JTO-VEAR XXIV TjhAjA VOSk dan praznikov, Ijsued čete v premoči in dobro obo- ene. General Jiro Minami, bivši ja-lski vojni minister, je sinoči x)toval v Mukden. Pred odlom je poročevalcem IzjavU. j> njegova misija v Mukdenu anovitev vrhovne komisije, ere namen bo ščititi japonske vice v Mandžuriji. «n«aj, 21. dec. — General 8i-u Honjo, poveljnik japonske iade v Mandžuriji, je včeraj la! ultimat kitajski vladi, v erem zahteva odpoklic kitaj-h čet iz Cinčova. >ondon( 21. dec. — Poročilo u "Daily Mail" iz Harbhia se »i. da se kitajski dijaki v raz-mestih vpisujejo v armado erala Ma Can-šana, ki naapro-• iaponski kampanji proti ditom v Mandžuriji. Poročilo »ovija, da je Can-San prejel kot tri milijone dolarjev od »jcev, ki bivajo v tujezem-za financiranje ofenzive ti Japoncem. Dijaki uatanav- 0 t udi organizacije po meetih, -klicujejo demonstracije protestirajo proti japonskim 1 vnos t im v Mandžuriji. ponci napovodnli vojno banditom fioik vojnega depart '»udarja, da Japonska > la \ mešavanja Lige U bo 21. dec. — Japonaka je - 'la lH»iitni dan za pričetek '»•anje proti kitajskim bandi-\ Mandžuriji. 'lic izročilom, ki se glase, lamcrava Oang Hsueh-liang. •tv lj«-ni governer Mandžuri-• premestiti sedež svoje vla-' ( Titova v Lwang6ov, bo 'n*ka vaeeno pod vzela kam-io. da iztrebi kiUjako raz-'•ke v Mandžuriji, ki ograža-ni»»naka življenja ln lastnino. j|'tari«tične avtoritete nagla-da se prav nič ne sanima-' e Kitajci odpokličejo svoje *s veliki zid. in bodo kljub U nadaljevali z operacijami, re * mat rajo sa potrebne v 'mbi svojih praviš. Obsoja kitajsko poliHčaa voditelje Vdova ustanovitelja republike pravi, da ao' ti največji sovražniki kitajskega ljudstva Sangaj, 21. dec. — Mme. Sun-Yat-een, vdova "očeta kitajske republike," je obsodila politične voditelje, tako kantonske kot nankingiške, kot največje sovražnike kitajskega naroda. Sun-Yat-sen, ki je bila pred leti zelo aktivna v političnem življenju, je pokazala na razvoj kitajske politične zgodovine od smrti njenega moža do danes. Izjavila je, da so se politični voditelji izneverili revolucionarnim načelom, ki jih je začrtal njen mož. Postali so koruptni in se redili na stroške kitajskega ljudstva. Bivšega predsednika Ciang-Kaišeka je označila za političnega oportunista, ki je hotel s pomočjo diktature uničiti revolucionarno stranko. "Korupcija in terorizem je bilo orožje vlade proti revolucionarni stranki," je rekla Sun-Yat-sen. "Tisti, ki so imeli važna mesta v centralni vladi, so si polnili žepe, dočim so uradniki krajevnih vlad gledali na to, da čimveč izprešajo iz revnega ljudstva. Oportunisti so se polastili vlade in pošiljali člane revolucionarne stranke v dolgoletne ječe in smrt. "V zadnjih petih letih se je dežela nahajala v stalnih clvil- tajgah..Vjskovfstai jjp$in' ae Izvršili pod vlado kuomin-tanga, ki se vzdržuje na krmilu s pomočjo diktature ln strahovlade." Poraz radlkaloov v Avstraliji e Laboriti bodo Imeli ssmo 16 sedežev v parlamentu DRASTIČNA AKCIJ« PROTI RE-BELOM V IN BI JI Velika Britanija jih bo poslala v izgnanstvo, da tako prepreči rebelno gibanje Ixmdon, 21. dec. — Voditelji rebelnega gibanja proti britski nadvladi in za svobodo Indije bodo v bodoče poslani v izgnanstvo v oddaljene kraje in koncentracijska šotorišča, katera bo Velika Britanija ustanovila. Izgnanci bodo prisiljeni delati na poljih kot poljedelski delavci in odvseta jim bo vsaka prilika do komunikacije s svojimi pristaši. Sir Samuel Hoare, državni tajnik sa Indijo, je že sankcioniral novo naredbo, ki Ima namen ras-pršiti voditelje rebelnega gibanja in uničiti vse znake propagande proti britskj nadvladi. Do aedaj je Velika Britanija zapirala propagatorje in rebele v ječe, odkoder so lahko vzdrževali zveze s svojimi pristaši. To bo vlada sedaj odpravila. Tisti, ki bodo aretirani v državi Bengal, bodo deportirani v združene province; bombajski rebeli bodo izgnani v severnosapadne province, propagatorji pasivne rezisten-oe iz združenih provinc pa bodo poslani v Burmo. To bo po mnenju britskih oblasti onemogočilo nadaljevanje protiangleške kampanje. Manjši grešniki bodo deportirani na vladna zemljišča, kjer bodo morali obdelovati zemljo. Poročila se glase, da ima vlada dovolj sem 1 je za kaznilniška šotorišča, v katera bo lahko spra-vila 4U»,000 jetnikov. Britske avtoritete eo ie podvsele korske sa isvsjanje naredbe, ki bo nedvomno naletelo na velik odpor. Vse militaristične posadke bodo pojačane, da zatro vsako opozicijo. Meiboume, Avstralija. — Pri splošnih volitvah zadnjo soboto je delavska vlada, kateri je na-čeloval premijer Scullin, doživela velik poraz. Kompletna poročila kažejo, da so koalicijske stranke dobile 51 sedežev, laboriti 16 in radikale! pod vodstvom J. T. Langa, pre-mijerja New South Walesa, sodem., Joseph A. Lyons, bivši finančni minister v Scullinovem kabinetu, ki je organiziral opozicijo, bo sestavil novo vlsdo. Delavska stranka v Avstraliji je doživela prav tak poraz kot laboriti v Angliji. Kakor v Angliji tako so tudi v Avstraliji laborit-ski uskoki odgovorni za padec delavske vlade. Scullin je bil sicer ponovno izvoljen v parlament, toda vsi člani njegovega kabineta so bili poraženi. Volitev se je udeležilo 3^600,-000 volilcev. V Avstraliji je vo-lltev prisiljena in vsak volilni u-pravičenec, ki se jih ne udeleži, mora plačati visoko denarno ka-Sen. ___ Walah zahteva preiskavo Wall Streeta VVashington, D. C. — Senator Walah predlaga, da senat poevo-ti na Wall Street in njegove špekulacije z delnicami. Preiskava bi obsegala dobo zadnjih dveh let. Trije rudarji ubiti Logan, W. Va. — Trije rudar-jI ao bili ubiti pri eksploziji v premogovniku Monitor Coal Co. "Liga narodov se skuša vmešavati v to afero." je dejal visok uradnik vojnega departmenU. toda Japonska ne bo dopustila intervencije s strani tretje stranke. Japonska ne bo spremenila svojega stališča la je pripravljena braniti svoje pravice v Mao-džurijL" Delavaka federacija pobija d le. kriminacijo Chicago. — Cikaška delavska federacija je pod vzela korake proti sspostavljanju članov unij pri razdeljevanju podpore iz sklada za pomoČ brezposelnim. V zadnjem času je federacija prejela več pritožb, ds se unijske delavce zapostavljs, dasi morajo prispevati svoj del v ts sklad. k Brezposelni delavec živel v jami Buffalo, N. V. — Policija je vzela v varstvo John Aluka, ki ga je našla v bližini Lackawanne živeti v jami, katero si Je izkopal in živel v nji nad mesec dni. Bil je brez dela, sredstev in doma. Prvotno ga je našel neki jeklarski delavec, ki mu je nato dajal hrano. Za rudarje al denarja Charleston, W. Va. — Vladni organi pravijo, da ni denarja ra od pomoč rudarjem v Cabin Cree-ku, kjer so "razmere izredno slabe," po poročilu tajnika Kanawha Countjr VVelfare odbora. — V slučaju, da bi šli rudarji na stav. ko, bi denarja nič ne primanjkovalo za najetje poboj nikov. Opozicija proti moratoriju v senatu Nasprotniki izzivajo pristaše administracije, kt hočejo, da senat odOkri moratorij pred počitnicami Waahlngtoa, D. C„ 21. dec. — Pristaši adminiatracije ao napeli vse sile, da senat sprejme resolucijo in tako odobri enoletni moratorij vojnih dolgov. Zagrozili so s skrajšanjem božičnih počitnic, ako bodo nisprotnlki uporabili taktiko zavlačevanja. Senator Jsmss E. VVatson, republikanski vodMblj