Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. izhaja v Ljubljani vsak torek, Četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, ra pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta i K; za Amerika za pol leta 9-50 K za četrt leta 480 K Pasa»«xiia iitvflk« It v. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna pett -vrstica1 (širina 88 Mm) za enkrat SO vin.-večkrat po dogovoru. 56. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 12. maja 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise ta list: Uredništvo j Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t d.: Upravništvo •Rdečega Prapora«, IJubljana, Selenburgova ulica 6/1L Slovenski mladini na Goriškem. Za dlje časa nastavljata obe meščanski stranki na Goriškem, kkrikalna in liberalna, svoje mreže, da bi vanje ujeli mladino in se rešili nevarnosti, ki jima prihaja od naraščajoče socialne demokracije. Klerikalna stranka je ustanovila za mladino svoje tOrle*. Z fljimi bi rada zajezila napredek in duševno osvoboditev; pod tem praporom bi rada vpregla mladino pred voz črnega klerikalizma in srednjeveške teme. Na drugi strani se trudijo liberalci z naglaša-njem narodnjaštva in antiklerikalizma. Oni vabijo mladino med «Sokole», ki pa že niso nič druzega več kakor štafaža gnilega liberalizma. Kako učinkuje liberahtvo na mladine«, se opažuje dannadan. Zavajajoč jo na večne plesp, na veselice in pijančevanje, jo moralno in materialno uničuje. Kljub klerikalnim in liberalnim zanjkam je pa ostalo še dovolj goriške mladine, ki se ne meni ne za prvo, ne za drugo stranko, ampak si hoče ustvariti svojo zdravo mladeniško organizacijo, ki bo branila slovensko mladino na Goriškem pred reakcijo črnega klerikalizma in pred strohnelim liberalizmom. Ta mladina spoznava, da hočejo klerikalci s svojim svetohlinstvom iz nje napraviti novodobne rimske sužnje in da jo liberalizem s svojim puhlim frazerstvom in s svojo demagogijo le ponižuje. Slovenska mladina na Goriškem si hoče ustanoviti organizacijo, ki jo bo vzgajala tako, da postane razredno, kulturno in politično zavedna. M adica mora v prvi vrsti spoznati svoj socialni in gospodarski položaj; razumeti mora, kateremu razredu pripada. Ta organizacija ne bo vzgajala mladine s tistimi protifarškimi frazami, ki v svoji puhlosti nimajo nič opraviti s protiklerika-lizm^m, ampak njen pr*i namen je r e sni čn a izobrazba. Glavno moč hoče posvetiti iiobraževal-ntmu delu. Mladina se mora zgodaj začeti tudi politično izobraževati, če imamo na Goriškem toliko političnega fiifakovstva, moramo glavno krivdo iskati v popolnem pomanjkanju prave politične vzgoje. Zato pa hoče poskrbeti nova mladinska organizacija. Pod tem geslom sklicujemo pni mladeniški »hod, ki bo v nedeljo, dne 22. t. rr. ob 9. dopoldne v dvorani Delavskega Doma v Gorici, ulica Tre Re 16 s sledečim dnevnim redom: 1. Namen mladeniških organizacij; poroča so-drug Petejan. 2. Izobraževalno delo in mladeniška organizacija; poroča sodrug dr. Dermota. 3. Mladina in alkoholizem; poroča sodrug dr. Tuma. t 4. Razni predlogi. Sodrugi mladeniči! Poskrbite, da ne bo ne enega Vašega tovariša, ki bi se ne udeležil prvega mladeniškega shoda v Gorici, na katerem hočemo položiti temelj svoji organizaciji na Goriškem. Mladeniči, vsi na shod! Skli catelji. Ljudsko štetje. Poročal dr. Josip Ferfolja na tržaški deželni konferenci dne 24. marca 1910. Dalje.’ Začnimo pri Marxu in Engelsu, ki sta mtanovnika modernega znanstvenega socializma. Pri vsem neizmernem spoštovanju, ki je čutimo napram njima, ki sta s svojim genialnim duhom proniknila v tendence gospodarsko-pohtičnejra razvoja človeštva in pokazala delavstvu pravo pot, po kateri ima hodit', si ne smemo zakriti oči pred zgodovinsko resnico, ki pravi: Ma x in Eagels nista dospela do pravega, modernega umevanja narodnega vprašanja, nista videla v narodnosti močnega kulturnega faktorja, kakor ga spozoavamo mi dandanašnji. Bla sta pač kozmopolita, to se pravi, predstavljala sta si končni razvitek človeštva pod obliko kake velike gospodarsko-politične celote, v kateri ne bi jezikovne, oz. narodnostne razlike igrale nobene posebne vloge. Mislila sta si nekako, da bo socialistična družba premagala narodnostno idejo, da bo ta v njej brezpredmetna. Od Mam sem pa do danes se je naziranje socializma in socialističnega delavstva glede narodnostnega vprašanja temeljito preobrazilo. Socializem je začel v narodnosti spoznavati veliko gibalno kulturno moč, spoznal je, da se je človeštvo čisto naravnim potom diferenciralo, razdelilo v razne narode, da je bodoči razvoj in napredek človeštva mogoč edinole na ta način, da se posamezne narodnosti ohranijo in okrepe, da živi druga poleg druge v popolni enakopravnosti, da ne ovira druga drug« v razvoju, marveč druga drugo vzajemno podpira. Te ideje sta v Nemčiji začela propagirati že Bebel in Liebknecht, teoretično formulo v modernem zmislu o narodnosti pa je postavil Kautsky, Maixov najboljši učenec. Jedro te formule je narodnostna federacija. Avstrijska socialna demokracija je Kautskega narodnostni program le še dalje razvila in zahteva t svojem znanem brnskem programu iz 1. 