj za redno izhajanje časopisa in za izdajanje lepo opremljenih knjig, brošur, prospektov itd. Zato najprej besedo, dve o naši grafiki. Ni pretirana trditev, da danes Gorenjska tiskarna ni niti dobro urejena, še manj pa tehnično dobro opremljena. Strojni park, kolikor ga sploh ima, je že več ali manj obrabljen, zastarel in prav zaradi tega — neekonomičen. Čeprav dobiva tiskarna veliko naročil in imajo tiskarji dela čez glavo, ob zaključnem računu vedno znova ugotavljajo: dobička, ki bi ga lahko porabili za investicije, ni! (Ves letni izkupiček so lani porabili za beljenje delavnic ln delno ureditev delovnih prostorov in popravila strojev.) Tiskarna obratuje v veliki meri le zaradi izredne požrtvovalnosti delovnega kolektiva. Zastareli stroji proizvodni proces zelo podraže, saj zahtevajo na leto samo popravila strojnega parka kar čedne vsote. Razen tega trpi v takih pogojih strokovnost zaposlenega osebja. Namesto, da bi se tiskarstvo v Kranju, kjer ima domala že stoletno tradicijo in kar je še važnejše, vse pogoje za razvoj, razvijalo, se je do danes le malo premaknilo iz svoje izhodiščne točke. Od Gorenjske tiskarne se je doslej marsikaj zahtevalo, dalo se ji pa še ni ničesar. In vendar je tiskarstvo družbeno zelo pomembna, hkrati pa tudi — pod normalnimi pogoji — zelo rentabilna proizvodna panoga. S porastom družbenega standarda, proizvodne zmogljivosti gorenjske industrije, tujskega prometa in 'z razvojem našega družbenega sistema nasploh, pa bodo potrebe po tiskanem materialu čedalje večje. Toda takrat tiskarne na Gorenjskem ne bo več, če ji ne bodo naši oblastveni organi, podjetja in organizacije nudili hitre in izdatne pomoči. 2e danes so potrebe po tiskanem materialu na Gorenjskem večje od zmogljivosti tiskarne. Industrija potrebuje ogromno tiskovin, nalepkov, prospektov itd. Veliko naročil Gorenjska ti- skarno sploh ne more sprejeti v delo, ker nima potrebnih strojev, medtem ko morajo podjetja čakati dolge tedne ali mesece, da jim to natisnejo druge tiskarne. Prav gotovo bi bilo ekonomičneje in pametneje, če bi s pomočjo podjetij prišla tiskarna do potrebnih strojev in druge opreme in bi na ta način lahko krila vse potrebe gorenjske industrije hitreje in ceneje. Prav tako je problem izdati n. pr. kakršnokoli brošuro. Vendar je potrebno, da OLO v Kranju ali v Radovljici, SZDL obeh okrajev, kak občinski odbor in druge politične ter .družbene organizacije, natisnejo kdaj pa kdaj kako poročilo ali kak drug material. Še več! Vsega tega je še mnogo premalo natisnjenega. Celje ima n. pr. že knjigo o politično - gospodarskem razvoju mesta po osvoboditvi, ima tudi knjižico o razvoju in perspektivah razvoja zdravstvene službe v mestu itd. Ljubljanski okoliški okraj ima že natisnjenega »Vodiča po okraju«, pripravlja pa se izdaja knjižice »Kulturne in zgodovinske znamenitosti o-kraja«. In Kranj ali Radovljica? Vsega materiala ne bi bilo mogoče danes niti natisniti, ker tiskarna ne bi zmogla tega. A bo vendar treba misliti tudi na to. Tiskanje osrednjega gorenjskega glasila »Glasu Gorenjske«, je za tiskarno že velik problem. Precej noči so že izgubili tiskarji, pa tudi novinarji, če so hoteli, v trenutku, ko je nastala kaka nepredvidena ovira, da bo list pravočasno izšel. Ce izide list na 8 straneh, se tiska skoraj dva dni, saj zastarel (in edini!) stroj natisne na uro le tisoč izvodov. Uredništvo namerava izdajati list na 8 straneh in ga postopoma povečati na 10, vendar pred izpopolnitvijo strojnega parka v tiskarni to ne bo mogoče. Zato je zelo umesten sklep Okrajnega odbora SZDL v Kranju, naj bi se tiskarna in »Glas Gorenjske« združila v eno podjetje in sicer ločeno v upravljanju, pri podjetju pa naj bi se osnova^ poseben sklad, v katerega naj bi se stekala sredstva — prispevki raznih podjetij, organov oblasti in organizacij, za razvoj tiskarske in časopisno založniške dejavnosti na Gorenjskem. Brez sodobne tiskarne časopis ne bo mogel napredovati — da ne govorimo o perspektivah, ki jih ima pri sedanjem stanju v tiskarni založniška dejavnost — brez časopisov, drugih publikacij in založniške dejavnosti, pa bi tudi tiskarna izgubila svoj družbeni pomen. S skupnimi napori upamo, da nam bo uspelo narediti marsikaj. Pri tem pa seveda računamo na pomoč vseh organov oblasti, podjetij in organizacij ter vseh delovnih ljudi na Gorenjskem. Zani mivo planinsko predavanje ne v DPD »Svobodo«, doslej *^0r ni mogel doseči večjih UsPehov. Nedeljski javni nastop je |spet £°kazal, kako malo se ljudje ^nimajo za delo tega zbora. . a Popoldanskem koncertu je lo sicer precej poslušalcev, po (ecini mladina. Zvečer pa je edel0 v dvorani samo 39 ljudi. . 6 to moralna podpora požr-^Valnim pionirjem? Nič čudne-ran^a so bili pionirji razočara-1/ Sa.i niti vsi starši nastopa-jj " . niso prišli pogledat, kaj aJ° njihovi otroci. Planisko društvo Kranj je priredilo dne 26. februarja zelo uspelo predavanje o francoskih Alpah. Predavateljico tov. Sta-ziko Cerničevo iz Ljubljane je pozdravil predsednik Planinskega društva in upravnik Dijaškega doma tov. Klojčnik. Tovarišica Cerničeva je pred leti vodila mlade francoske alpiniste po Julijskih Alpah. Kmalu nato pa se je povzpela z istimi znanci v stene francoskih Alp. Tam je doživela v steni Ailefroide (gora s hladnimi krili — 3952 m) snežno neurje. Po treh dneh jih je rešil alpinist Sergij, ki je vodil francosko re- šilno ekspedicijo. Na zemljevidu smo sledili raznim turam iz Grenobla v Cho-monix in kočno prav na streho Evrope na Mont Blanc (4810 m). Ledeniki v Centralnih Alpah se spuščajo po gladkih granitnih in silnih strminah globoko v dolino. Videli smo krasne posnetke. Najlepše so bile barvne fotografije dr. Avčina. Vse predavanje je spremljala simpatična, mehka, občutka polna govorica predavateljice, ki je /znala osvojiti vse poslušalce. Dragoceno, poučno in vzgojno je bilo to predavanje in enakih si kranjski planinci še želijo. OBRAZI IN POJAVI Za zabavo ali %a denar? Pred dnevi so Ljubljančani s posmehom razpravljali o na videz nedolžni zadevi. Nek naivnež je namreč predlagal, naj bi se z zakonskimi predpisi prepovedalo igranje taroka po ljubljanskih kavarnah. Na prvi pogled smešen predlog! Saj je tarok res tako »nedolžna", pa tudi „inteligentna" in kar je glavno, družabna igra, ki je mnogim prijetno razvedrilo v prostem času ... Vendar ima tarokiranje v javnih lokalih tudi svojo senčno stran. Je namreč zelo primerna oblika, da se preko in mimo njega vrine na kavarniška omizja tudi igranje na slepo srečo, za denar — hazard. Tudi v „Evropi" v Kranju^so najprej igrali samo tarok. Toda sčasoma so prešli na druge igre. Najprej so igrali za zabavo, danes igrajo za denar. Oni dan sem jih opazoval, ko so „ferblali". Niso igrali za majhne denarje. Zato kar držo govorice, da je ta ali oni pustil v enem večeru sosedu pri mizi tudi po več tisočakov. Kaj mora „Evropa" res podedovati vse senčne strani predvojne „Stare pošte"? Toda te stvari se ne dogajajo samo v „Evropi", marvečJ^udi drugod, po drugih kavarnah in gostilnah. Na Javorniku je v gostilni pri Muleju pred 14 dnevi patrulja Ljudske milice odkrila kvarto-pirsko druščino, ki se bo morala zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Zato ni čudno, da pošteni državljani zahtevajo, naj se prepreči hazard, ki ga samo napačno imenujejo. Torej ima naivnež, ki je predlagal zakonsko preganjanje taroka, vendarle v nečem prav. Moti se samo, ko predlaga, naj se z administrativnim ukrepom prepove tarok. Če pa razumemo pod tarokom vse tisto škodljivo, slabo in razvratno, kar pod imenom „tarok" spet poizkuša dobiti v naših javnih lokalih svoj „prostor pod soncem", potem ne moremo drugače, kot da se priključimo njegovemu mnenju, pa najsi je še tako naivno in zasmehovano. Dodali bi le: Z zakonskimi predpisi je hazard že tako prepovedan, onemogočiti pa ga bo treba z družbeno kontrolo. Ne bi pa bilo odveč, če bi tudi gostinci sami pogledali, kaj se dogaja v njihovih lokalih. GLAS GORENJSKE Pismo iz Gosteč Nesreče s starim razstrelivom V Gostečah pri Skofji Loki organizirale predavatelje so zimski meseci res živhani. kmetijstvo, higieno, prvo Žene in dekleta so pod nadzor- moč in drugo. za po- stvom Kmetijske zadruge Škof-ja Loka organizirale gospodinjski tečaj, ki je trajal 2 meseca in pol. Z veseljem so ga pose-čale dekleta trikrat tedensko v dveh izmenah in se marsikaj koristnega naučile. Njihovo geslo je bilo: »Kuhamo dobro, kleta iskreno zahvaljujejo okusno in poceni.