v kongresu, je izjsvil, da bo debata pričela danes in da ee botofdaljevala tudi ponoči, ako not pride do dogovora *med nasprotnimi strujsmi, da se glasovanje o moratoriju vrši v torek. Dokler se to ne sgo-di, ne bo Wstsoci predložil resolucije, ki določa božične počitnice do 4. Januarja. Senator Johnson, ki vodi opozicijo, zahteva podrobno razpravo. Isjsvil je, da ameriški narod nasprotuje moratoriju, akoprav je večina kongreenikov odglaso-vala zanjt Dejal je, da bi se ljudstvo s ogromno večino izreklo proti, ako bi se mu dalo priliko, da pove svoje mnenje. Vslic opoziciji proti odobritvi moratorija prevladuj s mnenje, da bo senat odglasovsJ zanj, ker nasprotna struja jie razpolaga z zadostnim številom glasov, ki so potrebni za pores resolucije. Slo milijonov u zvozno Kongres je tudi odobril sproprls-sije UtMtMpOaa vojne veterane Waahlngton, D. C. — Spodnja zbornica Jo sadnjo soboto sprejele Steagalovo predlogo, ki določa sto milijonov dolarjev dodatnega kapitala federalnim zemljiščnlm bankam. Poskus za amendiranje predloge, da ss proglasi moratorij na sadolžena posestva od enega do treh let, ss je izjalovil. v • Debata o tej predlogi je pokazala, da eo federalne zemljiščne banke prevzelo farme, ki predstavljajo vrednost $48,000,000, ker niso lastniki plačali obrokov. Predloga pooblašča zakladniški department, da lahko Izdaja posojila dvanajstim zemljlščnim bankam, ako ta posojila odobri farmski odbor za poaojila, ds bodo potem lshko dajale nadaljnje kredite farmarjem, ki so vsled rsznlh potežkoč zabredli v krizo. Kongres je tudi odobril apro-priacijo $208^25,000, ki se bo porsbils ss kritje posojils. ki je bilo nsprsvljeno v svrho isplsči-tve bonuss vojnim vetersnom. Sluga ubil milijonarja Poughkepaie, N. Y. — Japonski slugs Gentro Akijama js obtožen, da je zadnjo nedeljo zaklal 664etnega milijonarja J. Williama Hchatza v njegovem atanovanju. Slugi je bila odpova> dana alužbe pred nekaj dnevi, nakar ae je mattevel nad goepo-darjem. NO« PADEC ZA POSLEROSTI V IR2AVI N. VORK Se bolj kot sapoalenoat ae je sni-Žal aaalužek. "Najboljši me gani" v konfualjl In dežete eo nemoteno potaplja v vodno večjo kriao New York. —• (FP) .-V primeri z oktobrom ee Je ssposle-nost v državi ,New York v novembru sopet snižala sa tri procente, izplačane mesde pa sa pat odstotkov, kot poroča Franoos Perkins, načslnioa državnega departmenta ss delo. V novembru so bils mesdns izplačila 41% nižja v primeri s povprečnimi mesdnimi izplačili v dobi 1926 do 1027, zaposlenoot pa 81% nižja. Ako se pa izplačila in zapoelenost primerja s 1928 ln 1929; Je psdec še večji. Največji padec v novembru zaznamujeta tekstilna In čevljarska industrija, dasi ata pred par meseci kasali več aktivnosti, kar so nekateri gospodarski opasovslci smatrali sa snsmo-nje, ds js kriss dossgls dno in da Js to pričetek večje aktivnosti v vseh industrijah ln trgovini. Statistična poročila sa november pa pokasujejo, da so se napovedoval*! "boljših" časov sopet motili. Nsj bolj stupidno vlogo igrajo "najboljši mošgani", voditelji smeriškegs vslebisnisa, bankirji ln veleindustrUlci. Tč je bilo najbolje razvidno na zaališavanj ih pred senatnim LaFolletto-vlm odsekom, ki je iskal du^ proti krizi. nika dveh največjih bank v de* želi, Mltchel od National Clty banke ln Wiggin od Chase National banke, Je bilo mnenje prvega, da ss gospodsrsklh kriz ns more preprečiti ln da Je veaka akcija v tej smeri brsgplodna. Drugi "velsum", VViggin, je ps rekel, da bi bilo delo narodnega ekonomskega svets, ako bi bil ustanovljsn, tako komplicirano, da bi ga niti nadljudje ne obvladali. Isjavs teh dvsh bsnklrjev is-rsžjo tipično stališče ameriških magnetov, ki so skupno odgovorni za gospodsrski krah, ksr kontrolirajo vss življenje Amerike. Dogmstično se upirajo vssm spremembsm, ki so potrebne In bodo, morale priti, predno se bo kolesje v industrijah sopet zsvrtelo in predno bo konec velike bede. Obupne razmere med rudarji Tovarišem In priganjaš! vo odgo-aa številne neareče Wlldwood, Pa. — (FP) — V tukajšnjem premogovniku, ki gs lsstuje Butler Consolidated Coal Co., kjer so 22. Junija 11. kom panijakl policaji nspsdll grupo neoborošenih stavkarjev In ubi 11 enega ter ranili dvanajst, so resultati kompanijske smage vid ni. Pred stavko je v premogovniku delalo 807 rudarjev osam ur na dan ln producirali so povprečno 7,600 ton premoga na dan, V dveh letih je samo en rudar la-gubll življenje In nesreče so bils mike. Danes, ko kompanija in sodišča isvajajo terorisem, dele v premogovniku 450 rudarjev deset ur na dan. Produkcija Je večja vsled silnega priganjaštva In šte-vile nesreč se Je povečalo. V zadnjih »tirih mesecih Je bilo šest rudarjev ubitih in veliko število poškodovanih, Nedavno Je 16-letnl deček šel s svojim očetom na delo v premogovnik, dasi državni sakon n>veduje tako delo otrokom, a je pri dolu ubilo, uprava pa se je legovarjala, da Je lel fant v premogovnik bres njene vednosti. Mnogo mdsrjev, ki so bili aktivni v sadnji stavki, je uprava dala na črno listo In ne dobijo več dela pri kompenijl, drugi pa, ki eo bili na stavkovni straži, ko so Jih kom panijakl policaji napadli, so ps bili obsojeni od šeet mesecev do dveh let zapora na obtožbo, da so hujslfall In podši-gall na lsgrede. Policaji !n d epu tijl, ki so streljali ln ubijali, so šs vedno na prostem in ao prt-priMjen! na nadaljnje umor ako se pojavi prilika. Noben teh ni bil obtožen niti kaanovan. Danes ob sni in 12 minut popoldne Je oficielnl začetek akne. ftolnee doseže najnižjo točko na jugu, nakar se bo pomikalo prihodnjih šest mesecev nasej proti severu. Danes Je najkrajši dan In najdaljša noč v letu. Med tem pa ja bilo doslej nenavadno milo vreme n* centralnem zapa-du; sneg se jo komaj pokasal In mraza pod 20 stopinjami še nI bilo. Temperatura je povprečno 7 stopinj nad normalo v tem Času. r< Rndarjl nn antraoiln lt SoonoyJa Sklicujejo shode, ki eo dobro ob-ja raste med rudarji VVtlkss Berre, Pa. — (FP) — Rudarji na antrecitnem polju so se v večji meri pričeli ssnimat! za usodo Tom MooneyJa ln sa-htevajo njegovo osvoboditev. U« deležiH so se v velikem številu treh shodov, katere Je aponaori-rala Anthraclte Free Tom Moo-ney konferenca. Na shodih so govorili Carlo Trssea, voditelj Italljanakega delavatva v Ameriki, dršavni kongresnik John Hermanaen in Bugene Bradley od rudareke unije Št 1416. Hhodl so se vršHI v Luaernu, Old Forgu In Hanoverju. Rudarjem Je najbolj Imponiral Trsaca, ki ja kljub navsočnostl policije v žgočih besedah govoril poslušalcem. Bradley Je kritisirsl do-lavske voditelje, ker se premalo zanimajo ss usodo MooneyJs. V konferenci Js orgsnlslrsnlh šest tisoč Vudsrjev potom M organizacij. V načrtu ao nadaljnji shodi po antrecitnem polju kakor tudi gborovanje, ki se vrši 10. Januarja. IVaahftogte*, se as vmlM v Nev Vork la M5I sprejeti pe LAIILB UROIRA FEDERALNO ZAVAROVANJE odseku je predložil stranke aa aoclalno sakonoda- jo. Zavarovanje naj vlada financira Is davkov na bogatine Waahlngton. — (FP) — Federalne zavarovanje delavoev proti brssposelnoetl je najboljši načrt sa varovanja, po mnenju dr. Harry W. Uidlerja, direktorja Lige sa industrialno demokracijo in predesdnlka Narodnega biroja sa ekonomsko razisksvo, LakUer je te dni nastopil pred senstnim odsekom ss brsaposel-nostno zavarovanje In urgiral