1899. popolno narodnostno avtonomijo. Od 1. 1899 do danes je narodnostno vprašanje v Avstriji postalo še bolj aktuelno, in zato se avstrijska socialna demokracija že pripravlja na revizijo brn-skega programa, t. j. v zmislu, da se okvirni brnski program izpopolni z bolj preciznimi in špecielnimi določbami, tako da se odstranijo neka nesporazumljenja in negotovosti, ki so se pojavila vsled neenotne interpretacije brnskega programa. Potreba se nam kaže vedno večja, da čim prej izpopolnimo svoj narodnostni program. Predvsem pa moramo v praksi, v vsakdanjem življenju, pri vsaki priložnosti nastopiti za pravo umevanje narodnostnega vprašanja med lastnimi pristaši in ravno tako napram nasprotnikom, in za praktično uveljavljenje popolne narodnostne pravičnosti in enakopravnosti. Tega pravila se moramo strogo držati, ne samo zato, ker je edino pravo, ampak tudi iz praktičnih razlogov, t. j. zato ker naše meščanske stranke tako rade izigravajo narodnostno idejo zo- PODLISTEK. Savičev pesimizem. IX. Dalje. Poslej sta s Tonko pogostoma razpravljala o optimizmu in pesimizmu. On se ni dal premagati, a priznati je moral, da je prišel pogostoma v zadrego. Včasi ji ni mogel odgovoriti ničesar, pozneje, kadar je bil sam, se je domislil, kaj bi ji bil moral povedati, da bi jo pobil. Njun prepir je bil navidez docela neploden, kajti ostajala sta vsak na svojem hribu: ona dosledna optimistka, on zagrizen pesimist. Nekega dne mu je povedala vso zgodovino svoje tužne mladosti. Ko je bila še docela majhna, se je njenim staršem jako dobro godilo. Oče je imel lepo službo in je služil mnogo denarja. Znancev je bilo dosti in v hiši njenih staršev je bilo veselo življenje. To je izginilo, ko je njen oče obolel. Najprvo je imel namestnika, kateremu je plačeval, da ga je zastopal, a ko le ni okreval, so mu odpovedali službo. Prihranjeni denar je bil kmalu porabljen. Ko je očetu končno nekoliko odleglo, je iskal druge službe, a težko je bilo dobiti kaj primernega. Naposled je moral biti zadovoljen, da je dobil skromen prostorček v neki pisarni. Starši so bili vajeni dobrega življenja in so se čutili nesrečne v novih, ob vseh straneh omejenih razmerah. Mati je bila vedno žalostnega obraza, tembolj, ker je oče v čaši iskal tolažbe. Bolehal je pa tudi neprenehoma. Ko je bilo Tonki deset let, je oče umrl. Mati je bila tedaj taka, kakor bi morala zblazniti. Tudi ona je obolela. Tonko pa so dali v »institut". Tam ni imela nobenih veselih časov. Vendar se je včasih smejala, a tedaj so jo tepli, čeS, to se ne spodobi. Učila se je dobro, a to ji ni nič pomagalo, ker so od nje zahtevali vedenje, kakršnemu ni bila vajena. Vse to je bilo jako tužno. Če je prišla kdaj domov, se tudi ni mogla veseliti, kajti mati je bila vedno žalostna. V institutu so jo zaničljivo gledali, ker ni bila bogata kakor druge gojenke. Končno je tudi mati umrla in Tonka je prišla k teti. Odkritosrčno je povedala, kako se ji je godilo tedaj. — In vi — ? je vzkliknil Savič. — In jaz upam, upam, upam neprenehoma. Moje zlate nade mi ne vzame nihče. Savič se ni drznil oporekati. Ah, s kakšnim glasom je izrekla: Upaml Ne, ne. On ne sme niti poizkusiti, da bi ji vzel njeno zlato nado. Pa življenje je vendar tako okrutno! Ni Tebi ne prizanese... I To, to — prav to utemeljuje sve- tovno bol, to jo opravičuje. Tako krasna, cvetna pomlad, tako svetel pogled v bodočnost, tako bajno upanje... In naposled prihaja življenje S svojo trdo roko, pa trga, razdeva, podira vse...! Oh, upaj, sanjaj, dekle! Naj se zgodi, kar se zgodi, kar se hoče; jaz nočem biti tisti, ki bi uničil Tvojo iluzijo. — Vi ste se zamislili? — Oh, nehote. — Kaj pa mislite? Gotovo kaj žalostnega, Bodite vendar enkrat veseli, samo enkrat, gospod profesor! Nevede, kaj dela, je majal z glavo. Vse njegovo bitje je bilo že prešinjeno s tistim čudnim čustvom. Tudi kadar ni govoril ničesar, kadar ni hotel povedati ničesar, je povedala ona tajna sila v njem: Jaz ne morem biti vesel. — Samo enkrat, gospod profesor I Kako more biti človek vedno tako žalosten? Kdo Vam pravi, da sem žalosten? Ne, žalosten nisem? Ne vem, kakšen sem. Mene ni. Tega ne razumete. A drugače Vam ne morem povedati. Mene ni... to je tako: Jaz čutim, kar bi Vam rad povedal s tem, a nobene druge besede ne morejo opisati tega stanja. Dalje prih. per socialno demokracijo in zlorabljajoč to idejo, vžigajo narodnostni fanatizem in s tem zadržujejo svobodni razvoj delavskega gibanja proti kapitalizmu. Posebno še velja to pravilo za nas slovenske socialne demokrate v Trstu, kjer slovenska meščanska stranka z bav-bav-om internacionalizma odvaja naše delavstvo