« Še več zna- ,— — _ nja bi lahko pridobile, ako bi Ob zaključku tečaja je bila prirejena okusna razstava kuharskih dobrot, katero si je ogledalo veliko štvilo ljudi iz oližnje in daljne okolice. Požrtvovalni kuharici Ani Starman iz Godešiča se žene in de- so še ved o pogoste Število nesreč s starim razstrelivom je .od leta 1945 dalje stalno padalo tja do leta 1952. Tega leta pa so tajništva za notranje zadeve zopet zabeležila porast nesreč s staro municijo, ki leži raztresena vsepovsod po poljih in gozdovih. V letu 1952 Ciril lz že iz Sv. Lenarta pa je pri igra-z ročno nJu z bombo izgubil življenje. Še in še bi lahko pisali o ponesrečenih otrocih, prav tako pa tudi o ponesrečenih in ubitih odraslih ljudeh, ki se z raz- flz Medvod Na občnem zboru UROJ so ob navzočnosti 33 članov izvolili nov upravni odbor s tov. Buncem na čelu. Sprejeli so načrte za nadaljnje delo. Razvila se je živahna debata o problemih rezervnih oficirjev v Medvodah. Ugotovili so nekatere pomanjkljivosti in napake, ki jih oo treba odpraviti. Prejšnje čase so v Medvodah večkrat prirejali predavanja v okviru Ljudske univerze. Toda sedaj jjh že lep čas ni. Prav bi bilo, da bi potujoča Ljudska univerza obiskala tudi Medvode. Medvodčani so mnenja, da bi bil tudi ob nedeljah lahko odprt zadostuJe- pričakujemo, da nam v tem kritičnem položaju pri skočijo na pomoč Mestni občin Pred kratkim je bila ustanovljena prostovoljna gasilska četa. Gasilni dom, ki je bil sezidan pred 20 leti, je v zelo slabem stanju in lastila si ga je gasilska četa iz Sore ter ga dala celo privatniku v najem. Na odločno intervencijo ljudskega odbornika iz Gosteč je omenjena gasilska četa vendarle odstopila na ustanovljenemu društvu, i Njegov upravni odbor se je lotil dela in išče denarna sredstva za popravilo doma, nabavo motorne brizgalne in drugega gasilnega orodja. Kmetje iz vasi Pungert, Gosteče in Draga so dali četi preko 30 m3 smrekove hlodovine.. Kmetom iz omenjenih treh vasi se gasilci najlepše zahvaljujejo trgala roko. Drinovec Predoselj se je igral bombo, ki mu je tudi v roki eksplodirala. Oslepel je na obe očesi in je danes v Zavodu za slepe v Ljubljani. Jenko Janez iz Godešiča, je našel italijansko in 1953 je bilo tudi več smrtnih bombo v bližini svojega stano-poškodb. Vse ostale telesne po- vanja. Hotel jo je brcniti s poti, škodbe pa so toliko težke, da so vendar je bomba eksplodirala, ponesrečenci invalidi za vse življenje. O teh nesrečah so časopisi že veliko poročali, opo- ko iz Raven pri 2ireh se je pri odboru ali pa najbližji vojaški rnosti in oporni- ,.„„K«<—t.. .._.-.„. ._____. . nostoianki. Le stroknvniaVi m«« iz Kamnika V proslavo dneva žena bo »3** Udarnost« ponovila dramo »Sf ti plamen«, na praznik pa ** akademija z izbranim progi-«' mom. #• Komunalni odbor MLO Ka*' nik je v februarju na dveh *** jah pretresal vprašanje katejC' rizacije zgradb in se po vzgl^ du drugih mest zedinil za oc«* njevanje po točkah. Določil Je ga poškodovala po nogah in mu demo staro municijo, da takoj razlila desno oko. Pišlar Vin- javimo občinskemu ljudskemu strelivom niso igrali, ampak so tudi gradbene komplekse od D*' ga hoteli samo odstraniti. Niso plice do Godiča, pri čemer j' vedeli, da najmanjši premik ali upošteval traso bodoče avtom«' dotik lahko povzroči težko bilske tranzitne ceste kakor ■ nesrečo. Najbolje je, če najde- di zaščito najboljše orne zetf' lje. Za industrijo je rezervira11 zarjali na nevarnosti in oporni njali starše, naj pazijo na svoje otroke. Pa vendar, kot izgledom da, to še ni bilo dovolj. Otroci novo se še vedno igrajo z razstrelivom in nesreče so še vedno na dnevnem redu. Stare ročne bombe, municija za puške so prav tako nevarne kot letalske bombe, ki niso eksplodirale, ali pa topovske granate. V kranjskem okraju je še vedno nekaj ležišč starega razstreliva, tako po gozdovih, kot po travnikih in njivah. Ta le- razbijanju ročne bombe smrtno P°stoianki- Le strokovnjaki zna ponesrečil. Kmet Novak Janez iz Praš je na njivi pri oranju našel staro topovsko granato, jo uničiti ali pa odstraniti strelivo tako, da ni nevarno. pas ob Bistrici do Bakovnik* Ko bo na podlagi določeni!1 gradbenih prostorov napravijo* regulacijski načrt, bo konec divjih gradb, ki povzročajo ob' Posebno pozornost bodo temu cini toliko preglavic. jo naložil na voz in hotel od- morali posvetiti prosvetni de- peljati v gozd. Med potjo mu je granata padla na tla, eksplodirala in ubila kmeta, konje pa težje poškodovala. Barle Marjan iz Zg. Jezerskega je preteklo leto našel v jezerskem kamnolomu zažigalno kapico in jo hotel razdreti. Pri tem je dobil poškodbe po vsem telesu lavci; tako učitelji kot profesorji, da bodo učencem in dijakom pravilno tolmačili, do kakšne nesreče lahko pride pri i-granju z razstrelivom ali pa tu- Invalidski dom v Kamnik11 bodo razširili. V podaljŠk* proti Nevljici bo na prostor« razpadajoče kopališke zgradb* zgrajeno novo poslopje, ki b* 40 m dolgo in 16 m široko. Pl3' kakšen lokal, kjer bi lahko dobili razne časopise, revije itd. V skrajnem primeru bi jih lahko prodajali na pošti. žišča so tajništvu za notranje Ker to za nabavo orodja še ne zadeve znana in jih bodo strokovnjaki še ta mesec uničili. Kljub temu pa so prav gotovo še nekje mesta, kjer so partiza-ski ljudski odbor Škofja Loka ni zakopali svojo municijo ali Rafaelu je pri igranju z bombo m pa Okrajna gasilska zveza pa leži od 1945. leta dalje, ko odtrgalo levo roko, Bergant Jo- grede- in izgubil desno oko. Dagarin nevarno je imeti doma staro Lovro iz Gorenje Save pri Kra- municijo. Na podeželju je imajo nju. je našel bombo v smeteh, po podstrehah še vedno polno, Ko se je z njo igral, je dobil zlasti puškinih nabojev, s ka- poškodbe po rokah in izgubil terimi se potem igrajo otroci, vid na levem očesu. Gartner di z neveščim ravnanjem. Na Valni bazen bo ostal. Ker roditeljskih sestankih bi morali izgleda, da bi se dom invalidu« šolniki tolmačiti staršem, kako mladine v doglednem času pr«' selil na drugo mesto, je kom«' nalni odbor pristal na razširi' tev. S tem bo reguliran tudi ** Nesreča se lahko zgodi mimo- Kranj. Hidrocentrala je v jeseni začela zidati nov stanov, blok, v katerega se bodo stranke že poleti lahko vselile. V novi zgradbi bo prostor za 4 stanovanja. G. POPRAVEK 27. februarja je v začetku članka »Grajski dvor« in dvorjani V Medvodah je bila ustanov- pomotoma izpadlo nekaj vrstic, ljena večerna šola nemškega jezika. Predava profesor z nižje gimnazije v Preski. Pouk obiskuje precejšnje število slarih in mladih Medvodčanov. ki jih danes objavljamo. V 7. vrstici manjka naslednji stavek: Podjetje ima v svojem sklopu še dva obrata, ki pravzaprav vzdržujeta »Grajski dvor«. so jo okupatorji odmetali na F. svojem begu v krajih, za katere nihče ne ve. Po navadi nalete na tako skrito municijo ravno otroci. Prično se igrati in razbijati po razstrelivu in posledica je smrt ali v najboljšem primeru težke poškodbe in trajna invalidnost. Železniška nesreča v Pod na rtu Podnart, 4. marca Včeraj je prišlo na železniški postaji v Podnartu do lažje že- Mlinar Matija iz Golega vrha lezniške nesreče. Enemu izmed je pri košnji našel ročno bombo in jo pobral. V tem hipu je bomba eksplodirala ter mu od- Prvo mesto si delit« Cvderman in Sicherl Preteklo nedeljo so v Radovljici zaključili 8-dnevni šahovski turnir za prvenstvo Gorenj vagonov potniškega vlaka St. 911, ki odpelje iz Podnarta ob 7.05 uri zjutraj, so se vnele med vožnjo osi, zato so ga morali v Podnartu odstraniti iz kompozicije. Pri ponovnem sestavljanju kompozicije pa strojevodja ranžirne lokomotive zaradi megle ni pravočasno zavrl in je zato prišlo do lažjega trčenja. Pri tem je službeni vagon z eno osjo iztiril. Večje gmotne škode ni bilo, niti ni Kljub zelo slabemu vremenu bUo žlovegkih žrter, aU kakr. bil tudi ves čas turnirja 80 se Pod vodstvom S.K. »Jezer- .,k „ Dogkodb Lanskoletni prvak sko<< zbrali stari Jezerski smu-je carji v nedeljo, 28. februarja šport ★ šport * šport linronrclffl tahnuelm nriioirctun 7alrliiirnnn Stare korenine na smučeh in je v vodstvu. Gorenjske — Pogačnik del Cankarjeve ceste, ki bo •*>' najlepših v Kamniku. * Otrok utonil. Blizu invalid' skega doma v Kamniku so •* Tajništvo za notranje zadeve otroci igrali na dvorišču sosed'i je ugotovilo, da imajo podjetja nje hiše. Neopazno se je ločil«; za nabiranje starega materiala od njih 26 mesecev stara Mojc* po svojih skladiščih polno stare in stekla proti bližnjemu