ss varovanje vseh delavoev v Združenih drŽavah potom avesns vlsdo. Pobijal je proetovoljno ln tudi prisilno savarovanje potom posameenlh družb, ker tak sistem ni praktičen niti zdrav, V slučaju, da bi vrhovno sodišče proglasilo tak sakon ns-ustsvntm, naj bi kongrss sub-venclral savarovanje po državah, dokler ss ne amendira svss-ns ustave. Odssku je tudi prsd-lošil ustavni amendment socialistične strsnke, katerega je is-delal Hillguit ln kaUrl daje kongraeu moš regulirati otroško delo ln uzakoniti sploh kakršnokoli soeialno zakonodajo. Ssaatorja Hebert Is Rhode Islanda In Olsnn Is Illlnoisa sto bila sovražna napram Laidler-Jsvlm Isvajanjam, ssnstor Wag-ner is New Yorka Jim je bil po naklonjen. Gknn Je pestil sa-sllšanca, kje in na kakšen način naj vlada dobi denar sa financiranje splošnsgs zavarovanja. Potom večjih davkov na velike dohodke ln dedščine, je bil Laldlerjev odgovor. On je priporočal drastične stopnjevai-ne davke do 90% na premoženja, ki snašajo an milijon ali več. Laldler Je povdarjal, da je tako obdavčenje potrebno, ker največ bogatinov živi v sedmih državah. Ti prispevajo 44% vssgs dohodninskega davka, dasi živi la 84% prebivaletva v Uh državah. Veliko držav tudi nima davčne sakonodaje na do-hodks in v nskstsrih Je prsj po-trsbno smsndlrstl ustavo, prodno Je mogoče uveetl tako postavo. "Zavarovanje proti brsspo-solno* t i Je imperativno, ako hočemo odpraviti ssdanjo demora-llsujočo dolo dobrodelnosti, od katere so milijoni odvisni to širno. To Js tudi potrebno v svrho ohrsnltvs ssmoponosa, preprečen Js fizičnega In moralnega propadanja, vsdržsvsnja nakupovalne moči delavstva do neke meje in v svrho soeialno lneen-tlvs sa odpravo ts grosne socialne bolesui. Ml se ne smemo še nsdaljs Mmo pomikati v kaos, smpak zsveetno ss oprijeti dela sa socislno planiranje v svrho boljše bodočnosti. In sato Je brszposel nostno savarovanje potrebno," so bile saključne be-Laldlerje. Rkspresftdent Peruja obtožen Uma, Peru, 81. dee. — Zbor-nks Je včeraj sklenila, da obtoži bivšegs prsdaednlka Augusta B. I^eguijo vale izdaje, kor Jp sa časa svoje alužbe isročil državno železnice inozemskim kapitali-stoip ln nsjamsl škodljiva poso-j MSi Cona franreskemi vinu padla Pariz. — Ker ae Je znižala vrednost angleškega funta in radi manjših naročil la Anglije^ Je cena francoskemu vhlu selo padla. Steklenica šampanjca stane aedaj 96 frankov. Cerkveni Mezko Clty. — V mehiškem kon g r e»u predlagajo, da se polovica denarja, ki je bil nabran pri verskih slavnoetih v katedrali GuadaJupe, porabi sa gradnjo ženskih strokovnih šol FSOSVZTK PROSVETA ' THE ENLIGHTBMMSNT «4»» im PtUiH V «1 lini«. prit m ptmmU *m m «• b »mM«—■ MT mm. M. Itsn M« « MU it ■ UM ASMMI pSSI * Si m *«M »iM M Mtevt. utiln liw Napačno razumevanje socialnega zavarovanja Velik konflikt o vprašanju brez posel nos t nega zavarovanja, ki zdaj rohni po Ameriki, j« tipična »lika ameriške mentalitete. Vsaka skupina socialnih reformistov, vsaka manjšinaka stranka in brez malega vsaka atrokovna unija ima avoj načrt. Načrtov kar mrgoli, a niti dva nista — enaka. Vsi so v konfliktu, toda sdruiiti vse te elemente na podlagi direktnih materialnih interesov Je skoro nemogoče. Grupe in organizacije, as kregajo zaradi načrtov in vaaka furlozno argumentira, da je njen najbolji. Medtem pa mineva čaa, zbornice se ne brigsjo in beda ter stiska brezposel-nlh raste in raate. Ameriška delavska* federacija, kolikor pride ekaekutivni odbor v po* te v, ne prisnava principa bresposelnostnega zavarovanja in drŠI roke križem, je pa večje število državnih in krajevnih federacij, ki ao sprejele princip, zdaj pa zapravljajo čas z neskončnim argumentiranjem o načrtih. Sentiment za socialno zavarovanje prodi-ra bolj in bolj tudi v Ameriški delavski federaciji in v bližji bodočnosti se bo morala tudi sksskutlva in konvencija isvreči za ta princip. Baš ta konflikt zaradi načrtov in nesporazum v splošnem je precej zakrivil, da je oposiclja Še zmagala na zadnjem zborovanju federacije. Neenotnost glede načrta za državno ali federalno brez posel no« t no zavarovanje izvira največ lz nezavednoati. Niti delavci aami ne razumejo svojega aocialnega mtatusa v moderni družbi. Mnogi mislijo, da je brezpoaelnost-na podpora iz državne blagajne — miloščina, kl ae je mora človek otepati do skrajne alle. Unije same predlagajo, da denar za plačevanje brasposelnostne podpore zbirajo delavci In delodajalci sami, vsaka strsnka polovico, država pa le nadzoruje sklad in izplačuje podporo. Delavec bi torej plačeval nekak aaeament v sklad brezpoeeinoetne podpore, kadar dela, in potem šele je upravičen vprašati za podporo! Tu ee vidi, kako močan Je še sentiment individualne odgovornosti med smerišklm delavstvom. Edina prava in aolldna podlaga, na kateri mora sloneti socialno zavarovanje vsakega mezdnega delavca, Je »ocialni značaj dela, ki ga delavec opravlja, in pa odvinoet, ki jo delo nalaga vsakemu delavcu. Delavec v industrijah ni več neodvisna enota, ki živi in dela bres osirs na druge, temveč Je neločljiv del celega kompleksa Induatrijakih in socialnih organlsa-cij. Moderni mezdni delavec je kakor vojak, za katerega skrbi država v miru kakor v vojni. Delavec js šs več kot vojak I Kajti vojna ln vojaštvo ni potrebno za obstoj družbe, do-Čim je delavstvo in delo absolutno potrebno. Zato mora vsak zdrav in sposoben delavec imeti delo ali podporo od družbe ali države v ožjem amialu. Tega socialnega načela povprečni amerižki delavec ne pozna, zato pa napačno pojmuje bistvo in pomen socialnega zavarovanja. On ne mara ničeear zastonj! Ce hoče kaj prejeti, mora prej nekaj priapevati! Siromak! Ne zaveda se, da dobro prispeva v obliki proftta lastniku induatrije. kadar dela, pa ne ve, da je laatnlkova dolžnoat vrniti mu nekoliko tega prispevka indirektno, kadar je bres dela! Vaak koristni delavec prispeva produkt svojega dela za blaginjo vse družbe, zato Ima pravico zahtevati, da druiha skrbi zanj, če nima več dela zanj. Največja abeurdnost je misliti ali govoriti, da je delavec ncodviaen In al lahko aam pomaga. Delavec se ne more aam uposlltl, zato al ne more sam jmmagatl drugače, kakor če krade ali ropa, kadar mu zmanjka prihrankov. Da je v tem govorjenju o "samopomočI" velik« protislovje, dokazujejo govorniki aaml, ki ob krizi fehtajo zanj miloščino. Ampak miloščina je sramotna za zdravega človeka; miloščina je poniftanje In kazen. Noben posamezni delavec nI odgovoren za brezposelnost, zato ne sme tudi biti kssno\an za nesrečo, katere al nI aam povzročil. Brezposelnost no zavarovanje mora biti federalna ustanova, kl velja za vae drtave In induatrije enako In denar za plačevanje podpore mora prltl Iz davkov na visoke dobičke. To je edina začaana — ne pozabite: ročaju — f*. šltev vprašanja bn*ipoe«lnoetl. Clm prej se delsvci Amerike odločijo zs U načrt, Um bolje sa nje. Glasovi iz naselbin Slovsasks zveza aa Enumclaw, Wasfc. — Tudi tukaj na skrajnem aeverozapadu nas muči depresija kot vaa v drugih državah. Pred kratkim sem bil v Tacomi. Neki rojak mi ,« pravil, da je opezoval reveže so razkopavali smetišča, da ao dobili kaj ostankov za pretirano. Blaženi časi! Pa to v deželi, kjer je vsega v izobilju. Pa (do je vsega tega kriv? Morda bi nam to razjasnil vaegavedni Trunk? , Delavec trpin, dokler se ne boš zbudil iz