od pravega umevanja njegovega razredno proletarskega stališča k narodnemu šovinizmu. In baš sedaj, ko se zopet približuje novo ljudsko štetje, imamo mi slovenski socialisti, posebno mi iz Trsta, lepo priliko, ki jo lahko porabimo v praktično izvajanje gorenjega pravila. Ljudsko štetje □as mora na vsak način zainteresirati. Je velikega pomena za nas kot Slovence in še posebej kot socialne demokrate. Rekel sem koj v začetku, da je ljudsko štetje kos narodnega vprašanja, in to po vsej pravici, kajti ono tvori podlago za vse naše kulturne zahteve. Ne more nam biti vseeno, kam nas zapišejo, ali med Italijane ali Slovence, marveč naš interes je, da se nam noben slovenski človek ne izgubi v nastavljeno past famoznega občevalnega jezika*. Konec prih. Hrvaške volitve. V Zagrebu, 11. maja. Jutri je v Morovieu v Sremu odločilen dan. Med vladnim kandidatom dr. Šumanovičemia socialnim demokratom sodrugom Bugšegom je ožja volitev. Boj bo na vsak način bud. Vlada dela na vse kriplje, da bi zagotovila svojemu kandidatu »zmago* in slavna koalicija jo mora podpirati pri tem čednem delu. Sumanovič je eden tistih starih madžaronov, ki jih je morala koalicija prevzeti pod svojo firmo, ko je kapitulirala ped Khuen Hedervaryjem. Slučaj je vsekakor zelo zanimiv. Dr. Sum a no vi 6 je že dolgo v politiki. Od začetka — izvzemši seveda dijaška leta — je bil Khuenovec. Pri nas je že taka navada, da so dijaki strašno radikalni, čim imajo svoj doktorat v žepu, se pa hodijo priklanjat vladi, brez ozira na to, katera da je in kakšna da je. Če je le vladal Tako je ravnal tudi dični Sumanovič in reči se mora, da se mu je izplačalo. Za pod Khuenom, ko so bili njegovi tovariši še mali advokati ali celo koncipienti, ali pa revni uradniki, je postal oddelni predstojnik, torej deželni minister. Stranke, ki so sedaj združene v hrvaško-srbski koaliciji, so takrat in tudi pozneje neštetokrat občutile njegovo železno pest. Ko je nastopila takozvana narodna vlada s PejaMvičem na čelu, je bilo videti, kakor bi prišel tudi Sumanovič med staro železo. A sedaj, ko je koalicija izza Rakodczayevega in Rauchovega režima takorekoč zopet na krmilu, ga je morala vnovič sprejeti za predstojnika in v Moroviču mora ledaj agitirati zanj, za svojega nekdanjega krvnika, da se vse kadil Z ozirom na silni pritisk, s krterim se dela za tega veljaka, je prav zanimiv spomin, ki ga objavlja socialno - demokratični kmečki list «Narodna Volja*, kako je bil Suoanovič leta 1898 yoljen v Šidu. Omenjeno glasilo pravi: «Leta 1898 je bila volitev za hrvaški sabor. V Sidu je proti Sumanoviču kandidiral socialist Ancel. Pa kaj se je tedaj godilo? Vse tiste, ki so se drznili delati za Ancela, je dal Khuen-ban zapreti in odpraviti v preiskovalni zapor v Mitroviče. Tam so vsi sedeli, dokler ni bila volitev končana. Ob času volitve je bilo v šidskem okraju zaprtih 500 ljudi. Na dan volitve je bil ves Šid obkrožen z vojaštvom; nihče se ni pustil v vas, za kogar ni bilo jasno, da bo glasoval za Sumanoviča. In tako je bil Sumanovič z največjim nasiljem izvoljen za šidskega poslanca, z neznatnim številom glasov. In tako sramotno pridobljeni mandat si je pridržal ta «najsposobnejši političar* ves čas, A kaj je bilo dalje? Oni, ki so bili zaprti v Mitroviči, so bili po volitvi obsojeni na dolgoletno ječo. Gele obitelji so bile uničene, posamezniki so presedeli še v kaznilnici po leto dni in več. Pa kaj so bili storili? Kratkomalo nič. Njihov edini zločin je bil, da so se drznili delovati, da bi se bila namesto Sumanoviča izvolila druga oseba za šidskega poslanca. Ampak prišel je čas, ko je narod v šidskem volilnem okraju vendar zavrgel Sumanoviča in se ga iznebil To se je zgodilo leta 1908, ko je namesto dr. Sumanoviča izvolil socialista Korača v sabor.* Ker ne cveto rožice več v Sidu, je Sumanoviča zadišal moroviški okraj. Im kakor se ja leta 1898 delalo zanj v Šidu, tako se dela sedaj zanj v Moroviču. Razlika je le ta, da je takrat dajala firmo Khuenova »Narodna stranka*, sedaj jo pa daje koalicija. Žalostna ji mati! Politični odsevi. V Ljubljani, 11. maja. * Razpuščena drnitva. Vlada je razpustila v Černovicah rusofilska društva »Korpat*, Narod-nij Dom*, »Obščestvo russkih ženščin* in »Djet-skij Prijut*. Ta razpust je posledica velikih nasprotij med Rusini, ki so razdeljeni v dva tabora; eni proglašajo Rusine za poseben narod in se zadoje čase imenujejo »Ukrajinci*, drugi pa se smatrajo za dei ruskega naroda. Prve je v njihov skrajni separatizem največ zapeljalo opravičeno nasprotstvo proti carizmu; drugi se pa pripravljajo ob simpatije, ker so v politiki veliki reakcionarji in carofiti. * Grof Khnon Hedervary je izdal okrožnico radi državnozborskih volitev, ki predpisuje oblastim strogo zakonitost. V naredbi se pravi: Oblasti morajo v pomnoženi meri skrbeti, da se strogo varuje javni red in mir ter varnost osebe in lastnine. Proti vsakemu kršeiju zakona imajo najstrožje nastopati. Prebivalstvo se mora s posebnimi razglasi, v katerih so dobesedno navedeni dotični zakoni, opozoriti na posledice vsakega prestopka.