potok*! municije, ki še ni uničena in Mlinščici, ki teče za hišami. F** je nevarna zlasti delavcem, ki nesrečnem naključju je padla 1 delajo v neposredni bližini le- deročo in globoko vodo, ki tt žišč. Zanimivo pri tem je. da nekoliko niže v 3 metre visoke«« ta podjetja tega niso javila slapu izliva v Nevljico tik pole* oblastnim organom v strahu, Sušovega mosta. Pred izllvo«* da jim stari material ne bo za- ni nobene brane, ki bi zaust*' | plenjen (kar bi bilo edino pra- vila otroka. Čeprav so bili r}*' vilno), ampak so raje molčala, dje takoj na mestu nesreče, ie češ, mi smo ta material plača- bilo za malo Mojco že prepozni li, kdo nam bo pa potem nasta- Mrtvo so potegnili izpod slap*-lo škodo povrnil. Taka ležišča V okolišu Spodnjih Mekinj ie starega razstreliva so na Odpa- to v zadnjih letih že četrti •' du v Kranju, Skofji Loki in v trok, ki je utonil na sličen •«' Tržiču. Koliko škode bi lahko čin. Nobenega dvoma ni, da V nastalo ob morebitni eksploziji, brane na nekaterih mestih zne*^ o tem pa ta podjetja verjetno no zmanjševale nevarnost, ne razmišljajo, ko staro železo imamo tod kar tri prekop pošiljajo naprej v topilnico. To dovajajo vodo žagi in tor»f je, milo rečeno, brezmejna ma- nam. Usodno naključje lje hot«" lomarnost in bo v prihodnje lo, da so vodo spustili r str*f* treba malo drugače postopati s šele pol ure pred nesrečo, pr*1 tako »komercialo«. pa že nekaj mesecev ni zne*' ; t, td- ske, na katerem je sodelovalo moral prepustiti svoje mesto Popoldan, da po stari navadi en- 13 šahistov. Ob zaključku turnirja so udeležencem prvenstva mlajšim tovarišem in se zadovoljiti z delitvijo 3. do 5. me- Lepi uspehi predvojaške vzgole čestitali k uspehom: zastopnik sta. Doseženi rezultati so po-Sahovske zveze Slovenije tov. kazali velik napredek gorenj-Šiško, predsednik Okrajnega skega šaha posebno še prvokate- gornikov. Prva petorica si je priborila tudi pravico udeležbe na polfinalnem turnirju za prvenstvo Slovenije, medtem ko so si prvi trije priborili direk-mesto turnirja si delita tno udeležbo na prvenstvu Slovenije v prihodnjem letu. odbora SZDL in ljudski poslanec tov. Zlatnar in naš mednarodni šahovski mojster tov. Puc. Za tem je vodja turnirja tov. Hren objavil rezultate: 1,- krat na leto preizkusijo svoje zarjavele smučarske teile Na progi, ki je bila dolga 3000 v Sloveniji je bila predvoja- so ti prevzeli odgovornost za skim materialom in reliefi, ka«** m, se je razvila borba za čim- ška vzgoja v radovljiškem okra- redna predavanja in obisk. Da vidimo, kako delujejo plini m boljše mesto in čas. Na startu, ju še do julija preteklega leta bi bila predavanja čimbolj pe- človeško telo. Na Bledu kabin« pod stenami Kočne so z vso vnemo mazali smuči, dokler ni starter spustil prve tekmovalke proti dolini do Mlinarja. Skoraj na zadnjem mestu. Zato je bilo stra in zanimiva, so priredili še ni tako lepo opremljen, *•' več vzrokov. Centri predvojaške številna tekmovanja, prvega pa prav imajo zato enake pogoje vzgoje niso prejemali prav no- na Dan JLA, kjer je sodelovalo kot na Jesenicah in v Radov' bene pomoči niti od občinskih preko 1.100 mladincev. Tedaj se celo uro so se vsako minuto po niti od okrajnega ljudskega od- je prvič v radovljiškem okraju eden spuščali iz gamsovega kra- bora. Tudi gospodarske organi- zbralo toliko mladine. Materialno pomoč so dobili od Ijici. Vzrok temu je prav gotor* v nerazumevanju odgovornih fc* predvojaško vzgojo. Omembe vredno je nekorek- lju pa je preko sto Jezerjanov tno obnašanje tov. Štefeta iz kljub dežju navdušeno pozdrav-Tržiča, ki ni dorasel turnirski Ijalo tekmovalce, disciplini. Rezultati: Mlajša ženska sku- Turnir je odlično vodil pri- pina: 1. Romana Kastrun, 2. An-znani šahovski sodnik tovariš čka Piskernik. — Starejša žen-H r e 1 Lado iz Ljubljane. Prireditelj, to je Šahovsko društvo Radovljica je izvedel turnir vzorno v popolno zado-dovoljstvo vseh tekmovalcev. Vso podporo moralno in gmot- Ijestva do cilja v dolini. Na ci- zaeije niso imele pravega zanimanja za izven armadno vzgo- ObLO, ki ;so jim pripravili pre jo. Tako so bila vodstva, oziro- davalnice in kabinete z učnim Danes imajo ma predavatelji in obvezniki v materialom. Vojni odsek je sku- svojih urah veliko udeležbo. Pj To delo je rodilo dober s«*1, predavatelji pri glavnem prepuščeni sami sebi. paj z ObLO organiziral 3 večje centrih je na vsakem predava-K temu moramo dodati, da tudi kabinete na Jesenicah, v Ra- nju prisotnih povprečno 92 .d' sami niso bili preveč delavni in dovljici in na Bledu. Nabavili stoikov mladine. Prav tak naška skupina 1. Ivanka Karničar, so se bolj malo brigali za svoje so knjige, busole, reliefe itd. predek je tudi v Železarni. ▼ 2. Anica Karničar. Moški od obveznosti. Predavatelji so mla- Jeseniška železarna je dala v ta ^ns^m av^ustu s_° hl}l od ^ 30 — 40 let: 1. Franc Karničar, dino sklicali skupaj, prebrali namen večjo vsoto denarja, s 2. Jurij Sans, 3. France Plaznik. Od 40 — 50 let: 1. Vinko Tesina, 2. in 3. Toni in Ludvik Virnik. no, kot jo taka prireditev mora Od 50 do 70 let: 1. Dobrun, 2. njihova imena in jo pustili do- katero so kabinet opremili tako, mov. Zaradi tega je bil odziv da je med najlepšimi v Slove-mladine dokaj pičel, saj je pre- niji. V kabinetu imajo poleg že imeti, je prejel s strani ljudske oblasti in s strani delovnih Filip, 3. Sajovic. Najboljši čas skovalo samo dneva pa je dosegel Tepina pri obveznikov. davanja predvojaške vzgoje obl-20—30 odstotkov kolektivov podjetij radovljiške- moških in Karničarjeva pri žen-ga okraja, ki so omogočili, da skah je bila prireditev res na dostojni višini. Vsem, ki so na kateri koli način omogočili in podprli to prvenstvo, res iskrena hvala. Po tekmi pa so bili povabljeni vsi tekmovalci in gledalci v »Korotan«, kjer so bile razdeljene prvo plasiranim praktične nagrade. Jože Pogačnik Mladinske tekme ▼ Padbrezjah Tedaj ]je vojni odsek v Radovljici podvzel drugačne mere. V Železarni na Jesenicah so organizacijo predvojaške vzgoje, ki je imela na papirju 450 mladincev, razpustili in ustanovili novo enoto, zamenjali predavatelje in komandirje. Vodstvu podjetja pa so prikazali nujnost obstoja naštetih stvari tudi še različne sheme in sestavne dele orožja. Ljudski odbor mestne občine na Jesenicah pa je iz svojih sredstev opremil kabinet s kemij- mladineev 204 neopravičeno od' šotni, letos v januarju pa je ne' opravičeno izostalo samo še 3' obveznikov. Sedaj pripravljaj* centri skupaj z vojnim odsekof* veliko patrolno tekmovanje s smučmi, seveda, vkolikor ji** ne bo južno vreme pobralo snega. S sodišča v Podbrezjah na 25 metrski ska kalnici tekme, na katerih je na Kranja, ki sta dosegla po 8.5 stopilo 38 tekmovalcev. Zasto- vzgoje in podjetje jim lje šlo v V nedeljo, 28. februarja so bile Marko Pavlin (Podbrezje) 195,5, vseh ozirih radevolje na roko Cuderman in Zicherl, oba iz 2. Tone Šuštar (Podbrezje) 186,4, Tak postopek so napravili po 3. Stanko Trškan (Podbrezje vseh centrih in na ta način do-185.3; pionirji: Rado Boncelj bili točno evidenco mladih ob- točke od 12 možnih; 3.-5. mesto pani so bili »Udarnik« Kranj, (Duplje) 157,5, 2. Duško Humer voznikov A. R. iz Sr. Bitnja pri Kra- gnala v tek in zlomila oje. # formacij predvojaške nJu Je P°noči dne 2. 7. 1953 od- voza je padel voznik Zaplot nesel izpred stanovanja Janeza Viktor in dobil odrgnine na d« Sifrerja v Zabnici 20 komadov sni senci in ostalih delih teles*' smrekovih desk, vrednih okoli Na vozu je sedela tudi njego** 6.000 din. Prav tako pa je do- hčerka Olga Zaplotnik, ki j« brih 14 dni pozneje na škodo prav tako kmalu padla in do' si delijo Bavdek in Pogačnik iz Kranja ter Strumbel z Jesenic s 7.5 točke; 6. Misjak Kranj s 7 točk; 7. Fajon Kranj 6.5 točke; Korošec Jesenice £ 6 točk; 9.— 10. mesto si delita Roblek in Zorman; 11.—12. Galof in Jan in zadnje 13. mesto Štefe iz Tržiča. Ker turnir ni določil prvaka Gorenjske, bosta za ta naslov odigrala Cuderman in Zicherl še »Ljubelj« Tržič, TVD »Partizan« ., Marije Lužar iz Zabnice vzel bila po telesu lažje poškodb«- 30 komadov smrekovih desk v vrednosti 8.000 din. Pred sodi- okraju. Tudi pr (Podbrezje) 153.6. 