dremavice in ae zavedel, da ae moraš sam rešiti iz suženjstva, vse do takrat ne bo nič. Vsekakor bo treba porabiti glasovnice pravilno v prid delavcem, ele potem nam bo zaaijala zlata doba. Pri tem pa ne mislim na kakšna nebesa na nemlji, ampak pošteno življenje sa veakogar, ki e pripravljen pošteno tudi delsk ti. Pošteno plačilo sa pošteno delo. To naj bo naša parola. Ze parkrat aem poročal, da smo v državi Waahington ustanovili vseslovensko zvezo "Sla-vic Benevolent Federation of Waahington". V to zvezo skušamo organizirati vae tukaj živeče Slovane. V ta namen je zvezin glavni odbor sklical javni shod zs 10. jsnusrjs 1982 v Poljski dvorsni ns E. 80 R. st., Tscoms, Waeh. Začetek ob 1. pop. Torej Slovenci in Hrvati, pridite vsi. Slišali boete dobre govornike v vseh slovanskih jezikih ln tudi V angleškem. Razložilo ee vam bo pomen te organizacije. Cim bo vsak Slovan razumel nje pomen, se nam bo brez dvoma vaak tudi pridružil. Saj gre za povzdigo in zobrazbo slovanskih narodnosti v te/ državi. Pri tem nI treba govoriti o kakšnem koritaratvu ali o cigarah, ker vsak in vsi delajo 1 ps, rojaki, ssmo toliko žr-vujte, ds postsnets člani te organizacije. Zato pa na avidenje vai ns 10. jsn. v Poljski dvorsni v Tacomi, Waah.! Mstt Petchnik, Bo* 115. Ze apet nemir! West A lito, Wis. — Prlčakovs-1 amo, da prenehajo boji in polemika v naših naselbinah Mil-waukee in VVest Allis ter da začnemo z rasnim ln koristnim delom, kar bi koristilo obema naselbinama. V Mihvaukee je apet Izbruhnil nemir. Kdo je povzročil nepokoj, bo pokazala bodočnost, kajti aedaj se mora atvar izčistlti, sicer ne pridemo do prsvega zaključka. Društvo "81oga" št. 16 SNPJ je prejelo na nevemberekl aejl vabilo od organlsacije SND. Po prečitanju vabila, aem apeliral za utemeljitev ln pojaanilo, kl je bilo podano, nakar je društvo vabilo in pojasnilo vzelo na znanje in izvolilo dva zastopnika Pojs-snilo ae je, da nimajo nič defi-nitivnlh zaključkov, ampak ds gre zs dobro atvar, nabiranje prispevkov ss brezposelne, revne med revnimi, zsto nsj bi ns še društvo sodelovalo. Zamišljena akcija j« težka stvar ne toli ko radi nabiranja prispevkov kolikor radi razdelitve istih. Kdor Je bil že v »taki akciji, bo razume). Ako pa društveni član prevzame zastopstvo v ts nsmen, ae mora tudi prav gotovo zavedati potetkoč, kl ao a tem delom v zvezi. Zato pa jaz nisem hotel prevzeti tega sestojHitvs, kar pa danes obžalujem, ker nisem to storil. Druitvo št. 16 je poslalo svoja po pravilih izvoljena zastopnika bres predsodkov ln navodil na skupno sejo, ki se je vršila pod pokroviteljstvom omenjene organlsacije. Poročili zastopnikov in imenovane organizacij« pa sta si v protislovju o poteku seje. Kot se vidi is "Obzors" je neki nc-zsdovoljnež opissl naša zastopnika kot lažisoclalirtta. Apeliram na naša zaatopnlka. da spišeta zapisnik dotlčne aeje ter ga predložita prihodnji društveni seji na 5. Jan. s lastnoročnima pod-j>lsoma obeh zaatopnikov. Nisem pooblaščen, da bi v kar teremkoli imenu koga zagovarjal, toda moja članska doHnost ml veleva Ne oelram se na napade nasprotnikov, kadar ae napada posameznika, saj drugega v "Obsoru" Itak ne znajo, ko hvaliti svoje pristaše in blatiti nasprotnike, nimajo pa prostora ta kakšne pod učljive članke. Kadar Je društvo napadeno kot ee-daj, ker je imelo dober namen sodelovati pri akdji la je tudi ts- krajev volilo zastopnika za to plemenito idejo, je ps druga atvar. Ako ae je aeje razbila in niso prišli do nlkaklh skupnih zakljočkov, je to pač dokaz, da je bilo nekaj gnilega nekje pri tej akciji, nekaj pristranskega in zato mora biti vodstvo dotlčne orgsnizscije odgovorno, ne ps socialisti. Saj socialistični klub sploh ni bil po-vsbljen. Čemu potem socialistom podtikati vaš fiaako, katerega ate ponovno doživeli. Kadsr prejmemo deta j liran ze-planik, vas zagotavljam, da b^mo z vami obračunali V Obeoru vidim zapisano: "Naša organizacija SND itd." Predsednik late organizacije ae je pa na naši društveni eeji pred okrog 200 člani izrazil, da organizacija SND ni imela ničesar opraviti zraven. Neki zastopnik mi je sporočil, da je predsednik aam preglasil na skupni seji, da bo zastopal po navodilu predsednika, ker ee ne more predsednik org. SND iste udeležiti Kakšne logika! Cemu zavijanje! Poleg tega pa ee drznete krivdo na druge zvrniti! Socialisti so pošteni ljudje, to-de ne brez napak; kadar jih vidijo, gledajo tudi, da iste popravijo. Zadnje čase sem opazil, da ae tudi med vami dani. F. X. V. je piael Obzoru, da je napisal članek o A. P. Krasni in da je šel v uredniški koš. Priznava tudi sebe, da je tudi sam za koš. F. T. je pisal v Obzoru, ds je dvora-ns premalo napolnjena na prireditvah. Vzklikal je, da propadajo.. Ali ni tudi to priznanje? Pričakovali smo, da pride tudi urednik z njegovim priznanjem in obžalovanjem, ker nam je povzročil mnogo nesporasuma in sovraštva a svojo bedasto taktiko. Toda on je prišel prosit, da bi ae naročil vseeno. Cemu ne gre prosit k aristokratom in delavstvu naaprotni stranki, kamor spada 7!—Joe Radelj. mamo vse boljše pogoje kot jih je imel ruski delavec, ko je pričel petletni načrt? Ce ce bi Amerika pomagala Nemčiji in drugim državam z denarjem, bi že mogoče bile na zadnji atopnji pred preobratom, ki bi ga delavci pod vzeli po ruskem vzorcu. Kljub vsem pomočim ga bodo podvzeli kakor hitro bodo Rusi avoj načrt dogoto-vill Morajo ai misliti: "Ce je ruskemu delavcu uspelo, kar je pričel ko ni bil niti naobraien, ni imel skoro nobene industrije ali kljub temu ae je znal otresti vseh krvosesov in si je izboljšal svoj delovni položaj, zakaj bi ai mi drugi ne mogli izboljšati, ki amo bolj naobraženi in imamo že vse industrije?!" Nemčija bo prva na vrsti, za njo bo Anglija in druge države, tako bo tudi Amerika prišla na vrato. Kakor resnično vzhaja solnce na vzhodu, tako resnično bo tudi prišlo do vstajenja delavcev od vzhoda! Torej, delavci, porabite avojo priliko pri volitvah. Zgubiti ne morete ničesar, ker danes ničesar nimate, pridobite pe lahko vse, če hočete uporabiti v soj razum o pravem čaau. V Rusiji je mogoče več vrst narodov kot pa jih je naeeljenih v Ameriki, ali kljub temu, da govorijo menda 20 jezikov, so se znali adružiti, da dela eden za vse in vsi za enega Zakaj bi se ne moglo kaj takega zgoditi v Nemčiji ali Angliji, kjer je le en narod in en jezik ? No, upam, ds še dočakam, ko bomo tudi v A-meriki za počel i svojo "pjatilet-ko" in jo tudi uspešno završili tako kot jo bodo v Rusiji. Anton Potokar. Pjatiletka Detroit, Mich. — Glede dela smo na ničli Balkanec kaže: "Jok brate mani ae čoreva posla." Pazno črtam vsa poročila v slovenskih listih, kot so Prosve-ta in G. N. in če človek premišljuje kdo je ikriv današnje nezaposlenosti, mora priti vsak do zaključka, da je vsemu temu kri-va neka nevoščljivost svetovnih vlad kot ao: Amerika, Angjija, Francija, Nemčija, Italija, Jar poneka in več drugih malih držav, ki so večinoma pod nadzorstvom velikih. Vaa pažnja omenjenih držav je obrnjena v aovjetsko Rusijo. Marsikdo si bo mislil: "Mar ae te države boje Rusije?" Boje, boje, pa še kako! Ne toliko Rusije kot države, ampak njenega petletnega načrta. Tega se oni boje, da bi ga Rusija ne uresničila tako kot ga je tudi napovedala. Mogotci al mislijo: če ruski delavec more Izboljšati svoj položaj, potem