* — Poznati je treba Khuena, pa se že razume, kaj pomeni pri njem taka stroga naredba. * Ogrske volitve bi bilo že končane, če bi se smelo verjeti nekemu ljubljanskemu listu, ki je že v torek zjutraj poročal o čudnih in prečudnih uspehih teh volitev. Za vse druge ljudi bodo te volitve pač šele meseca junija, dočim so bile zdaj le ožje volitve na Francoskem. Ampak v uredništvu, kjer znajo tako imenitno napovedovati vreme, morajo že imeti tudi politične proroke, ki znajo povedati, kako so se izvrš le volitve, ki šele bodo. * T Szegiordu in okolici je imel kandidat Justhove stranke, grof Teodor Batthyany v nedeljo shode. V Vordombu so se njegovi pristaši zgrabili s Košutovci. Na obeh straneh se je streljalo s samokresi; več oseb je bilo ranjenih. Vaški načelnik je dobil nekoliko sunkov z nožem. Košutovci so vdrli v hiše dveh Justhovcev in so razbili vse pohištvo. * Koiutova itranka se, kakor smo zadnjič javili, brani očitanja, da je sklenila kompromis z vladno stranko. Da je papir potrpežljiv, je znano že od tistega časa, odkar je izumljen. Tudi zrak se ne more braniti, če vrta jezik luknje vanj. Ampak da bi mogli verjeti košutovskim trditvam, ne bi smela biti dejstva tako jasna, kakor so. O Khuen Hedervaryju se ve marsikaj, le tega ne more reči živ krst, da bi bil mehkosrečen in pretirano usmiljen. In vendar pardonira Khuenova stranka Ko-šutovce tako, da kar v 25 okrajih, v katerih kandidirajo Košutovi ljudje, ni postavila svojih kandidatov. Med pardoniranimi »opozicionalci* so tudi voditelji Košut, Apponyi, Toth, Szebenyi, Okolicsany in Lengyel. Ali pa je morda Khuen tako hudoben, da jih hoče uničiti s svojo — ljubeznijo? * Francoike volitve. Pri včerajšnjih ožjih volitvah za zbornico so bili izvoljeni Miller and s 5245 glasovi proti 4571, ki jih je dobil Pechin; Painleve, Charles Benoist, Groussier, Poite, Rouanet, Ferdinand Buisson, Ernest Roche. V Versailles je izvoljen profesor Thalani a s, v Brestu pa bivši arzenalski delavec G o u d e, ki je bil odpuščen radi »antipatriotizma. * Fimkl deželni sbor je bil izvolil posebno komisijo, ki je imela študirati ruski zakonski načrt o uničenju finske samostalnosti. Komisija je že izdelala svoje poročilo in predlaga deželnemu zboru, naj izjavi, da ne more izreči mnenja o tem načrtu, ker bi s tem poniževal samega sebe. Zakaj o takih zakonskih načrtih ima deželni zbor sam sklepati, ne pa izrekati mnenje. * Prvi socialni damokrat je prišel na Španskem v parlament (Cortes). V Madridu je namreč izvoljen sodrug Pabio Iglesias, dolgoletni vodja španske socialno-demokratične stranke. * Položaj v Albaniji še vedno ni popolnoma ugoden. Ob Moravi so vsak dan boji. * Kitajci doba parlament; v pondeljek je izšel cesarski dekret, ki naznanja, da se otvori posvetovalna zbornica prvi dan devetega meseca. Ta zbornica bo podlaga poznejšemu parlamentu ter bo štela 90 članov. Nasreša pri gradnji želeinlce. Pri gradnji mitenvaldske železnice, ki bo vezala Inomost in Monakovo, se je v četrtek zgodila velika nesreča, vsled katere je čatvoricadelnveovnblta. V takozvanem Finstertalu se morajo pečine razstreljevati Vsled dolgotrajnega deževja je dinamit postal vlažen. Da je mogel eksplodirati, ga je bilo treba prej ogreti, da se posuši. Delavci so ga greli v baraki v neki ponvi nad ognjem. Pravijo, da je prvi delavec vzel 5 kilogramov dinamita naenkrat in da je to vzrok nesreče. Naenkrat je eksplodiral ves dinamit, baraka je zletela 300 metrov visoko v zrak in ž njo nesrečni, delavci Namesto ljudi so našli raztrgane ude daleč naokrog med tramovi in deskami. Vprašanje je, če so mogli delavci vedeti, v kakšni nevarnosti da so. Važno je vsekakor to, da ni bilo med njimi ne enega strokovnjaka, ampak sami dninarji. Vpeljana je preiskava. Imena ponesrečenih delavcev so Iran Mico-lussi iz Lucerne na južnem Tirolskem, Rado Uzelac s Hrvaškega ter Mate Matišč in Mile Burši č iz Bosne. Dopisi. Pulj. (P raznovanje prvega raajnika.) Tudi pri nas se je praznoval delavski praznik in sicer tako sijajao, da ostane gotovo vsem udeležencem dolgo v najprijetnejšem spominu. Navsezgodaj so se delavci začeli zbirati na trgu pred Delavskim domom, na katerem so vihrale rdeče zastave posameznih organizacij. Ob devetih popoldne je začel puljski mestni orkester svirati na pripravljenem prostoru, delavci so se pa med tem razvrščevali po organizacijah. Po končanem koncertu so se prinesle zastave z Delavskega doma ter se je postavila impozantna povorka v red. Aranžirano je bilo tako, da je imela vsaka stroka svoje mesto v sprevodu in je korakala vsaka s svojo zastavo na čelu. Pred vso povorko se je pa nosila strankina zastara. Krasni sprevod se je pomikal po glavnih ulicah mesta in se je končno izlil