3. Marjan OLO in predsedniku Milanu Podnart, TVD »Partizan« Pod- Pavlin (Podbrezje) 138,4. Kristanu so voditelji predvoja- brezje, Duplje in Križe. Najdaljši skok dneva, 25 m, ške vzgoje našli polno razume- scem se je obtoženi izgovarjal, Rezultati: člani: 1. Lojze Pav- je dosegel Janez* Kalan (Pod- vanje in tako je življenje po lin (Podbrezje) 196,5, 2. Nejko nart). Po tekmah so bile naj- centrih lepo zaživelo. Skupaj s Jeglič (Podbrezje) 189, 3. Blaž boljšim tekmovalcem v zadruž-Pavlin (Kranj) 186; mladinci: 1. nem domu razdeljene diplome. Obćnf zbor šaMsiov v Kamniku Občni zbor šahovskega dru- nejši kamniški igralec je bil prosvetnimi oblastmi so v okraju nastavili nove voditelje in prešli k organiziranemu delu. Prva naloga vodstva predvoja da je tatvino izvršil vedno v vinjenem stanju in da nikakor ne more pojasniti, čemu je te deske pravzaprav vzel. Sodišče Sodišče je obtoženca spoznal* za krivega, ker je z vožnjo kršil cestno prometne predpise in i* obsodilo na mesec in 15 dni za' pora. ■* M. B. in R. K., oba iz Mla*c pa temu zagovoru ni verjelo, pa pri Predosljah, sta v teku let* tudi priče in oškodovanci niso 1953 dvakrat sekala les v tuji" ške vzgoje je bila, da zaintere- govorili v njegov prid. Obsojen gozdovih. Tako sta enkrat od' sirajo za predavanja občinske štva »Mirko Dernovšek« v Kam- Štefan Pogačar, ki je sodeloval ljudske odbore in vsa podjetja dvoboj, in sicer 4 igre. Značil- niku je pokazal, da so šahisti na turnirjih v Crikvenici in na ne samo Železarno. Prav tako nost turnirja je predvsem v tem, da so se posebno uveljavili mladi šahisti, za presenečenje pa sta poskrbela Bavdek in Štrum- trdno odločeni, poživiti šahovsko, delovanje v Kamniku in okolici. V zadnjih dveh letih so se morali štirikrat seliti, pri bel, ki sta z doseženim uspehom čemer se je izgubil del inven-dosegla prvo kategorijo. Prese- tarja. Vendar so številne pri- Rabu. Organizacija lanskega prvenstva Gorenjske v Kamniku je bila v vsakem pogledu dobra. Društvo se bo kot sekcija vključilo v Delavsko prosvetno društvo »Solidarnost«. Za predsednika je bil ponovno izvoljen je bil na 5 mesecev zapora. peljala z gozdne parcele, ki ie •5f pod upravo občinskega odbor' J. K. iz Strahinja pri Naklem Predoslje, 2 debela borovca, ka' je dne 21. 4. 1953 v popoldanskih sneje pa sta še na dveh drugi*1 urah vadil vožnjo z motornim privatnih parcelah posekala V* NEKVALIFICIRANE DELAV- kolesom, ker se je ravno v tem 1 borovec, z namenom, da ji* CE takoj zaposlimo v obratu času pripravljal na šoferski iz- odpeljeta. Lastniki so jima^gtf »Izolirka« Jesenice. Prijavite se pit. Tako je vozil po cesti Na- preprečili. Gozdne tatvine S* lahko pri upravi podjetja »Izo- klo — Pivka in je kljub temu, precej pogoste in ob upošteva' lirka« Ljubljana-Moste, ali pa da je videl nasproti prihajajo- nju te okolnosti je sodišče P1" v obratu — »Izolirka« Jesenice, čega voznika z vprežnim vozom, vega obsojenca obsodilo na me- netila sta tudi Cuderman in Zi- reditve, turnirji in simultanke Rajko Svetek. Prvo simultanko cherl, posebno Cuderman. ki je v tem času dokazale, da se ni- v novi sezoni bo odigral vele- Samska stanovanja so delno za- začel pred konji obračati. S tem sec in 15 dni zapora, drugega P* pokazal lepo in prodorno igro vo šaha stalno dviga. Najuspeš- mojster Vasja Pire. gotovljena. je splašil konja, da sta se po- na mesec dni zapora 4 UWS G0REN.JSKF 1399 Kako naj bi se o prihodnosti razuijal Kranj !*defan ja urbanistični program - Vsak volivec bi moral Povedali svoje mnenje o osnutku - Osnutek na vpogled vsem državljanom v stavbi Projektivnega biroja območje, ker je že velik del sveta pozidan, vendar bi bilo. po načrtu še vedno pametno nekmečke gradnje v teh vaseh ustaviti, Mm7 f'/ohrani Kranju bližnje W0ko zaledje. Vasi Rupa in Gorenje sta popolnoma i i mco • t • j i • ju u-- ji u j i izločeni iz zazidljivega območja, e v letu 1953 je Ljudski odbor mestne občine v Kranju dal pobudo, da se Tukaj je dovoljeno obnavljati izdela generalni urbanistični načrt, po katerem naj bi se v prihodnosti raz- ie kmečke zgradbe, iz zazidlji- vijalo mesto. Sedaj je izdelan prvi del tega načrta, nekaka prva priprava za vega območja izpade tudi tzv. ta načrt — urbanistični program.*) Izdelati? le bila v Projektivnem biroju v Kranju, »Svabska vas«, v teh predelih ■n« i-i- . .v. r ' .. - ....... ; _ . niso dovoljene nove gradnje, "aredih pa so jo tovariši ing. Marijan S orli, Stane Svigelj in ing. Janez Sraka. niti biStvene prezidave že ob- Ni treba posebej poudarjati, kako velik pomen ima predloženi program za stoječih poslopij. Gorenja Sava razvoj mesta Kranja. Če bo program rt) Vi, bo po njem izdelan gcreralni urba- pa pade v industrijsko območje n: ,.v . v j / v , i • , • i j • i m zato na tem področju niso pistieni nacrt, po tem nacrtu pa se bo u ejald m rekonstruiralo potem vse mesto, dovoljene gradnje novih stano- 2i.to? je treba predloženi program t m lji v pretresti, preden bi ga sprejel ljudski Vanj in drugih objektov druž- rdhor. Zato je ljudski odbor sklenil, dati vse te osnutke v javno razpravo. Program benega standarda, niti obnav- «1 osnutek bosta v marcu razstavljena v veži Projektivnega biroja (bivša škofija), lianje obstoječih hiš, razen najnujnejših vzdrževalnih del. Naj povemo še to, da se doslej niti o komunalni dejavnosti niti o investi- ves svet izven zazidljivega skih gradnjah v mestu ni dosti javno razpravljalo, da pa se je zato v privatnih območja, naj bi bil po predlogu razgovorih in pri domačih omizjih toliko 'olčneje in morda tudi nekritično govo- načrta nezazidljiv. I :o o vseh teh problemih. Zaželeno je, da bi bilo v tem pri neru obratno. Uredništvo bo dalo vsakomur ki bi želel dati k predloženim načrt m svoje pripombe, na razpolago stolpen listu. ZELENE Qfeq ie kako ie d m QQ)C\ Le malokatero mesto se lahko ponaša s tako veliko zeleno površino v centru kot je b:.vši Majdičev otok v Kranju je rešitev, ki je vrisana v skici, teh podjetij bi se razbremenil od vseh variant najboljša. stanovanjski fond v starem me-Huje bi bile z novimi mostovi stu, podjetja pa bi dobila boljše povezane s centrom, z magistra- delovne pogo.>.e in več možnosti lo pa z zaledjem. Sama vas je za razvoj, "elene površine se v pred- sicer v zelenem pasu, s čimer Majdičev otok, ki ima v odloženi skici po obdelavi ne je zavarovana pred novimi grad- nosu na center mesta, stano-razlikujejo, po svoji funk- njami, ostale površine pa bi se vanjske predele in industrijsko ciji pa se dele v zaščitne dale idealno izkoristiti za raz- območje, centralno lego, bi se U rbanistično planiranje je zaradi vse večjega dotoka pre- večevati, ker je med ze za/i- posel, ki zahteva dokaj bivalstva in zaradi naravnega danimi parcelami ogromno ne- priprav in dela. Gospo- prirasta prebivalstva, v letu 1980 izkoriščenega sveta. Mesto je darski svet LOMO je štelo že približno 30.000 prebi- treba torej zgostiti, kar zahte- zelene pasove, parke, igrišča in nasade med zazidanimi površinami. Zeleni pasovi ločijo med seboj posamezne predele mesta; industrijsko območje od centra, center od stanovanjske zone in sta- poreditev obrtniških delavnic in uredil kot park z igrišči. Tako trgovin na debelo, ki so nave- bi bil večini delavcev in usluž-zane na center. S preselitvijo bencev kar najbolj pri roki. !>ioval za sestavo urbanistič- valcev. Na tem številu temelji va tudi ekonomija komunalnih novanjske soseske med seboj. „, ^a programa 8 komisij, ki so zaenkrat tudi urbanistična za- naprav. Kljub temu pa bo osta- Zaščitni zeleni pasovi dele tudi ^Pno projektanti pretresle snova mesta. ,Sr,°vne smernice za sestavo ur-ar"ističnega programa. Pri se-, avl.ianju urbanističnega načr-. 90 morale komisije in oro-■^ktanti upoštevati vse gospodske, politične, kulturne, so- lo še vedno dovolj nezazidanih tovarno od tovarne. Razen tega je bilo treba pri površin za parke in nasade urbanistični zasnovi upoštevati tudi potrebe različnih proizvajalnih panog. Zato je bila celotna proizvodnja razdeljena na območje velike industrije, ki Clalne itd. potrebe mesta in nje- zahteva za pravilen razvoj pred- sOvega razvoja. vsem primerne naravne pogoje mnenju komisij in projek- in zvezo z železnico; na majh- ,antov so osnovni činitelji, ki no, čisto industrijo, ki ne zah- ^ je treba upoštevati pri ur- teva večjih zemljiških površin; ^histični zasnovi naslednji: na proizvodno obrt, pri kateri 1. Velika stanovanjska kriza, se je moralo upoštevati njeno ^a prebivalca odpade v Kranju navezanost na potrošnika; in na e 8.3 kvadratne metre stano- uslužnostno obrt, ki je enako- Tajske (sobne) površine, med- merno porazdeljena po površini, etn ko je normalno povprečje Parki so zelene površina v Dosedanji razvoj mesta je ob- okviru zazidljivega področja, ki krožil vasi Huje ln Klane, ki imajo še posebej gojene nasade bosta počasi izginili v organiz- U» urejena igrišča za otroke in mu mesta. Prav tako mesto ob- športnike. sega svet Struževega, Cirč in V okviru zazidljivih površin Primskovega. Na Primskovem ostanejo pri gradnji posamezni naj bi bila meja mesta Jezei> (li^anjši) predeli nezazidan'. Te M©,------...