bodo zahtevali vsi delavci sveta kaj takega. Delavci, poglobite se nekoliko v premišljevanje, kaj bl rekli n. pr. tu v Ameriki, kl ima najbolj dopolnjeno mašinerijo, ljudstvo ima svobodno volilno pravico in kljub temu polovica ljudi strada. Toda to se ne godi samo v Ameriki, ampak v vseh omenjenih drŽavah. Ce bo ruski delavec u-resnlčil svoj načrt, in si izboljšal svoj položaj za obstanek, ali nas ne bo sram pred vsemi ostalimi proletarci sveta, da si ne moremo pomagati, kljub temu, da 1- Podebatlrajmo Auburn, lil — Mislim, da ne bo zamere, ako malo podebatira-mo v Prosveti, saj debate so nam vsem v poduk. V štev. 286 odgovarja urednik na moj' dopis, ki je bil priobčen v Prosveti 8. dec. 1931. On piše, da ni res socijallstična stranka sovražna sov. Rusiji Ko bi ne bila, bi jo danes po tolikih letih priposnala in ji pomagala graditi pravi aocijalizem. Dslje piše, da stranka v svojem programu zahteva priznanje sovjetske vlade od Združenih dršev in neovirano trgovino. Končno zahteva, da vse kapitalistične vlade puste, da se svobodno razvija. Nikakor ne morem zapopasti, kako more soc. stranka priporo čati Združenim državam pripoz-nanje, ko pa sama ne verjame vanjo. In končno pravi: "Soc. stranka nim* nič proti Rusiji, i-ma pa precej proti taktiki voditeljev korauniatične internacio-nale. Dokler se ne spremeni ta taktika, ne bo aloge med delavstvom kapitalističnih dežel." Tega urednik ni pojasnil, in tudi ni pojasnil kakšno taktiko bi morali zavzeti komunistični voditelji, da bi bilo po volji delavstvu kapitalističnih dežel. Ce niso zadovoljni a taktiko, zakaj se druga internacionala nI odzvala klicu tretje? Zadnja je že vefc-krat apelirala za skupno konferenco, pa vse zastonj. Odziva ni bilo. Samo na skupni konferenci bi se lahko ukrenili koraki in bi prišli do združenja. Kje je torej krivda? Naj navedem fte en primer: Pred leti smo imeli v naši naselbini klub komunistične stranke. Večkrat smo razpravljali ? rojakom, ki je spadal k soc. stranki Po daljšem razmotrivanju pridemo do zaključka, da se na klubo-vlh sejah sprejmejo resolucije obeh strank, da začnejo voditelji delovati na tem, da pride delav- atvo do združenja. Rojak je obljubil, da vso ssdevo predloži njegovi strsnki. Res, neksj časa potem prinese report, ki se glasi: "Vi pustite kom. khib in pristopite k socialističnemu", potem da ne rabimo nobenih resolucij, pa bo Mvee o. k." Drugi dokaz, da voditelji delavstva, kapitalističnih dešel nočejo nobenega združenja. Kaj ps je pravzaprsv tako slabega pri komunietičnih voditeljih, oziroma taktiki ? Kongresnik W. T. Rainey, ki je preiskoval ruske razmere, ae je prav lepo izrazil o njih taktiki. On je rekel med drugim: Iz te orgsnizscije se volijo vsi vsžni in odgovorni ursd-niki. Stranka vlada Rusijo. Noben član stranke ne sme dobiti več kot 800 rubljev mesečne plače. Graf t je popolnoma izključen." Po mojem prepričanju, delavstvo kapitalističnih dežel, oeiror ma voditelji hočejo imeti vse nekaj drugega. Prvič, oni hočejo, da bi ruski delavci zavrgli svojo taktiko z vsemi pridobitvami zadnjih trinajst let in aprejeli njihovo takozvano "demokracijo" — volilni listek in svinčnik — in drugič, da bi na steiaj odprli vrata kakemu Kerenakiju ali MacDonaldu, ampak rusko ljudstvo bo obdržalo kar je z žrtvami pridobilo, ps če je voditeljem delavstva v kapitalističnih državah prav ali ne. Domakga celi svet pripoznava, rasen ameriških kapitalistov in goepode krog delavske interna-cionale, da Rusija napreduje na celi črti, da je vsak dan bližje pravega aocijallzma. Iz tega se da aklepati, da je taktika komunistične stranke pravilna. Kar se pa tiče dopisnika iz John-stowna, Pa.: če se ne motim, je nekak trgovec; njemu pač ni zameriti, če ae ne strinja z Rusijo. In dopisnik iz BeHaira, O., vidi kolekto samo pri komunistih, a če bi pogledal malo sam sebe, pa bi ne videl nobene razlike. Anton Mlačnik. Pripomba uredništva. — Kdor hoče razumeti, ne potrebuje pojasnila, kdor pa noče, temu ne bo nikdar dovolj pojaaneno. Fakt je, da socialistična stranka zahteva priznanje sovjetov in svobodno trgovino z njimi. Taktika voditeljev tretje internaclonale se nanaša na dežele zunaj Rusije, in ta taktika je bila do danes v večini primerov destruktivna za vse, kar ni komunističnega. Krajevna organizacija v Aubur-nu ali kjerkoli ni odločilna. Formalni zbori internacional so odločilni in edini tak zbor — al konferenco — ki je bil aranžiran da se obe internacionali združita, eo raabill — komunisti. Komunisti poskušajo razbiti vsako delavsko organizacijo, ki je ne mo-rejo osvojiti in kontrolirati. Tak tika delavcev v Rusiji nima nič opraviti s taktiko komunističnih voditeljev v Ameriki. Ne vemo, da bi kateri sooialist želel padca sovjetske vlade; če je kateri, ga obsojamo. - f ' 1 Subelj poje na televlzijonu New York, N. Y. — Sporočam vsem cenjenim čitateljem Pro-svete, da bom zopet pel na tele-vizion v torek, danee večer 22 dec. ob 9:46 na W2XAB Colum-bia Broadcasting Television 2800 Kilocycles, 107 Meters. Slišalo se bo seveda tudi v Evrop ln so obveščene postaje v Londonu, Parizu, Berlinu, na Dunaju v Milanu in tudi Ljubljana je obveščena. Pel bom v več jezikih Vsem čitateljem Pr os vete vesele praznike in srečno novo leto! Tone S u bel j. P. D. Glsaafsrd. Ilairal IŠ00 j i i, j i,, proii K>aoo% im aael šef psMeiJe v Wsahiagtona. kl je la pripravil strsjatce ter bembe Nič ee al Vabilo na veselico Piney Fork, O. — Tukajšnje društvo št. 176 SNPJ prired plesno zabavo na božični večer dne 24. dec., pri br. T. Dolinarju Uljudno se vabijo vsi rojaki in rojakinje is vse okolice, da se udeleie. Imeli bomo obilo zabave ln mnogo razvedrila.—Odbor. Napoveduje revolucionarne iz-, premem be New York. — Prihodnje desetletje bo prineslo revolucionarne izpremembe v politični in e-konomski areni Amerike, po mnenju študentovskega komiteje* ki representirs liberalne klube več kot sto kolegijev. Napredni ln radikalni študenti iz višjih šol bodo o tem vprašanju tudi razpravljali na dvodnevni konferenci. k^ ae vrši ena v Chicagu, druga pa v New Yorku dne 28. —80. decembra. Konference sponaorira Liga za industrialno demokracijo. TI REK, 22. DRtfud^ P&gftiuki običaji božiča Božično praznovanje v moder*^ i™ v -W do.