v gledališče Politeama Ciscutti. Tukaj je bil ob 11. dopoldne shod, na katerem so govorili sodrug Cer-niuz v italijanskem, sodrug Haramina v hrvaškem in sodrug List v nemškem jeziku. Zi besedo se je oglasi tudi neki mazzinianec, ki je kvasil silne konfuznosti. A so drugi so se mu z ozirom na praznik le na tihem smehljali, sicer so mu blagohotno dovolili, da je končal svojo zmedeno govoranco. Pravzaprav ga je spravilo v največjo zadrego to, da ga ni nihče prekinil; njegova »slava* bi bila veliko večja, če bi se bil mogel bahati, da je imel pripravljen imeniten govor, ampak da so ga socialisti terorizirali. Medtem ko je bil edini uspeh njegovega »govora* pomilovalen smeh, so naši govorniki želi burno priznanje. Poldne je minilo, ko je sodrug Lirussi zaključil krasni shod. Kar se tiče udeležbe, bodi le to povedano, da je bilo veliko gledališči nabito in je ostalo še veliko število sodrugov, ki niso več dobili prostora. Popoldne je bila na vrtu novega Delavskega doma velika ljudska veselica, ki se je kaj lepo razvijala in je trajala do preko polnoči. Izpred obrtnega sodišča. Čuden hišni red ima pekovski mojster Žužek v Ljubljani, kakor se je pokazalo pri obrtnem sodišču, kjer ga je tožil pomočnik Zdravje za 44 kron za štirinajstdnevno odpovedno dobo, ker ga je bil mojster odslovil brez odpovedi. Ko je pomočnik stopi v službo pri Žužku, se nista nič zmenila radi odpovednega roka, pač pa mu je mojster dejal, naj prečita hišni red. S temi hišnimi redovi je navadno precejšen križ. Glavni namen, ki ga imajo, je večinoma ta, da poostre zakonite določbe za delavce. Tako n. pr. pravi § 4. Žužkovega hišnega reda, »da se morejo vsi pomočniki med seboj složno obnašati in se ogibati vsega, kar bi moglo motiti mir hišnih prebivalcev; zlasti je vsako ropotanje, preglasno pogovarjanje, kričanje, popivaaje in pretepanje strogo prepovedano. V § 10 pa si delodajalec pridržuje pravico, da po dvakratnem brezuspešnem opominu radi prekršenja tega hišnega reda odslovi pomočnika brez odpovedi. V omenjenem slučaju je tožitelj priznal, da je mojster v dobi njegovega službovanja od 19. marca do 25. aprUa dvakrat ponoči prišel svarit delavce, naj mirujejo; baje pa obakrat ni bilo nič druzega kakor malo glasnejši pomenek in nekoliko tihega popevanja. Mojster zatrjuje, da je moral vstati iz postelje, ker on in žena nista mogla spati. Priča Pretner je izpovedal, da je mojster eakrat prišel zmerjat radi nemira; neposredno pred odslovitvijo pa je bil med mojstrom in tožiteljem prepir, ker je Žužek imel Zdravjeta na sumu, da je polil testo po tabli. Pri tej priliki ga je imenoval »Gospod ksel s ta velkim gobcem*; □ato je tožitelj dejal: »Ce sem jaz gospod ksel, ■te pa Vi gospod ta star.* Sodišče je tožbo odklonilo ir sledečih razlogov : »Prvega vzroka, katerega se je mojster nasproti delavcu poslužil, da ga brezodpovedno odslovi, namreč dvakratno brezuspešno opominjanje radi nočnega ropotanja v delavnici, ni najti med vzroki, katere našteva § 82 obrt. reda delodajalcu v prid za takojšno odslovljenje pomočnika. Vendar pa je le ta vzrok današnjemu pomočniku nasproti veljaven; ker sta ga mojster in on sprejela v delavsko pogodbo, je bil mojster opravičen, opirajoč ■e na dejstvo dvakratnega brezuspešnega opomina, pomočnika brez odpovedi odsloviti Ako se poleg tega še upošteva, da je pomočnik svojega mojstra tudi vkljub že prejšnji prepovedi vendar še zaničeval s sramotilnim med-klicom »ta star*, se mora, čeravno se v tem še ne vidi krutega razžaljenja v zmislu g 32 lit g. obč. r. — takojšnja odslovitev tembolj za utemeljeno smatrati. Na podlagi teh razlogov se je zavrnila tožba pomočnika.* Sodišče pač n i moglo ravnati drugače. Vendar pa bi bilo omenili nekatere malenkosti. Da mora biti v hiši, kjer prebivajo ljodje, ponoči mir, je umevno. Saj so med njimi taki, ki so res utrujeni od dela, morda tudi bolniki. Ampak pomisliti se mora tudi, da delajo pekovski pomočniki noč za nočjo, in sicer, da delajo trdo. Opravljati tako delo leta in leta, pa ne odpirati ust, je hujše kakor ječa. S tem sicer ni rečeno, da naj bi pomočniki peli in kričali, pač pa, da bi morali dobiti delovne pogoje, ki bi omogočili in opravičili tako trde zahteve. Je že prav, da imajo pomočniki dolžnosti, ampak z dolžnostmi bi se morale vjemati pravice. Nam se zdi »hišni red» sploh čuden 2e zaradi stilizacije, ki bi jo delavci prav lahko smatrali za žaljivo. Ca se prepoveduje in , se pač izreka, da se delavcem pripisujejo take lastnosti; in v besedilu je to že zaradi tega odveč, ker je itak prepovedano ropotanje. Kar se pa tiče izraza «Gospod ta star*, se pa vendar naše subjektivno mnenje nekoliko razlikuje od sodiščnega. V tem izrazu tiči gotovo »zafrka-cija* ; to pa še ni žalitev. Najmanj pa ga je mogel smatrati za žalitev gospod Žužek, ki je mislil, da ni nič hudega, če pravi svojemu pomočniku •Gospod ksel s ta velkim gobcem.