-----,~Jl\.—------- _______- uuuic i?- urbanistični zasnovi naj bi ime- ra.iev, ki so oddaljeni od Kra- ia osnovno šolo vsaka stano- a center mesta bi se srna- izdelati projekt za ureditev te-tral pomol med Savo in ga dela mesta. Zato so v urba- skovo z Gorenjami, Rupo in delom Klanca na 40 ha, s 509 novimi prebivalci (3000), Huje in Kokro, ki bi bil na se- nistični skici v starem delu me- del Klanca na 29 ha z 2150 no- bi bila organsko zaključena celota, ki bi imela poleg stanovanj vse tiste zgradbe in naprave, ki so potrebne za vsakdanje živ- veru zaključen z novo sta vnesene le glavne poteze vimi prebivalci (2900), Planina lJen.ie- Te zgradbe in naprave jjijj več kot 5 kilometrov^ Ce bi vanjska soseska. Tako bo šola mestno magistralo. Priključena prometne ureditve in razmesti- na 39,2 ha s 4107 novimi prebi- bi bile v soseski urejene tako, v mestu ugodni pogoji za res lahko postala samo »podalj- r**elitev, bi se prav gotovo do- šek doma«. j^en del teh ljudi naselil v v projektu so upoštevane tu- ^anJu. di druge potrebe mesta (stano- , Ce upoštevamo vse te podat- vanja, ureditev centra mesta, Potem bi Kranj rabil v ob- razporeditev javnih zgradb. q°hiu 10 let, vsako leto 200—250 rizma itd.). n°vih stanovanj, da bi se od- tu- pa bi mu bila še dva predela in tve javnih zgradb. valci (5880), Cirče na 23,1 ha s da bi bile vsem prebivalcem sicer vas Huje- na eni strani in severni del centra bi bil po 1051 novimi prebivalci (1733) in čim bolj pri roki. Do šole bi Majdičev otok na drugi strani. pre(jioženem načrtu upravno, Center na 27,4 ha s 657 novimi imeli otroci največ kilometer Ker je center v prometnem kulturno m gospodarsko sredi- prebivalci.*) hoda v središču mesta in naj- šče mesta. Dosedanji objekti v Te stanovanjske skupnosti, te- več 1,8 km v perifernih naseljih, tem delu mesta so postavljeni reni, četrti, ali kakor se bodo Trgovine pa bi bile oddaljene zelo nepremišljeno in imajo pač imenovale, bodo imele last- ocj potrošnikov največ 500 me- majhno arhitektonsko vrednost. - trov. Z novimi zgradbami bo, po mne- »j Center nastopa v urbani- Soseska bi biia točno omejena nju projektantov, še vedno mo- stičnem programu dvakrat: pr- s prometnimi cestami. Promet težišču mesta — na eni strani je železniška postaja a drugi pa bi bila nova magistrala — je se oa- Zazidljivo področje Kranja po predloženi urbanistični zadavilo sedanje pomanjkanje. Za obsega 481.000 ha. To je že po- snovi razbremenjena prometna stanovanja so v urbanistični zidan ali deloma pozidan svet mreža v centru hitrega voznega asnovi že okvirno določeni pro- na levem bregu Save in indu- prometa.' stori v stanovanjskih predelih strijsko območje na desnem bre- Ureditev in poživitev starega Š°ča zadovoljiva ureditev tega vič kot center v pravem pome- bi bil urejen tako. da otroci na "»esta. gu Save, medtem ko je Straži- mesta je velik problem, ki pa dela centra. Postopoma bodo iz nu besede, drugič pa kot stano- poti v šolo ne bi prečkali pro- vri razčlenjevanju stanovanj- §ce iz urbanistične zasnove me- še ni dokončno obdelan. Manj- tega Predela odstranili tovarno vanjska soseska, ker so skoraj metnih cest. V primerih, ko bi ske površine pa je treba upošte- sta izločeno, ker je načrt za kajo kulturno - spomeniška, hi- gumijevih izdelkov »Sava«, ki se Vse zgradbe v centru, ki sicer prometna cesta rezala sosesko Va*i velik odstotek samcev, kar stražišče že izdelan. gienska, sociološka in gradbeno bo selila v Stražišče. Poseben služijo uradom, kulturi in go- (Golniška cesta), bi bile poti za Je tipično za industrijsko me- Sedanjih zazidljivih površin v tehnična analiza. Šele ko bodo problem je ureditev Jelenovega spodarstvu, obenem tudi nase st°, ki se naglo razvija, in pre- Kranju ni potrebno bistveno po- narejene te analize, bo mogoče klanca. Projektanti smatrajo, da ljene. Ceišen odstotek srednjih gospo- ^Ijstev (4—6 članov). 2. Izredno dnevno gibanje de-'aVstva. Skoraj tretjina vseh zaposlenih v kranjskih ustanovah 'n Podjetjih, stanuje več kot 3 kilometre daleč od delovnega ^sta, 860 oseb pa se vsak dan v°2i na delo v druge kraje. 1?- cone, ki je od Z do 5 kilometrov oddaljena od mesta, pri-,a3a v Kranj dnevno 22%> de-avcev in uslužbencev, iz cone °d 5 do 10 kilometrov 55°/n. od ^°—15 kilometrov 18%, od 15— ^ kilometrov 3°/o in nad 20 km Prav gotovo se posledice ?retirane oddaljenosti od dednega mesta pokažejo tako v ^'žani delovni storilnosti kot v j^komerni izčrpanosti zaposlene prištejemo k delavcem in ^lužbencem, ki se vozijo na Glo v Kranj, še povprečno dru-Xti0- potem vidimo, da teži v F~ rl STAN0VAN1A Z0PAVSTVO MDVSTPlfA PAPKI IN KjBiftA DASOVI 9360 novih prebivalcev. ^esto teyeda vsi v mesto ne bi prišli, ^i če bi bilo dovolj stanovanj. ^J^ar^ računajo, da bo mesto ) Urbanistični program je U-ka podatkov in analiz, ki so ' cami, kot smo povedali že * uvodu, razstavljen v marcu m*' secu v stavbi Projektivnega W roja (bivša škofija). Zaželene M da bi si kar največ ljudi ogl«' dalo razstavljeni program in da' lo k programu svoje pripomb*' Pismene pripombe sprejema G°' spodarski svet LOMO — taj»1' štvo v Kranju. Skica prometnega omrežja po novi urbanistični zasnovi. Javneprometne žile bodo ob robu mesta. Uredništvo razpisuje favno anketo o urbanističnem programu ▼ Trije najboljši odgovori bodo nagrajeni enkrat z dva tisoč in dvakrat do tisoč dinariev. Pripombe k osnutku poslati do 31: marca našemu uredništvu 10.000/; Načrt, ki je bil dolgo časa nepoznan, a je bil pred nedav-objavljen, razkriva, da bi 10.000 angleških padalcev v so-*l*sju z berlinsko policijo moralo pristati y (Berlinu in zrušiti •acistični režim že 1942. leta. Zakaj se to ni zgodilo, pa preberite v spodnjem odstavku. Hwrry Sedermann. — Ce ste kdajkoli imeli bližje zveze s švedsko kazensko poli-ste se morali z njim športi. Bil je dolga leta predstojnik švedske kazensko-tehnične Policije. Prav tako je mogoče, ^a ste njegovo ime prebrali v a*etovnem tisku, ki je med leti l942 in 1952 ugibal in delal raz-j^ne sklepe o nekem načrtu, ki •i> če bi bil uspel, imel velik vPliv na potek druge svetovne Y°jne. Dolgo časa je moral Se-*ermann molčati, sedaj pa je •dšel v pokoj in je javnosti iz-*°Vedal eno svojih najzanimi-VeJših dogodivščin, kot je r resici bila. Leta 1942 se je službeno mu-*11 ▼ Berlinu. Tedaj je prišel v 't'k s predstojnikom berlinske ^"iminalne policije Arthurjem *ebejem. Čeprav sta pripadala r*Zličn im taborom, ju je isto *ftlo precej zbližalo. Nebe je bil napram Sedermannu nevsiljiv in odkrit. — Verjetno zaradi tega — pravi Sedermann — ker je vedel, da najinih pogovorov ne bom posredoval njegovemu šefu. i— Med nekim razgovorom je Nebe pripovedoval švedskemu policaju o načrtu, ki ga je skoval skupaj z grofom Heldorfom, upravnikom berlinske policije. Kolikor je bil ta načrt pustolovski, toliko boij je bil tudi enostaven. Nebe in Hel-dorf sta ga hotela. uresničiti z angleško pomočjo. Nad Berlin naj bi se spustilo deset tisoč angleških padalcev, ki bi pod zaščito oborožene berlinske policije zasedli Reichskanzlei in ti-jeli Hitlerja in člane njegove vlade. Drugi odred policije bi moral izkoristiti razburjenje in paniko in pozapreti vse nacistične glave. Načrt je bil izdelan do vseh potankosti in Sedermann ga je USTANOVILI SO TELEVIZIJSKEGA »OSCARJA« Po vzgledu znamenitih filmskih nagrad je tudi ameriška televizija ustanovila svojega »Oscarja«, ki bo podeljen vsako leto. Prvi prejemnik »Oscarja« je znani režiser francoskega Porekla Robert Flaureille, ki je snemal tudi največje število televizijskih filmov: 45. Uspelo mu je, da lje k televiziji Pridobil ljudi, kot so Charles Boyer, Raunald Kolman, Merle Oberon in Lorette Joung. 