« običajev |TS^Z 1 krščanskega sveta, ko-«, Ijmfaha iT*'," ne paganske v.re, je dejal te dni Wi|lkT, Barbaraka ljudstva severne Evror* ^ spevsla vence in nuno zimsko zelen* se je porodilo božično drevesce. Nordi/ni rodi, posebno germanaki in anglosaški li v zadnjem tednu decembra velik ', eolnčnega obrata in ob teh dnevih s0 z ovenčali avoje hiše. Tudi so klali tiVai " požrešno gostili. Ta praznik je bil v navadi pri vseh I stvih stoletja, morda tisočletja, predno i ščanska cerkev sredi četrtega stoletja dol« da se na te dni praznuje fizično rojstvo Kr pravi profesor Sweet. • Se danes nihče o« kdaj je bil Krist rojen, toda njegov rojstni so postavili na 26. decembra, ker je tak« bil starodavni praznik. Začetkoma je bil božič le duhovni pn za kristjane. Nobenega veseljačenja in • nt bilo; zvonovi niso zvonili in ovenčanih mov ter oblpženih miz ni-bilo. Slavnosti ir ostale pritikline so kristjani polagoma pr« li od paganov, od vsakega naroda nekaj primer v Rimu so od 17. do 24. decembra > novali znane "saturnalije" na čast rojstvi ga Saturna, ki je bil najstarejše in n* čaščeno božanstvo v Italiji. O njem so vei da je prinesel mir in srečo človeštvu in zi tega je bilo praznovanje, ki je bilo posv« Saturnu, jjolno veselja in pogojevanja i finejšimi jedili in pijačami. Teden dni j< čivalo vsako delo, javni prostori so bili c čani in ljudje so si izmenjavali darila. Ti rakter "satumallj" je kasneje prešel ni ščanski božič. Prvi ameriški kolonisti so obhajali I po običajih in obredih anglokatoliške in rio katoliške cerkve. Nekoč so puritanci, ki m naseljeni v Novi Angliji, v okrožju Bosi hoteli odpraviti božični praznik kot "paga zablodo", kakor pripoveduje omenjeni pi eor Sweet. Generalni zakonodajni zbor 1 nije Massachusetts je 11. maja 1659 spreje dečo naredbo: "Kdorkoli se najde, ki bo praznoval dan, kakršen je božič ali temu podoben, z i pustom, gostijo ali na kakršenkoli način, i biti obsojen v plačilo kasni pet šilingov." Dvajset let kasneje je bila ta določbi pravljena. , Kemik spreminja svet Kemik je vodilna glava v vseh področjih t ikega delovanja > Med industrijskimi kemiki nam je 1 štiri skupine. V prvo spadajo "čisti" k« ki se bavijo samo s temeljnimi znanstve dejstvi kemije in ne služijo specialno kakši dustriji ali posameznemu podjetju. Sli kemiki, ki uporabijo uspehe znanstvenega skovanja v industriji, torej z materialnim trom. Njihova naloga je odkrivati nova p panja in uporabiti uspehe svojega zadev laboratorijskega dela v Industriji. Tretji plna obsega kemijake inženirje ali tehnik spreminjajo uapehe svojih kolegov iz lil torija v produkcijo. Četrta skupina ofc spet obratovodje, ki družijo učeno zrni aposobnostjo, izdelovati s kemijo zvezan delke na komercialni podlogi, tako da §e lovanje rentira. To so tiste štiri skupine kemikov, ki jejo za industrijo in neprestano sprem« naše oblačilo, našo hrano, našo okolico h življenjske navade. V rokah kemikov W žitev večine industrialnih problemov, ki i zaposlujejo svet. Od premoga preko H stva do oblačil in gradenj, od prometa d in medicine skoraj ni področja človeikefi lovanja, v katerem ne bi industrijski kemi vrševsl najdragocenejšega dela. Posebno tovna vojna, ki je do neizmernosti pov potrebo po posameznih industrijskih iw in ki je dala povod za rešitev tisoč novihj šanj, je ailno povečala tudi delovno ol.m«c važnost industrijskega kemika. Zs pnn* navedemo potrebo po dušiku, ki so gs « potrebovale deloma kot gnojilo, doio™ sirovino za Izdelavo razstreliv, i*** glavna dobaviteljica dušika, driavs W bila zmožna zadostiti tej potrebi, kam tudi iz drugih razlogov mogoče in ta*o j kemike padla naloga, da odknjejo pr> način za umetno pridobivanje te snoa kl so tudi kmalu rtkšli način tega pn**' * *rposebno važna je nalogs industrij kemika, v kolikor ae tiče premoge. ' ka še rešitfev problema o izumitvi kun«, bl razvijal dima. Na U "^bl UW» ristili dragocene stranske produ^ p ki gredo še dandanes večji deldDbsssd* J po drugi strani pa bi bilo mog^'■ zlasti industrijske okrajeandnžafl^ vlh saj ter rasne umazanosti J ai prihranilo letno težke milijon«. w 1» danes za pranje in čiščenje. ceh bl posUle prijetnejše ln cenej*' ^ Kemik je danes deus ez mar«« življenja. -J se pozna izdelovanju jekla, tekočih ja. papirja, le^ stekla, ^ Po viranju živ« In eestavljsnju zdrs , J« postalo vse nsše življenje v.n*£ ^ nejše. Strokovnjaki pa ^ ob pričetku veUkanskegs deU. k H £ ^ izvršiti kemik v IndastrlJl j0 ^ nja nsšs domovsnjs. naša obiac vila, nam gradi novi svet rOREK, 22. DECEMBRA. Vesti iz Jugoslavije (Uvira* Ljubljana, 5. dec. 1961 pbljana ima en dnevnik Iz nedeljo 29. nov. je ljubijanji dnevnik "Jugoslovan" prene-2 Uhajati. Ko je prišel režim januarja 1929, in ko »e je je-Ji 1929 država razdelila na ba-irine in je poatal ljubljanski - jni. Dušan Sernec, so sma--li nekateri za potrebno, da u-aaovijo za Slovence nov dnev-I ki naj bi "vzgajal" čitatelje «novi miselnosti" 6. januarja -12 let po zedinjenju J ugotovi—pripravljal tla jugo-Ijvanstvu. In tako je ljubljanska banovin-h hranilnica kupila tiskarno gerkur" — ki je prejšnji laat-šu sicer niso dali radi iz rok, a I je to napravilo kar na hitro h brez velikih besed — ter zače-. tamkaj tiskati in izdajati svoj Lvnik "Jugoslovan," ki je po-inekaj mesecev prinašal vsak Uvodnike o tej "novi misel-f, 6. januarja," proslavljal letno vodstvo državne politi-■ proslavljal način vladanja id Začel je izhajati lani poleti i letos pred svetim Miklavžem t prenehal. "Jugoslovan" se v noji zadnji številki poslavlja in ravi, da je izvršil svojo dolž-pfit in nalogo, vzgojiti državlja-ie za zopetni parlamentarizem, [daj je parlament skup, zdaj Ihko nehamo. Vzroki bodo pa lenda drugi. Prvič — ko so se lemokrati oz. Kramer dogovorili (Beogradom in je poetal Kra-ler minister Zivkovičeve vlade, t postalo takoj razumljivo, da »o postalo režimako^glasilo "Juro," ki mu je dr. Kramer direk-»r in ki ima značaj nekakega jiasila bivših demokratov. Krog •Jutra" je torej neka skupina, ki »deluje z vlado, "Jugoslovan" a nima krog sebe prav za prav nkake skupine in je ostal ves čas »moten vzgojevalec .. . Razum-jivo, da se je "Jutro" hotelo iz-lebiti pajdaša! Poleg tega pa je [Jugoslovan" finančno težko ži-iel. Od deficitov vsako podjetje hira in shira. In tako je "Jugoslovan" pre- KmL Skladatelj Sattner star 80 let Eden najstarejših slovenskih lomponistov, pater Hugolin Sattner, je dosegel 29. nov. 80 let l>ojega življenja. Rodil ee je v tandiji pri Novem mestu, študi-al v Novem mestu ter v gori-Ikem ter ljubljanskem bogoslov-b, od leta 1890 pa živi v ljubljanskem franč. samostanu. Že i mladosti se je baVil z glasbo Mam v zrelih svojih letih dal fc■go skladb trajnega pomena. Hisal je prve slovenske orsto-napisal tudi opero 'Tajda |Pregljevo besedilo in še v [njim času je zložil nekaj mla-■«kih pesmi (izšle v založbi re-ije "Zbori") ter novo kantato. [Tramvaj v St. Vid otvorjen |V soboto 28. novembra popolne so slavnostno otvorili tram-i]»ko progo v St. Vid pod Smar-» goro. Slavnosti so se seveda fcg tramvajskega voza udeležili tudi razni predstavniki obrti in tudi minister dr. Kmmer.l ki vozijo tramvajski vosovi z Ji prav doSt. Vida. Proga je k zelo iH)trebna in bo promet >nj< j dokaj močan. Obenem pa |i* 7. novo tramvajsko progo o-rilo stavbeno gibanje šišenake-> predmestja in bo ob progi St. Vidu zraatel iz U1 nov ' Ljubljane. racije proti Jugoelavijl v Bolgariji novembra ao se vrIHe ^Viji demonstracije ob prili-ce i k »godbe, ko je bi-'*aiTdonija dodeljena deloma *<*laviji, dekana Grški. Da-Ntrantje, predvsem študent-'< monstrirsll po nllcsh. 1,1 jih je policija razganjala. m m< stih je prišlo do spo-\\ ' brnenji, orožja pa ni rs-|nih■, Demonstrant je so se tudi pred jugoalovaiMkhnl l : -!'.om v Sofiji ter prote-F*1' in a kamenjem razbili okli ' a Policija je več * "tov aretirala.! '•mor pred________ or' *li »mo o bratomoru, ki I - lil 4. oktobra ponoči v | pri Ljubljani. Brata Valentin Zaje ata se pijana z neke vinske tr-potoma ata se apris In jt baje --- ia JafoelaviJe.) Stanko pa ae je branil, vrgel Va-lentina ob tla ter ga začel da« viti. Ko ae je Valentin pomiril, ga je Stanko izpustil ter odšel domov. Naslednjega jutra pa pove mati Stanku, da leži Valentin mrtev na oetai. 