* Socialni pregled. ** Zidar]), pozor! V Gradca je dne 30. aprila potekla stara pogodba, ki so jo zidarji imeli s stavbnimi podjetniki. Zidarji so hoteli, da se obnovi ta pogodba, seveda z malim priboljškom. Delodajalci so pa odklonili vsako pogajanje in sklenili, izključiti vse delavce. Naj torej noben zidar ne hodi v Gradec. — Zaprt je 2a zidarje tudi Celovec zaradi mezdnega boja s Kranjsko stavbno družbo. Slovenskim zidarjem je ta ljubezniva družba pač dobro znand. Torej ne v Celovec 1 — V Geltenovem podjetju za vlivano jeklo v Dimlachu pri Bruku ob Muri so zidarji že tri tedne izključeni. Stavbni delavci, ne zahajajte tja! ** Boj r stavbni obrti v Nemčiji. Zveza stavbnih delavcev v Nemčiji je dognala, da je iz-prtih 127.068 njenih članov, zveza stavbnih podjetnikov pa naznanja, da je vsega skupaj izprtih 186.000 stavbnih delavcev. Potemtakem je torej izprtih tudi 58.932 delavcev, ki niso organizirani, Tem se bodo nemara sedaj tudi odprle oči. Od vsega začetka so podjetniki pretili, da izpro 300.000 delavcev, ako se ne spokore. Ta način se je gospodi, kakor je iz navedenih številk razvidno, temeljito izjalovil. Berolin in cela vrsta drugih velikih mest se niso udeležili nameravane gonje zoper delavce, temveč so podjetniki teh mest proti volji svojih hujskačev sklenili z delavci nove pogodbe. Strahovita blamaža bojevitih petelinov je torej zagotovljena. Gospodarski pregled. Vsem gorltklm organiziranim delavcem, ki, imajo prihranke v poštni hranilnici, na Montu i.t. d., priporočamo, naj jih vlože v »Delavsko hranilnico in posojilnico*, ki plačuje obresti od dnedodne po 47a °/»’ S tem, da vlože denar v našo hranilnico, koristijo sebi in svojemu zavodu. Delavci 1 Delavski denar v delaysko hranilnico! Umetnost in književnost. ; Brošura »Ljudskega odra* se dobiva v Gorici pri tajništvu, nlica Tre Re 16. Opozarjamo na to vse sodrnge in kolporterje. Gena je 20 vinarjev. Zidarji in lidarakl delavci, pozor! Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad enajst mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v Švico! Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju. Domače vesti. — Paradiž za mliarje. Naši meščanski časopisi hvalijo, kakor znano, vse, kar je slovanskega. Po rubrikah »slovanski jug» sodeč, bi se človek dal kmalu zapeljati k prepričanju, da se v slovanskih deželah cedi res samo med ia mleko. Seveda, pozabiti ne smemo, da imajo naši hejslovanski časniki vselej na misli le nekaj ožjih krogov, katerim se, kakor povsod drugod, tudi v slovanskih deželah, godi čisto dobro. Kako se godi delavcem v slovanskih deželah, to jim seveda ni nič mar. Poglejmo ta enkrat v toliko opevani Belgrad. V Belgradu ae nahaja mizarska tovarna, ki nosi ponosno ime •Kraljevska srbska mizarska delniška družba*. V tem podjetju so bili delavci rvoječasao že prisiljeni enajst tednov stavkati, da >o preprečili od- tegovanje prispevkov od plače za popolnoma brezpomembno zavarovanje proti nezgodam, ker je to bilo zavarovanje brez vsake vrednosti. Obratno poslopje je enako ovčarski kolibi na ogrski pusti, okna so izbita, namesto da bi bila zasteklena, so zalepljena s papirjem. Iz peči se kadi tako, da drug drugega ne vidi, navzlic temu je v delavnicah tak mraz, da morajo mizarji imeti pri delu oblečene suknjiče, ker so tudi vrata razbita in se ne zapirajo. Tudi priganjanje pri delu je naravnost neznosno, posebno odkar je postal neki bivši tapetniški pomočnik poslovodja, ki je prišel na to mesto samo vsled tega, ker je njegov stric ravnatelj, sicer pa nima ta poslovodja niti trohice pojma 0 mizarstvu. Delavsko osobje kraljevske srbske mizarske delniške družbe sestoja iz 10 mizarjev, — poprej jih je bilo samo 6,-2 mašinistov, 1 rezbarja, 1 ključarja, 1 kurjača in 24 učencev. Naučiti se ti učenci ne morejo ničesar, ker so zaposleni večinoma izven delavnice, 15 v tovarni vpo-slenih delavcev mora vzdrževati 1 ravnatelja, 1 blagajničarja, 1 knjigovodjo, 1 pisarja, 1 poslovodjo, 1 delovodjo, 1 čuvaja, 1 kočijaža in 1 konja, pti vsem tem hočejo delničarji dobivati še dividende. Nepopisna šlamparija in brezmejno priganjanje, ki vlada v tem podjetju, je vzrok, da je zdravje delavcev vedno v nevarnosti, navzlic temu ne obstaja nikako zavarovanje za slučaj bolezni. Delavci so, ako obole, izpostavljeni najhujši bedi. Kako sramotno ravna ta družba celo z delavci, ki so si v interesu podjetja nakopali škodo na zdravju, naj ■luži sledeči slučaj: Meseca januarja t. 1. se je nekega dne ob 3. zjutraj vnel ogenj v tovarni. Neki delavec, ki stanuje nasproti tovarni, je to slučajno zapazil, — čuvaja ni bilo nikjer — alarmiral je požarno brambo, petem je vdrl prvi v tovarno in je, ne oziraje se na nevarnost za svoje življenje, preprečil, da ni zgorelo veliko skhdišče, ki je bilo napolnjeno s pohištvom ter največji del tovarne. Pri gašenju je bil do kože premočen, kar je imelo posledico, da se