20.000 MILJ POD MORJEM Za snemanje Jules Vernejevega romana »20.000 milj pod ■lorjem« je predvidena kaj čudna ekipa. Poleg Charlesa Boyerja, ki bo v filmu igral francoskega učenjaka, je angažiran tudi Kirk Douglas in nekaj desetin manj znanih igralcev, ki redno nastopajo v kovbojskih filmih. ESTER WILLIAMS V ZGODOVINSKEM FILMU To je sicer težko razumljivo in še toliko manj verjetno, piša je. vendarle res. Popularna revijska igralka, ki je doma * »mokrem« elementu, je spremenila svoje vloge. V kratkem bo nastopila v zgodovinskem filmu »Jupiterjeva ljubica«, ki se odigrava v starem Rimu. Ester bo nastopila v vlogi »llade Rimljanke, ki je zaljubljena v kartaginskega osvajalca Hanibala. DUŠEVNO ZMEDEN Svet je presenetila vest, da je moral Marlon Brando k zdravniku za duševno bolne. To je že drugi tfilmski igralec »Tramvaja poželenje«, ki je moral iskati zdravniške pomoči. Govori sicer normalno, prav tako se oblači, le pokrit je s tropsko čelado in tam-tam bobne nosi s seboj in nanje razbija. NOVA VLOGA ELISABETH TAYLOR Film »Sled slonov«, v katerem ima glavno vlogo Elizabeth Taylor, ki jo je dobila zaradi obolenja Vivien Leigh, je dosegel lep uspeh. Sedaj je mlada umetnica angažirana v novem filmu »Obisk v Babilonu«, ki ga snemajo po romanu znanega pisca Fitzgeralda., Pisec se, kot je znano, zelo nepovoljno izraža o Hollywoodu. Marlon Branđo kot Cezar Modni pomenki Plašči, jopice in kostimi so *shovni elementi ženske pomla-*anske garderobe. Pri kostimih j* opaziti dvoje različnih te- **hj. Moderna je ozka in klavna linija, uveljavljajo pa se j*Jjenega, bo ohranil samo še 60 odstotkov C vitamina. Olupljen in narezan na drobne koščke obdrži 50% vitamina C, pripravljen kot pire pa ga ima le še 20 odstotkov. Pečen krompir na masti obdrži okoli 40 do 45 odstokov C vitamina, ki se po dolgem pripravljanju lahko popolnoma uniči. Sadje in zelenjava ob koncu zime Kakor hitro nastane milejše vreme, ali če tje vsaj en dan topleje, moramo hitrp prezračiti shrambe in kleti, kjer imamo shranjeno sadje in zelenjavo. Vsako zelenjavno vrsto moramo temeljito pregledati in vse, kar je gnilega, iztrebiti. Ker so taki prostori navadno precej topli, je treba paziti, da se v njih ne zaredi mrčes. Plctnene košarice ali stole o- čistimo najlepše v slano vodo in ščetko; potem jih sušimo na zraku ali soncu. Kako očistimo glavnik Na čistočo glavnika moramo vedno paziti. Očistiti ga moramo vsakih 8 dni, ker mu na ta način tudi trpežnost podaljšamo. Umazan glavnik položimo v vodo, ki smo ji dodali nekaj sal-mijaka in ga pustimo v njej eno ali dve uri. V tej tekočini ga očistimo s ščetko in ga nato splaknemo v hladni vodi. Najbolj občutljivi so roženi glavniki. Kvari jih mastna kislina, ki je v vseh laseh. Take glavnike čistimo z razredčenim salmijakom, nato jih izperemo še v topli vodi |z dodatkom sode, potem pa še v mrzli vodi. Beli celuloidni glavniki poru-mene, če jih peremo v topli milnici. Zato je najbolje, če jih Čistimo v razredčeni salmijakovi raztopini s ščetko za roke. Splak- nemo tjih v mrzli vodi. Kadar nimamo časa za tako temeljito čiščenje, potem si pomagamo z bencinom in vato, samo paziti moramo, da tega ne delamo blizu ognja ali prižgane cigarete, posebno, če je glavnik iz celuloida. PSI PADALCI V Avstriji so pričeli te dni s padalskimi tečaji — za pse, ki se učijo skakati iz helikopterja. Te pse bodo uporabljali za iskanje ponesrečencev ob snežnih plazovih, ki so v Avstriji precej pogosti. NAJHITREJŠA ELEKTRIČNA LOKOMOTIVA Na progi Dijon—Bon je električna lokomotiva SS7.121 dosegla največjo brzino. Lokomotiva je imela pripete tri vagone s skupno težo 12 ton in pri tem bremenu dosegla hitrost 240 kilometrov na uro. Novo lokomotivo bodo uporabili za velike vlakovne kompozicije in bodo vozile na progi Pariz—Dijon in Pariz—Marseille. RADAR ZA SLEPCE V Ameriki so skonstruirali aparat za slepce, ki je zelo podoben radarju. Aparat meče pred slepca žarke, ki se od trdega predmeta odbijajo nazaj k aparatu, ki opozori slepca, da je pred njim zapreka. Prvi modeli so bili že preizkušeni in so pokazali dobre rezultate. Strokovnjaki pa so izjavili, da bo treba vsaj še dve leti, da bo novi aparat popolnoma izgotovljen in uporaben. PRASTAR GRŠKI ZAKONSKI TEKST Neki francoski list piše, da so pred kratkim v Atenah odkrili enega najstarejših zakonskih tekstov. Ta zakon je bil izglasovan 3.336. leta pred našim štetjem. Vsebuje uredbe iz predpisov kazenskega zakonika. Med drugim stoji zapisano, da kdorkoli ubije strahovalca ali sovražnika republike, po kazenskem zakoniku ni odgovoren in se ne kaznuje. HELIKOPTERJI ČISTIJO TELEFONSKO NAPELJAVO Za spremembo enkrat, tega ne delajo v Ameriki, ampak na Švedskem. V severni Švedski je led ogrozil telefonske napeljave. Da bi žice očistili, so s helikopterji viseli nad njimi v zraku. Vijak je toliko razgibal zrak, da je led odpadel. NOV ZRAČNI ORJAK Iz Los Angelosa javljajo, da so tamkaj uspešno napravili zračni krst novega zračnega orjaka na reakcijski pogon. Letalo je štiri»motorno« in lahko sprejme dve sto potnikov. To je zadnji izpopolnjeni tip »Duglas« JC-124B. VELIKA AFERA V Kanadi so pred kratkim prišli na sled mednarodni bandi, ki je prodajala nezakonske otroke v ZDA judom. V afero so vpleteni številni zdravniki, advokati in bolničarke, ki so v zadnjih letih prodali več kot 1000 otrok. Zanje so prejemali tudi po več tisoč dolarjev, nezakonskim materam pa so dali po sto dolarjev in povrnili stroške za porod. Policija je zaprla vse, ki so bili vmešani v ta posel. POSLEDNJI PORTRET V New Yorku je razstavljen zadnji portret velikega Ri-charda Wagnerja, ki je bil izdelan 24 ur pred njegovo smrtjo. Umetnika je slikal mladi slikar Paul von Youkovsky 12. februarja 1883. leta. To sliko je preteklo leto prinesla v Ameriko VVagnerjeva vnukinja Fridelinde Wagner. KRIŽANJE MAČKE IN ZAJCA V Parizu so z umetnim križanjem siamske mačke in domačega zajca dobili neko Čudno žival s še bolj čudnimi lastnostmi. Ta »mačjizajec« prede kot mačka in skače kot zajec. Ima mačjo glavo in kremlje, noge in ušesa pa so zajčja. Najbolj čudno pri tem je, da se ta mešanec lahko dresira. V PRETEKLEM LETU NOV REKORD Dnevni časopisi v Ameriki so v preteklem letu dosegli nov rekord. Dnevno je bilo v »prometu« 54,472.286 časopisov. Pri tem so vračunani samo kupljeni izvodi listov. V Ameriki je danes 1.785 dnevnikov, jutranjih in večernih, leta 1952. pa je bil en časopis več. Naklada časopisov je v primeri z letom 1952. narasla za 1 odstotek. ZANIMIVA STATISTIKA Od konca druge svetovne vojne je bilo v deželah vzhodnega bloka aretiranih ali pobitih 20 namestnikov predsednika vlade, 50 ministrov in skoraj vsi zunanji ministri. V Sovjetski zvezi je bilo od leta 1936 dalje likvidiranih 11 ministrov. Od 80 članov delavskega kabineta, ki je obstojal v času II. svetovne vojne, je izginilo 70 članov. Od sedmih predsednikov sovjetskega CK jih je bilo pet likvidiranih, prav ista usoda pa je doletela vse člane Politbiroja iz leta 1917 (razen Stalina seveda). Glavni izvrševalec čistk v tridesetih letih pa je bil Malenkov. Po Malenkovi preteklosti in Berijevi usodi ni računati, da v SZ ne bo več čistk. Model ozko krojene volnene obleke s tričetrtinskimi rokavi, za zgodnje pomladanske mesece LISICA IN KOKOdI Lačna lisica je tavala po vasi. Nenadoma je zagledala kokoši in stekla proti njim. Tedaj jo je opazil petelin in brž se je vsa njegova družina umaknila . na drevo. Lisica je vsa jezna Km , Mm premišljala, kako bi prišla do pečenke. Mirno in pohlevno se je približala drevesu in se kar najbolj prijazno poklonila kokošim: »Dober dan, sestrice, kaj se me še vedno bojite? Mar ne veste, kaj smo včeraj sklenili na posvetovanju vseh živali? — O tem nismo ničesar 'slišali, pravi petelin. Povej nam, kaj ste govorili. — Končno je sklenjen mir med vsemi živalmi, reče zvita lisica s sladkim glasom. Odslej se bodo volkovi pasli z ovcami, jastrebi se bodo pobratili z galebi, lisice pa s kokošmi. Prišla sem k vam, da potrdim to prijateljstvo. " — Lepo, da si prišla. Takih vesti smo res zelo veseli, je rekel petelin in glasno zakikirikal. — Poglej, tamle gredo naši psi, gotovo nam tudi oni prinašajo vesti o miru. — O, psi, je prestrašeno za-vpila lisica in se takoj pognala v beg. Petelin je še zaklical za njo. — Kam pa, sestrica, saj so vendar tudi psi postali tvoji prijatelji? — Kaj še, se je oglasila in še hitreje stekla dalje. (Kitajska narodna) Pomlad prihaja Po dolgotrajnem zmrzovanju se je vreme le obrnilo na bolje. Vse kaže, da se približujejo dnevi, ko ne bo več snega in bo sonce zopet ogrevalo našo zemljo. Pa ne samo pri vremenu, tudi pri živalih se opaža drugačno razpoloženje. Zadnjič sva s prijateljem »Fidjo«, oprosti, da ga tako imenujem, to tfe njegovo ime med prijatelji, obfskala bližnji šenčurski gozd. Se preden sva bila v gozdu, že nama je udarilo na uho prijetno