8tanko je stal te dni pred sodniki, zagovarjal se je s silobranom, sodišče pa ga je obsodilo radi prekoračenja silo-brana na 6 meeecev zapora. Poslabšanje zavarovanja v Jugoslaviji Minister za socialno politiko je ugodil predlogu Oerednjega urada za zavarovanje delavcev, da se zviša zavarovalni prispevek sa ljubljansko okrožje za 0.6%, za vse ostale urade pa za 1%, podporna doba — doba, v kateri o-boleli zavarovanec prejema tako zvano hranarino — pa ae zniža od 52 tednov (1 leto) na 26 tednov (pol leta).Zavarovalnina ee je zvišala v ljubljanskem okrožju samo za 0j5»%, ker je to o-krožje ae najbolj urejeno in mo6-no, dočim so ostala okrožja slabotne jša in se jim je zvišal prispevek za 1% (od 6 na 7 odstotkov mezde). Po tem povišanju bo n. pr. ljubljanski Okrožni u-rad za zavarovanje delavcev prejel letno 3 milijone Din več pri-spevkov. Kozolec je pogorel V Begunjah pri Cerknici je 24. nov, izbruhnil požar v kozolcu čevljarja Fr. Roženca. Daai je bil kozolec krit s cementno opeko, je pogorel dp tal. Ker stoji kozolec na aamem, je gotovo, da je požar kdo nalašč ali po nesreči zanetil. Levstikovo "Gsdje gnezdo" v angleščini V Londonu je izšel te dni angleški prevod znanega slovenskega književnega dela "(Udje gnezdo." V angleščino ga je prevedla lektorica angleščine na ljubljanski univerzi F. S. Copeland. Izšla je knjiga v londonski založbi John Rodker ("An Adder's Nest," by Vladimir Levstik), PKOST1T* Skrb za zarod pri živalih Ogromno kraljestvo žuželk. — "Družinske skrbi" v živslskem svetu V zadnjih letih so postali "živalski otroci" nekako moderni in vsakdo pozna iz zanimivih opisov in slik nežno skrb, ki jo posvečajo matere v razredu sesalcev in ptic svojim mladičem. Se veliko zanimivejša, dasi manj raziskana pa je skrb, ki jo posvečajo male živalce, žuželke in druge, svojemu zarodu. Zlasti žuželke, ki obsegajo nekako 4 petine vseh živalskih vrst na zemlji, kažejo v tem pogledu takšno raznolikost navad, da je vredno pomuditi ae nekoliko ž njimi. Značilnost skrbi, ki jo posvečajo svojim potomcem, obstoji posebno v tem, da poginejo večinoma, še preden se to potomstvo zleže, aH vsaj kmalu potem. Zato pa se morajo že potruditi, da mu poiščejo pravočasno primerno "otroško sobo" In da mu pripravijo potrebno hrano, kar otežuje zlasti to, da se razvijajo žuželke do polne dozorelostl v različnih obHkah in da so ličinke navezane večinoma na drugo hrano nego odrasla živalca. V najpreprostejlh primerih odlaga samica svoja jajca na primerna mesta ln se ne briga dalje zanja oziroma pogine. Kačje pastirke in enodnevnice odlagajo n. pr. svoja jajca v vodo, neke vrste kopnik rakov kratko-repcev opravljajo dolga potovanja, da zaupajo svoj zarod morju, neke žabe ostavijo mokri element in Izkopljejo za svoja jajca jame v zemljo. Neki metulj, ki Živi sicer kakor drugi metulji od cvetlic, mora odlagati jajca v — v gnojnica Stopnjo višje predstavljajo živalce, ki pripravijo svojemu zarodu tudi že hrano in jih skrbno zaščitijo pred sovražniki. Znafta oea najezdnica je kakor mnogo drugih žuželk opremljena a posebnim, zelo dolgim želom, a katerim iavrta tudi neverjetno trde predmete, n. pr. debele lesne plasti in zidove, ki eo v njih skrite ličinke, v katere odložijo jajca s pomočjo že prej omenjenega žela. Nepojmljiv nagon jim pove, kje je skrita pripravna ličinka. Ko se izleže zarod najezd-nioe ima dovolj hrane na razpolago, ker ae izžrejo skozi žival, v katero jih je apravlla akrbna mati. Tudi nekatere ribe imajo takšne vrtalne naprave, a katerimi spravljajo avoja jajca v razne ži-ve školjke. Gradnja "gnezda" ni vedno lahka. Neke kobilice in polži izkopljejo jame v zemljo, ki jih potem akrbno pokrijejo. Neki tropaki polž alepi liat v obliki škrinjice, izžre odprtino za srak in prevleče vse a aiuzaato kožico. Ta škrnicelj je gnezdo za njegove male. Neka košeniljka obsedi na avojih jajcih, dokler ne pogine in še kot truplo rabi a avojim trdnim ščitkom svojemu zarodu kot varujoča streha. Znane ježfce na drevesnih listih niso nič drugega nego živa in prehranjujoča gnezda za ličinke raznih os, muh in moljev. Ježica je oteklina, ki jo je povzročila samica z vbodljajem svojega žela v list in snovi, ki se tvorijo v ježici in rabijo ličinkam za hrano. Neki eksotični keber preŽaga debele kose suhih vej, ki rabijo za prehrano njegovih ličink. Neki rilčkar predela list v lijak, v katerega odloži svoja jajca in ga nato zapre. »Potem pregrizne pe-celj lista, da pade lijak čez določen čas na tla, kjer se ličinke pozneje zabubijo. Govnjači izgrebejo v zemljo rove in jame, v katere spravlja samec z neštetimi potmi govno. Tega predela samica v prave pogačice, v katere polaga jajca. Stari Egipčani so govnača zaradi vseh teh procedur smatrali celo za sveto žival in so se čudili, da se iz pogačic izvalijo novi hrošči — seveda niso vedeli nič o jajček cih v govnu. Biznls ie vedno lese nsvzdol New Vork. — Kljub vsem napovedim in zsgotovilom raznih organov, da jo biznls zsčsl ple zatl navzgor, pokazujejo najnovejši Indeksi rsvno obratno sliko. Bizniški indeks New York Ti mesa za zadnji teden v novem bru pokazuje najnižjo konjunkturo izza vojne. To je razvidno posebno iz prometa na železni cah, ki Je bil več kot 60% nižji kot v istem času lansko leto. General Motor tudi poroča o manjšem trgu za avtomobile kot pred enim letom. Isto sliko kaše newyorška borza, na kateri so rene delnicam in bondom štr-bunknile navzdol kakor hitro js bila prečltana Hooverjeva poslanica kongresu. Ameriški biznls evidentno nima "zaupanja" v svojsgs nsjvečjegs apostola in protežitclja v Beli hiši. "Raatlinako srce" ne bije Slavni indaki raziskovalec Bose je pred kratkim sporočil svetu senzacionalno vest, da pošiljs rastlina svoje soke s ritmičnimi sunki v višino kakor človeško srce kri v periferijo Človeškega organizma. Boae je konštruiral izredno komplicirane priprave, a katerimi ae mu je po njegovem mnenju poarečilo opazovati tudi redne gibljaje rasti pri raatlinah. Sedaj pa ata dva nemška razi-akovalca, Ublsch in Zachmann, zgradila še občutljivejši aparat, ki poveča vaak gib 11,000-krat, in a tem aparatom niata mogla ugotoviti nobenega izmed pojavov, ki jih je po laatnem zatrdilu odkril sir Bose. Nemška u-čenjaka menita, da se je ta zmotil in da nI t odkritjem "rastlinskega srca" še nič. Vi V znanstvenem svetu je zbudil nastop obeh nemških profesorjev veliko pozornost in zdaj preiakujejo, kdo ee je prav za prav zmotil, onadva ali indaki u-ičenjak. Spek-t roheliognif . . Spefktroheliograf je naprava, a katero je postavil ravnatelj svezdarne na Mountu Wilsonu dr. Hale sonce pod stalno nadzorstvo. S tem aparatom je mogoče opaziti na površini sonca več podrobnosti kakor s najboljših dal-nogledom. 8pektrohellagrgf pa ni v rabi samo v Ameriki, ampak tudi v Svicl in drugih evropskih državah, imajo ga pa tudi v Indiji. Z njim upajo moderni nebo-gledl, da bodo iztrgali aoncu čim več tajn. Največje upanje polagajo v ugotovitev, koliko zavlae izbruhi aonca od magnetnlh%vl-harjev na zemlji. To vprašsnje zanima poaebno milijone poslušalcev radia, kajti Čeprav še ni docela gotovo, vendar je jasno, da imajo magnetni viharji velik vpliv na prenašanje glaaov akozi zračne plasti. Spdktipheltograf je nameščen tudi v zveadsrnl v Greenvvichu. Neki zvezdoslovec ae je o njem Izrazil takole: "Velika prednoat te naprave*obstoj i v tem. da je z nJim mogoče nadzorovati aolnoe ob vaakem Čaau in nepretrgoma. S spektroheliografom ae vidi aolnce v rdeči luči, pri Čemer Je vaaka druga avetloba izločena. Protuberanče solnca In osrednje točke solnčnlh peg se vidijo v temni bsrvi. Od časa do .