je prehladil in da je dobil pljučnico. Mož leži nd tega časa v postelji, tovarna je dobila do 20 000 dinarjev odškodnine, bolnega rešitelja pa niso niti vprašali, če ima v svoji bolezni tudi kaj jesti. Sočutni tovariši ga morajo podpirati, da ne pogine od lakote. Kadar ozdravi, ga bodo y zahvalo najbrž« še vrgli na cesto. Kapitalistična hvaležnost! Menimo, da nam ni treba temu poročilu ničesar več dostavljati, mizarjem, ki bi jih vedla pot v Belgrad, priporočamo, naj se prej informirajo pri srbski zvezi lesnih delavcev. — Novoodkrite jame v Moravskem Krasa. Iz Brna se nam piše: O Blnkoštnih praznikih bodo slavnostno otvorjene novoodkrite jame v Moravskem Krasu, jami »Punkvina* in »Katarinska*. Obe je odkril jamski odsek »Prirodozuanskega kluba v Brnu* pod vodstvom speleologa drja. Absolona. »Punkvmo*, ki sega do Pustega žleba blizu iztoka Punkve, dne 26. kimovca 1909, »Katarinsko*, ki je podaljšek znane »Katarinske stolnice* t Suhem žlebu, dne 10. vinotoka 1909. Nove jame se odlikujejo po krasnih kapnicah in zelo lepih in velikih dvoranah, so dobre urejene in električno razsvetljene in bode gotovo privlačna sila srednje Evrope. Oficijelna otvoritev novih jam se vrši v soboto, dne 14 vel. travna in so k nji povabljene češke in druge znanstvene korporacije in češka narodna društva. V nedeljo, dne 15. veL travna bodo izročene jame javnosti. — 0 alerl s strupenimi krogljicaml, ki so bile poslane gospe Hamerlitz v Logatcu, se poroča, da so bile aretirane tri osebe, od katerih sta dve že izpuščeni, dočim je tretji še v preiskovalnem zaporu. Neki Ust pravi, da je to sin gospe Hamerlitz iz prvega zakona, ki se je sam oglasil, češ, da mu je znano, kakšen sum leti nanj. Izjavlja pa, da je popolnoma nedolžen. Preiskava se seveda vodi dalje. — Nesreča v Vintgarja. V soboto ob 7. uri zvečer sta šla zidarja Jožef Rogelj in Jožef Soklič, posestnika v Spodnjih Gorjah z Blejske Dobrave z delo po svoji navadni poti čez Strmo Stran nad Vintgarjem. B.la sta nekoliko v rožicah in ko je pogledal Rogelj čez nekoliko časa nazaj, je videl Sokliča, kako se je valil po pečevju navzdol. Rogelj je takoj letel četrt urn daleč r Zumrovo krčmo, kjer je poki cal ve# dela cev pomoč, ki je pa prišla zastonj. Po novami strmini so se priplazili v globino, kjer so našli Roglja hudo pobitega in mrtvega. Le z veliko težavo so ga spravili na vih. Zadnje vesti. Državni zbor. Dunaj, 11. maja. Včeraj se je nadaljevala splošna razprava radi izpremembe o pravilnika; govorih so poslanci Gessmann, Levickij, Kramaf, Glombinski in Rybaf. Posebno zanimivega ni bilo nič. Potem se je nadaljevala razprava o treh nujnih predlogih, s katerimi se zahtevajo reforme na visokih šolah v Pragi in na Dunaju. Poslanec sodrug N črne c je potem naznanil predsedniku, da je bil zadnjo nedeljo v Libercu na severnem Češkem ljudski shod, na katerem je govoril poslanec sodrug Aust v češkem jeziku. Vmešavala se je policija in neki policist je zgrabil poslanca A usta za grlo. Sodrug N 8-m ec vprašuje predsednika, kaj misli atoriti spričo tega očitnega kršenja imunitete. Predsednik P a 11 a i priznava, da je to kršenje imunitete. Upozoril bo na ta dogodek ministrskega predsednika. Morda bi poslanec NSmec sam in-terpeliral vlado P (Klici pri socialnih demokratih: Vlado, ki ne odgovarja?) Nekoliko hrupa je bilo, ko se je poslanec Breiter pritoževal, da ga je predsenik Pattai v nekem odgovoru nahrulil na nespodoben način. Pattaia je to silno razburilo, pa je zakričal: »Takih grobih nespodobnosti ne trpim. Mir!» — Breiter se oglasi: »Kaj pa se to pravi?* — Pattai kriči zopet: »Mir!* — Končno so se razburjeni duhovi pomirili. Prihodnja seja je v petek ob 10. dopoldne. Štajerski deželni zbor. Dunaj, 11. maja. Pijeva korespondenca javlja, da se skliče štajerski deželni zbor meseca junija na nekoliko tednov. (A kaj je z obstrukcijo?) Švedski kralj na Dnnaja. Dunaju, 11. maja. Cesar je včeraj obiskal švedskega kralja in je ostal pri njem 3 V, ure. Potem mu je švedski kralj vrnil obisk. Jugoslovanski kompromis. Dunaj, 11. maja. Pogajanje radi združitve obeh državnozborskih jugoslovanskih klubov se nadaljuje. Krečansko vpraianje. Kan e j a, 10. maja. Krečanska narodna skupščina se je včeraj sešla. Otvoril jo je predsednik provizorične vlade Skou-loudis v imenu grškega kralja. Krščanski člani skupščine in občinstvo je aplavdiralo ter demonstriralo za združitev Krete z Grško, mohamedanski člani so vložili pismen protest. Na poziv predsednika so kri canski člani prisegli zvestobo grškemu kralju. Carigrad, 11. maja. Radi dogodkov v krečanski skupščini so politični krogi zelo razburjeni. Turška vlada pripravlja protest, ki ga pošlje varstvenim državam. Ponzloniranl grkkl častniki. Atene, 11. maja. Vlada je upokojila 70 oficirjev. Častniki objavljajo protest. Nemikl državni zbor. Berolin, 11. maja. Nemški državni zbor se je odgodil do 8. novembra. Strokovni