čiv-kanje gozdnih ptičkov. Prepelice se v jatah zbirajo okrog kozolcev in zobljejo sladka zrna. Na zmrznjenem snegu sva 'našla majhno rjavo taščico. V gozdu sva preplašila nekaj zajčkov, ki so veselo delali »mo-žičke«. Večje sreče tega dne nisva imela. Pozdrav! Riko Vare, Primskovo 16 6LAS GORENJSKE £ Drobne vesti z Jesenic Jeseniški alpinisti bodo izboljšali svoje delo. V minulem tednu se je sestal na nedavnem obenem zboru izvoljeni odbor Planinskega društva na Jesenicah. Seji so prisostvovali tudi člani stare u-prave, katerim je podelil nov upravni odbor spominska priznanja za njihove zasluge v planinstvu. Mlajši alpinisti, ki so od starejših prevzeli vodstvo jeseniškega planinskega društva, so sklenili poživiti društveno delo in preusmeriti društveno dejavnost iz gospodarstva na planinstvo. Novo izvoljeni odbor pa si je zadal nalogo, pridobiti nove člane, prirejati predavanja in vzbuditi čim večje veselje do planin z organiziranjem množičnih izletov. Nov uspeh jeseniške ljudske univerze Da deluje jeseniška Ljudska univerza v letošnji sezoni zelo dobro, je že znana stvar. Ima redna tedenska predavanja, na katera prihajajo kot govorniki naši najboljši predavatelji. Nedavno je govoril o pravicah državljanov in dolžnostih komunistov član CK ZKS tov. Boris Ziherl, minuli ponedeljek pa je predaval glavni urednik »Ljudske pravice Borbe« o notranjem in zunanje političnem položaju ter predvsem o konferenci štirih v Berlinu. Jezikovne tečaje posluša 165 tečajnikov. i 24 novih visoko kvalificiranih delavcev v radovljiškem okraju V minulem tednu je zasedala na Jesenicah izpitna komisija OLO Kranj, pred katero so polagali izpite za visoko kvalifikacijo delavci elektro-stroke iz Železarne Jesenice, Hidrocentrale Moste in Elektro Žirovnica. Prijavilo se je 26 kandidatov. Pri praktičnem delu izpita ni bil to pot nihče odlično ocenjen. Pri polaganju teoretičnega dela na so rokazr>u "M-več znanja delavci iz HC Mo ste. Po pravilniku o opravljanju izpitov je doslej položilo izpit za visoko kvalificiranega delavca 128 kandidatov iz radovljiškega okraja. Kriterij komisije je pravilen. Mnogim, ki so hoteli priti na cenen način do visoke kvalifikacije, je izpitna komisija špekulantske načrte prekrižala. V splošnem kažejo kandidati zadovoljivo znanje pri polaganju praktičnega dela izpita, slabši pa so v teoriji, predvsem v računstvu in organizaciji poslovanja. Gibanje prebivalstva RadioLiubljana V RADOVLJICI Rojeni: Marjeta Avsenik iz Studenčic je rodila hčerko. Miroslava Jensterle iz Radovljice hčerko in Jožica Tancek iz Lesc hčerko. Poročili so se: Lovro Srebrnjak, kmet z Zg. Otoka in Angela Klančar, gospodinjska pomočnica iz Sp. Brezove; Franc Ažman, tov. delavec iz Zg. Lipnice in Angela Pogačnik, kmet. delavka iz Sp. Lipnice; Ferid Latič, tov. delavec iz Radovljice in Marijana Dežman žel. uslužbenka iz Radovljice; Ivan Rešek, tov. delavec Lesce in Marija Slapar, tov. delavka Lesce; Janez Zupan, tov. delavec Hlebce in Frančiška Seljko, med. higieničarka Hlebce; Jože Kavčič, delavec iz Radovljice in Edita Soklič, delavka iz. Lesc; Pavel Kolman, sedlar iz Zgoše in Ivanka Murgelj, šivilja iz Begunj; Rudolf Pogačnik, kolarski pomočnik iz Sr. Dobrave in Ljudmila Beguš, trg. pomočnica iz Sp. Lipnice. Umrli: Marta Koščak, Stude-nice, stara 3 mesece, Olga Sitig, učiteljica v pokoju, stara 83 let; Frančiška Sajenko roj. Berčič, Radovljica, stara 52 let; Fran- čiška Presterl, vzdrževanka, Lesce, stara 89 let; Ivana Pretnar, roj. Vovk, preužitkarica Radovljica, stara 78 let; Vilimir Mijo-vič, Lesce, star 4 mesece; Anton Hanžič, prog. delavec v pokoju Lesce, star 51 let; Uršula Korošec, roj. Jan, preužitkarica Lesce, stara 91 let; Marija Zupan, preužitkarica, Hlebce, stara 73 let in Ivana Globočnik, roj. Megušar, oseb. upokojenka, Radovljica, stara 80 let. IZ KRANJA Rojeni: Ana Kropar, roj. Zupane iz Kranja, Stražišče 35, Ca-dež, roj. Dobrin iz Kranja, Ko-krški breg -, rodila dne 26. V. 1954 deklico; Slavica Znidaršič, roj. Jakše iz Kranja, Jezerska c. 22, rodila dne 24. II. 1954 dečka; Zelka Rustja iz Kranja, Gorenja Sava 97, rodila dne 5. II. 1954 dečka. Umrli: Franc Kozina, roj. 12. 11. 1881 Okroglo. upokojenec, umrl dne 26. II. 1954 stan. Kranj, Struževo 42; Ana Megla, roj Sarec, roj. 23. 7. 1908 v Nožicah, stan. Kranj, Stritarjeva 4, gospodinja, umrla dne 24. II. 1954; Frančiška Kušlan, roj. Dolžan stan. v Kranju, Ti- Kino sporedi Kino »Radio«, Jesenice: od 4. do 7. marca indijski film »Aand-hiyan« (Neurje). Od 8. do 10. III. ameriški letalski film »Na nebu ni cest«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Vsako nedeljo dopoldne je matineja ob 10. uri; cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so mladini prepovedane. Kino »Plavž«, Jesenice: od 5. do 8. marca ameriški kriminalni film »Zločin v Nevadi<. Od 9. do 11. III. angleški kriminalni film »Trenutek obupa«. Predstave vsak dan ob 18. uri, v sredo in soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Vsako nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri. Cena za odrasle din 20, za otroke 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so mladini prepovedane. Kino Javornik - Kor. Bela: od 5. do 7. marca avstrijska ljubavna drama »Prijatelja«. Predstave v petek in soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 10., 18. in 20. uri. Cena za mladinske predstave za odrasle 20, din, za mladino 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam k tistim, ki so mladini prepovedane. Matineje v jeseniških kinematografih prihodnjo nedeljo: »Radio«: meh. film »Biser«; »Plavž«: franc. film »Slavčki v kletki«; Koroška Bela: amer. film »Mi otroci«. Kino »Storžič«, Kranj: od 4. do 7. marca francoski film »Prijateljice noči«. Film je mladini pod 16 letom prepovedan. — Matineja 7. marca ob 8.30 uri »Veselo in brez skrbi«, ob 10. uri »Trenutek obupa«. Prodaja vstopnic v delavnikih od 15. ure dalje, ob nedeljah od 8. do 10. ure in od 15. ure dalje. Kino »Svoboda«, Stražišče: od 5. do 7. marca amer. film »Trenutek obupa«. Predstave v petek ob 19. uri, v soboto ob 17. uri, v nedeljo ob 17.30 in 19.30 uri. Matineja 7. marca ob 10. uri ameriški barvni film »Veselo in brez skrbi«. Kino »Zadružnik«, Primskovo: 6. in 7. marca premiera ameriškega barvnega filma »Veselo in brez skrbi«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Kino »Triglav«, Cerklje: 6. in 7. marca ameriški barvni film »Zlomljena puščica«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Prodaja vstonnic v kino »Svoboda«, »Zadružnik« in »Triglav« eno uro pred pričetkom prve kinopred-stave. tov trg 6, umrla dne 24. II. 1954; Lovrenc Kobal, roj. 12. 8. 1878, Gosteče, žel. upokojenec, stan. v Kranju, Kalvarija 68, umrl dne 22. II. 1954. Poročili so se: Bogdan Napo-koj, profesor, Kranj, Gorenja Sava 14 in Olga Cernilec, delavka, Kranj, Koroška c. 31; Peter Zupin, kmet, Štefanja gora 22 in Valentina Hafner, po-sestnica, Kranj, Primskovo 186; Janez Jošt- Naklo, elektrotehnik in Stanislava Slak, nameščenka, Kranj, Stara c. 5; Janez Kav-čnik, avtomehanik Kranj, Zlato polje in Frančiška Vrbec, delavka Kranj, Cirče 109; Anton Zvab Lesce, krojač in Olga Le-bar, frizerka, Kranj, Stražišče 216; Alojzij Žagar, delavec, Srednja vas in Marinka Pogačnik, predilka, Kranj, Prečna 1; Franc Koželj, delovodja, Tupa-liče in Frančiška Sajevic, kuharica Radovljica; Janez Lu-kan, kolar Rateče in Vida Ga-šperšič, šivilja, Kranj, Stražišče 293. NA JESENICAH Od 22. febr. do 1. marca je bilo rojenih 24 otrok. Umrli so: Rozaiija Slibar, stara 68 let in Rado Dagarin, star 31 let. Poročili so se:. Anton Grego-rec, tov. delavec in Ana Sre*š, delavka; Marijan Klinec. stroj, ključavničar in Marija Veliko-nja, bol. strežnica; Bernhard Urek- mehanikar in Vida Vil-man. čistilka; Evgen Thaler, stroj, ključavničar in Barbara Kadilnik, medicinska sestra. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.35, 6.00, 7.00 (ob nedeljah samo ob 7.00), 13.00, 15.00, 17.00, in 22.00. V nedeljo, 7. marca: 8.15 Za naše kmetovalce, 9.30 Od melodije do melodije, 10.00 Dopoldanski simfonični koncert. 11.00 Po naše lepi deželi: Brinovka leti čez Kras. 13.30 Pogovor s poslušalci. 14.00 Otroška predstava — Ch. Perrault-N. Kuret: Obuti maček. 15.30 Prenos II. polčasa prvenstvene nogometne tekme Odred : Vardar (Prenos s stadiona Odreda v Ljubljani). 17.00 Družinski pogovori. 17.10 Želeli ste — poslušajte! 20.00 Umberto Giordano, opera v 3 dejanjih. 