pregled. Ribnica na Pohorja. Žagarske in gozdne delavce opozarjamo, da se vrši v pondeljek, 16. maja t, 1, v gostilni g. Weinbergerja ustanovni občni zbor skupine lesnih delavcev. Začetek ob 9. dopoldne. Vabimo vse tovariša našega kraja, da se udeleže zborovanja v čim največjem številu. Kot poročevalec pride strokovni tajnik sodrug To kan iz Ljubljane. Uisllnje. Tovariše žagarske in gozdne delavce vabimo, da pridejo na shod, za katerega so jim bila izročena vabila, v kar največjem številu. Shod bo dne 15. maja in se prične točno ob eni popoldne v prostoru, ki je označen na vabilih. Poročal bo strokovni tajnik sodrug T o k a n iz Ljubljane. Društvene vesti. § Iz odbora »Vzajemnosti* v Ljubljani. Konferenca, ki je bila napovedana na preteklo nedeljo, se je. morala preložiti, to pa zato, ker je bil odbor o zadevi, o kateri bi se imelo obravnavati, napačno poučen. Pa tudi sicer bi se konferenca ne mogla vršiti, ker je bil predsednik za dotično popoldne nenadno poklican na shod na deželi. Konferenca, ki se bo pečala z važnimi organizacijskimi vprašanji, se skliče v kratkem. § Zaupniki »Vzajemnosti* so naprošeni, da čim prej obračunajo znake in vstopnico od majskih slavnosti. Najbolje je, če store to v roke dotičnih zaupnikov, od katerih ao jih bili prejeli. § Seja odbora »Vzajemnosti* se vrši v soboto, dne 14. t. m. točno ob 8. zvečer v društveni pisarni. Seje se lahko uieleže tudi odborniki upravnih in izobraževalnih odsekov. Dnevni red zelo važen. g Pevski odsek »Ljudskega odra* je sklenil na svojem rednem občnem zboru, da bo odslej poleg sodelujočih članov sprejemal tudi podporne člane, ki bodo plačevali po K 2 na leto. Ce pomislimo, kako važna so izobraževalna in pevska društva za našo stranko, bi pač lahko pričakovali več podpore od strani naših sodrugov, kakor je v resnici imamo. Naši sodrugi imajo pač še malo pojma o pevskih društvih, ker drugače bi se malo bolj zavzemali zanje. Naše pevsko društvo nima nobenih drugih dohodkov, kakor prispevke avojih sodelujočih članov in eventuelno dobičke od raznih prireditev. Ampak naši sodrugi se udeležujejo naših prireditev v tako pičlem številu, da društvo ne more niti stroškov pokrivati, a kamoli da bi imelo kaj dobička. Vsled tega je društvo sklenilo, da bo nabiralo letne podporne člane in radi tega apeli* ramo na vse naie sodruge, da v čim vočjem številu pristopijo društvu. Saj je udnina tako nizka, da se ne more niti primerjati i ono sodelujočih članov. Na koncu pa opozarjamo vse tiste sodruge, ki so že kdaj peli pri kakšnem pevskem društvu in vse tiste, ki bi imeli veselje do petja, da »e lahko vpišejo v društvenih prostorih v gostilni »International*, ulica Boccaccio št. 25, kjer ima društvo vsak četrtek svoje pevske vaje od 8.—10. zvečer. na Marije Terezije cesti. Dnevni red: 1.) Obremenitev zadruge. 2.) Prememba pravil. 3.) Slučajnosti. Ako občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa se glede na Število članov. Načelstvo. Pomni treh besed od torka do sobote v izgotovljenih oblekah za gospode in otroke ter najmodernejše konfekcije za dame in deklice. Velika izbira slamnikov za gospode in za dečke H.Sutiner želodca red! Llnbllana mestni trg nasproti rotovža. Priporoča svojo bogato zalogo,pravih Švicarskih ur, zlatnine ln srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Oenlk na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 94 Postavno varovano, Prešernova ulica štev. 9 10-9 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah obleke ia gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in - dečke, žakete za dame, paleto za dame" plašče za deklice. == Našim somišljenikom priporočamo: Ilirija in ?raxin kremo za čevlje. Ciril in jlfietodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda ter polerin čistilo za kovine« Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov Golob & Volk, Ljubljana. 52—17 Zavod za pohlšto ln dekoracije 26~3 FRAN DOBERLET Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon štev. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najurnctnejšib. Skladišč*? tapet, obokn!c in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga i. t. d. Eao-*cavne in mkoSae ženitne opreme v najsolidnejSi izvršbi. Uredba celih hatelov in kopališč. Velikansko Izber priporoča ‘vrika Delniška dražba pivovarne Union Sp. Šiška pri Ljubljani priporoča svoje priznano izborno marčno, dvojnomarčno m eksportno pivo v sodcih in steklenicah. . Najnižje, stalna cene! Kavarna ,Unlone‘ v Trsta ali ca Oaserma in Torre Blanca se priporoča. vozijo sedaj le po domaAl avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro x najnivejSimi brzoparnik£z Jdvema jvrtenicama, električno razsvetljavo,JJbrezžičnim brzojavom, na katerih c je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d. ' Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško; Simon Kmetets, ZajnMjana, s