22.15 — 23.00 Popevke in ritmi- iz raznih dežel. V ponedeljek, 8. marca: 7.20 Za gospodinje. 14.05 Priljubljene slovenske zborovske in solistične skladbe. 14.45 Igra trio Dor-ko Skoberne. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo. 17.10 Priljubljeni napevi. 17.45 Zunanjepolitični feljton. 18.30 Zdravstveni nasveti. 20.00 Radijska univerza — ing. Jurij {Detiček: Medola-netni poleti. 20.15 Sesti .abonmajski simfonični koncert orkestra in zbora slovenske filharmonije. 22.15 Plesna glasba. V torek, 9. marca: 7.20 Za gospodinje. 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo, ponovitev. 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Vladimir Naglic: Na šolski Jadrnici. 12.00 20 minut z vaškim kvintetom. 12.20 Kmetijski nasveti. 13.45 Novi filmi. 13.55 Melodije za prijetno razvedrilo. 17.10 Pisan spored slovenskih obi^ve • oglasi GLEPALISCE Prešernovo gledališče Kranj Ponedeljek. 8. marca 1954: Proslava Društva žena (AFZ) ob 20. uri. * Torek, 9. marca zaprto. Sreda, 10. marca ob 16. uri: zaključena predstava »Trnuljčica« za gimanzijo Skofja Loka. Četrtek, 11. marca ob 16. url: zaključena predstava »Trnuljčica« za I. in II. gimnazijo Kranj. Petek, 12. marca ob 13. uri zaključena predstava »Trnuljčica« za osnovno šolo Tržič. Sobota, 13. marca ob 13. uri: zaključena predstava »Trnuljčica« za gimnazijo Tržič. Nedelja, 14. marca ob 16. uri izven — in za podeželje »Trnuljčica«. mali oglasi Stavbno parcelo blizu mlekarne v Kranju prodam. Po- nudbe poslati na upravo lista. Dam v najem kovačnico z orodjem na Visokem. Naslov v upravi lista. Proda se zaradi smrti dobro ohranjen stroj. Poizve se pri Fridel Jenko, Hraše p. Smlednik. Foto aparat Leica 1 : 3,5 F —50 mm proda Lap, Lesce 104. OBVESTILO Upravni odbor avto-moto kluba Kranj obvešča vse interesente, da 26. marca prične s teoretičnim šoferskim tečajem, za šoferje amaterje. i Prijave se bodo sprejemale od 24. februarja do 17. marca 1954 in sicer vsako sredo in petek od 16. do 18. ure popoldne v društveni pisarni na Koroški cesti 4. Stroški za teoretični tečaj znašajo 1500 din na osebo. Upr. odbor AMD Kranj narodnih pesmi. 18.30 Južnoame riške ritme igrajo veliki zaba ni orkestri. 20.00 Tedenski n tranjepolitični pregled. 20 Odlomki iz Donizettijeve opere »Ljubavni napoj«. 21.00 Prole tarski pisatelj Tone Tanc. 21 Slovenske narodne pesmi v pri redbi Franceta Marolta. V sredo, 10. marca: 7.20 gospodinje. 12.20 Nasveti z» dom. 12.30 Popoldanski koncert' 16.00 Koncert po željah. 17.1* Slovenske narodne pesmi izvajajo Fantje na vasi, Veseli godci in solisti. 18.00 Pol ure v tri-četrtinskem taktu. 22.15 Igra ljubljanski plesni sekstet. V četrtek, 11. marca: 7.20 Za gospodinje. 12.00 B. Sirola: Pri-, zori iz lutkovih iger. 12.15 Cicibanom dober dan. 12.30 Opoldanski orkestralni spored. 13.45 Iz znanosti in tehnike. 13.55 Za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi. Ob 16.00 Radijska univerza: inženir Nace Persoglio: Nastanek in pomen hudournikov. 17 10 Zabavna in plesna glasba, ki jo izvajajo mali ansambli in solisti. 18.30 Družinski pogovori. 20.00 Kulturni pregled. 20.15 Zborovske skladb'' Emila Adamiča in Antona Foer-sterja. V petek, 12. marca: 7.20 gospodinje, 12.00 Igra godba na pihala Ljubljanske garnizije pod vodstvom Jožeta Bruna. 12.21 Kmetijski nasveti. 12.30 Opoldanski koncert. 13.45 Za pionirje. 15.30 Narodne pesmi poje zbor Glasbene matice iz Ljubljane p. v. Cirila Cvetka. 15.5i Modni kotiček. 16.00 Želeli st — poslušajte. 17. 10 Madžars kolorit v glasbeni umetnosti-17.50 Domače aktualnosti. 20.01 Tedenski zunanjepoltični pregled. 21. VVilliam Saroyan: Kako je kadar živiš. V soboto, 13. marca: 12.15 Cicibanom dober dan. 13.45 Za pionirje. 14.05 Nekaj mazurk in valčkov. 16.00 Kulturni pregled-16.10 Uganite kaj igramo. 17.3« Okno v svet. 18.30 V pesmi i" svetu po daljnem vzhodu. 20.0* Pisan sobotni večer. Inicniativni odbor »Svobode* Šenčur priredi v nedeljo ob 15-uri v Zadružnem domu na Visokem burko »Gospa ministri"* Ariel Kassak: 23 — (Toda, ikako, da je banka potrdila menico, ki jo je de Huentas podpisal namesto milijonarja? je vzkliknil Harry. — Tu je odgovor na najino pomoto in rešitev vprašanja, zakaj sta imela milijonar in de Huentas isto pisavo. Povedal nama ga je kapitan. Pokojnik je imel zaradi sklepnega revmatizma tako pohabljene pr- ste, da ni mogel v njih držati niti žlice ali vilic. Razumljivo je tedaj, da ni mogel pisati. De Huentas je bil že več let njegov zvesti tajnik. Razumljivo je teda^, da je milijonar izkoristil ta slučaj in poveril de Huentasu vse, kar je bilo treba pisati. Tako je tajnik zanj podpisoval tudi menice in denarna nakazila, kar so banke priznale. — - Toda, na kak način je bila podpisali; oporoka? je vprašal Harrv. — Podpisal jo je seveda de HuOi.tas kot Jakob Williams, je rekel kapitan. Ko sem natipkal oporoko, sem jo lakoj podpisal kot prva priča. Potem .-em jo nesel k iad:ote'egrafistu, ki jo je tudi takoj podpisal Nato sem jo oddal gospodarju, ki je poklical de Huentasa. Preden gem odšel iz kabine, sem videl, da je vse besedilo oporoke zakril s praznim i istom, tako, da de Huentas ni mogel videti, kaj je podpisal kot Jakob Wiliiams. — Kaj ... kaj bosta po<:ela odslej? je vprašal de Huentas. — Nič, je odvrnil Bert. — Saj sem vedel, je zviška odvrnil lajnik. Mnogo kokodakanja, nič jajc Zbogom, gospoda! Odmajal se je iz sobe. — Zdi se mi, da bi lahko malce nanj popazil, j1 pristavil kapitan, pozdravil in odšel. — In i daj? je zagodrnjal Harrv, zgra- bil nož ln ga besno vrgel v nasprotno steno Vse zaman! — Skleni] sem, da ostanem tu in pripravim s;-oje možgane k Cehi Svetujem ti. ca storiš isto. Nimava mnogo časa Cčetu sem ob1iu>da m i v štiriindvajsetih urah izročim morilca. XXI. Bert K'ng se je na svoje možganski; celo dobco pripravil. Odprl je nov zavitek cigaret in jih razporedil k/ vojake predse ha mizo. V kozarec je na.-il ostanek whiskyj* in ga zmešal z vodo. Harrv je postavil na mizo novo steklenico ln skuhal močne kave. Bert je slekel suknjič, ga poravnal čez stol, zrahljal kravato in zavihal rokave. S kozarcem v eni in s cigareto v drugi roki, je pričel razmišljati. Ob eni ponoči se je oglasil: — Harrv, nekaj podrobnosti mi je še nejasnih. Zame je težko, ker moram sklepati vse le na podlagi tvojih opazovanj. Ostani buden, da te bom lahko kaj vprašal. Vso zadevo skušam rekonstruirati prav od začetka. Tako sta ponavljala vso zgodbo. Nenadoma je Bert zmagoslavno vzkliknil. Pričel je poskakovati gor in dol po sobi, ves iz sebe od samega navdušenja. Tako je, ne more biti drugače! je zapovrstjo ponavljal. Končno je spet sedel k mizi in jel beležiti podatke in datume, kot kak dober matematik, ki se pripravlja k rešitvi problema. — Harrv! Našel sem rešitev! Rekel je to čisto hladno. Harrv ga je v dvomu pogledal, toda takoj spoznal, da govori Bert resno. — Poslušaj, je nadaljeval Bert. Eno samo možnost imava in strahovito malo časa. Delati moraš naglo in — zelo previdno. Vem, kdo je umoril domnevno Mar-%o, oziroma Ano Potter. iNi več dvoma. Naš prijatelj je storil dve veliki napaki' Ena izmed njih mu bo usodna. Vendar je glavni dokaz njegove krivde zelo problematičen. In ravno dokaz morava preskrbeti! — Kaj naj storim? je vprašal H^.rrv .lestrpno. Bert mu je povedal. Harrv je široko razprl oči in zamrmral'-Neverjetno! — V tem ni nobene pomoči, ne nre-vare. Spravi se nad telefon, zbudi i? spanja vse potrebne ljudi! Koliko je ura? Tri! — — — Premagati moraš vse ovire svetega Birokracija, podmazati nešteto kolesc, mobilizirati vojsko pomagačev. D° danes opoldne mora biti dokaz tu! Harry je zgrabil za slušalko. Še preden je utegnil sestaviti prvo številko, je Bert, zleknjen v naslonjaču, & globoko spal. * I^SrM Berta je zbudil žarek, ki mu je sijal v obraz. Dvignil se je in odšel v prvo sobo> kier mu je tajnica izročila Harryjev H' stek: — Kako smrčiš! Sem na pravi sledi Odločil sem se, da do poldneva zmagam-ali umrem! Koliko znaša najin račun ^ banki? Zadeva bo stala kup denarja, -fi --Ali sploh še imava kaj v bank'? Harry Bert se je vrnil veselo vznemirjen v svojo sobo in poklical po telefonu sve jega očeta. — Inspektor King, govori nek star pri' jatelj. — Aha, ti si! Kje si bil vso noč? — Vdajal sem se intelektualnemu ga' ranju. — Smem izvedeti, kaj ti spet roji P° glavi? — Mislim presenetiti gospoda inšpefc' tor j a, če ga poznaš! — — — Čuj, očk^ pridi danes ob dvanajstih na sestanek. 8U8 timtH&Tft&K a