časa je videti,.kako brizgne kvišku obisk plins, ln sicer z brzino 80 do 160 km na ackundo. V nekem primeru so oelo ugotovili, da je snsšala moč takšnega brizga 400 km na sekundo. Spektroheliograf pomaga tudi pojasnjevati posebna o-bllke solnčnlh erupcij, dočim vzročna zveza med temi pojavi in med magnetnimi viharji še ni nsšls tolmača. NajvsČja Iskoina katastrofo v zgodovini Sira Johna Hopea Simpaona, ki Je bil imenovan sa komissrjs pomožne akcije za fcladujoče po poplavah na Kitajskem, čaka težka naloga. Živila, ki jih je uničila zadnja povoden j, ao bila tako obilna, da bi bila zadoatovala za enoletno prehrano 18 milijonov ljudi. Zdaj ao vode aioer upadle, zato jm je aolnce atorilo avoje. V poplavljenem ozemlju ae Je zemlja poaušlls v kepe, ki so trde kskor ksmen. Grude so tsko trde, da jih je nemogoče razbiti in prekopati opustošene kraje. Kitajske vlada je dala Slmpao-nu na razpolago letalo, da obi- šče ponesrečene kraje. Na Rumeni reki čaka na sto tiaoče too ameriške pšenice, toda velikanske so ovire, ki jih velja premagati, preden s< more pšenica razdeliti med gladujoče prebivalstvo. Samo v Sanghaju je nad 60,000 beguncev. Sir 8impaon pravi, da bo največja stiska pritisnila šele v januarju, ko bo lakota doaegla vrhunec. Takrat bo treba skrbeti sa 10 milijonov gladnih ln šele tedaj ae bo pokazalo, aH takšna pomožna akedja kaj aaleže. Posledice preobljudenoali na An-gleikem Pred nekim londonskim sodnikom ae je morala zagovarjati te dni neka Ženska zaradi odprave plodu. Imela je še aedem otrok in ni hotela imeti še oamega, ker je bila revna ln ae je čedalje teš-je borila za avoj šivljenjakl ob-stanek. Sodnik jo je obaodll le pogojno na dve leti ln je to raz-aodbo utemeljil a tem, da je Angleška že v veliki meri prooblju-dena. Njegovo stališče je to, da bi ae morali načini za preprečenje porodov propagirati v najširše kroge, zlasti pa v družine, ki šive v revščini. Sedanji zakon, ki prepoveduje umetno odpravo plodu, bi morali celo revidirati, kajti ne uatreza več pogojem, ki vladajo danea na Angleškem. lato sodbo je Izrekel ta aodnlk McCardie v nekem drugem primeru odprave plodu. Obtoženka je to Izvršila, ker ae je bala, da bi otrok prišel na avet slaboumen. Sodnik je ob tej priliki poudarjal, da ne živimo več v srednjem veku in niti ne v razmerah, ki so vladale pred sto leti, temveč da štejemo 1. 19H1., v katerem so socialni problemi vse drugačni kot v preteklosti. Katolicizem v Ameriki Katoliška cerkev ima v Združenih državah 17 nadškofov, 104 škofe, 26;i6S duhovnikov in 17,-000,9?« vernikov. Razmerje msd katoliki in protestanti se je v sto letih spremenilo od 1:100 na 1:6, pri čemer jc rasla katoliška cerkev v prvi vrati na račun prlae-IJenih Ircev, Italljonov ln —- Jugoslovanov. Katoliki bivajo pred-' vaem v mestih; tako šteje Bo-aton 76 odatotkov katoličanov. Omejitev priseljevanja Je to naraščanje zavrlo, pričakovati pa je celo močnega nazadovanja, ker norast na račun rojatev pada. Zlasti pada število pri Ircih, katerih družine v tretjem pokolje-nju že skorsj nimajo več otrok. Nekaj nazsdovsnjs pojde aa rs-čun preatoppv v proteatsntlzem, a še slabšo sliko Icaše naraščajoča verska indifereptnost med katoliki. 2e leta 1910 je osni} škof MacFaul odpad zaradi te lndefe-rentnosti na 10 milijonov duš. Kardinal Dougherty poroča, da obiskuje od 80,000 italijanskih otrok v Philadelphijl le 10,000 katoliški verski pouk; v zadnjih letih sd zgradili celih 300 julijanskih protestantskih cerkev. Predlansko leto Je prestopilo v katolicizem le 86,876 oseb. Od 12 milijonov zamorcev Je le 400,-000 katolikov. Kongres šteje 36 katoliških poslancev med 436, v aenatu je 6 katolikov med 98 ae* na tor j i. Pni aovin polatoia v stratosfero ■ Nova raziskovanja kažejo, da amo o stratosferi zelo malo poučeni Prof. Plccard pripravlja, kskor amo poročali, nov polet v stratosfero, ki ae ga pa aam ne bo udeležil. Kaj pomeni atrato-afera? ► Spodnja osračna plaat ae imenuje troposfera po grški besedi, ki pomeni plast, ki se giba In o-brača. V tej plasti se ozračje zaradi navpičnih ln drugih tokov namreč neprestano meša. V stratosferi pa vejejo baje samo vodoravni sračiri toki ln poleg tega v nji nI pričakovati pittlatfn. Ze prof. Asamann, ki je poleg Fran-oosa Teiaaerenca de Borta odkril obatoj stratosfere ln je ugotovil, da ao tudi v višini. 10 do 16 km, torej v območju stratosfere, opeaovali oblačne tvorbe. Pred nokoliko leti pa je izrazil Hergeaaell dvom, da bi v stratosferi vladali samo omenjeni zračni toki brez padavin. Ta dvom so potrdila rasna raziskovanja. Končno besedo o tem bodo spregovorila morda raalaksvanjs v teku polarnega leta, ki ae bo vršilo, kskor snano, prihodnje in poprihodnje leto. Važen predmet prelakavanjs bo tedaj tudi vprašanje tako ava-negs koamičnega žarenja. 2e ns prvem balonakem poletu je prof. Plccard v tem pogledu ugotovil s zmeritvaml dragocena dejatva, toda meritve so bile ne|x>|>olne ln prav aato pripravlja prof, Plccard drug! balonakl polet v atra-toaforo. ?.<• dosedanja njegova razlakovsnja pa katejo, da bodo morsli učenjaki v marsičem spremeniti svOje mnenje o kosmlč-nem žarenju. Kakor fco našim Čitateljem zngno, gre še dolgo govor o tem, da bi zračni promet na dolgih progah prenesli v območje stratosfere, ker se bodo tam vozila lahko glbkla neprimerno hitreje nego v gpstejšem troposfernem zraku. A preden se ta promet u res mri, bo treba natančno ugotoviti razmere v stratosferi, sta njs ln toke njenega sraka. V to svrho se že gradijo posebna letala, ki naJ*pokašejo možnost In prednoetl zračnega prometa strstosferni plasti. Ta letala bodo imela tudi za znsnoat neprecenljiv pomen, saj je še mnogo temnih vprašanj, ki Jih Js treba glede te plasti r*$-jasnitl. Tako še danea ns vemo natančno, v kateri višini se prav sa prav začenja. Zadnja opazovanja nam povedo ls to, ds ss zsčenje v polarnih krsjih veliko nižje nego v tropskih. Prvo atratosferno letelo ao agradile Junkeraove delsvnlcs In js pred krstklm Imelo še poakus-no vožnjo, v strstoafsro ps ae še ni dvignilo. Farmanove deiav nioe v Parizu tudi dovršujejo takšno letalo, a o njem nI nič natančnejšega znano, "Cs bi jsz bil oženjen, me ks-vsrns ne bi nikdsr videla J Jsz bi aedel vedno doma, pa bi z ženo tgrsl klavir, ali pa Jtfra), sil ps bi igrsl karte, ali pa^oslušsl radio. Tako bi prežlvjal z žensko lepe vošeret" "No —> ja, prvih osem dni I Ampsk potiš j 40 leti" m^ mmm tfm&m lllftiiii iiljf T .. j ppmfiir^f A k, f' ; ♦ " iT *" * I ^flfe a-M fl^L/ * mmm h v^f ■ 56Ifi jd _ aa i V i ■ *» tm ' - V\ % ■ " \ i .'V, 1 \\ V -.»•4J S - ' « 1 a ' ■ », * \ Novi demokratski seaaterji ibm. i^egaa Is KeatackjrJe. -o. Hal ts Tiaa.miaja tm prihoda v Wa*fciagtsa. ke js bil etvarjea aovl te Jažae Dakete. Mareaa CeelUge Iz it Od leve aa Brmea Is Jažae Haakhead Iz Ale-Gore k Okla Oaaajka pomlaja vaa ji Ruski učenJsk Voronov hoče po> enoetavttl avojo pomlsjevalno povprečno ssmo Znsni ruski pomlsjevslsc specialist dr. Voronov ss js vrnil z dsljšegs potovanja po svstu ns frsneosko Riviero, kjer Je dsl novinarjem zanimive izjave skušnjah, ki Jih je prinesel svoje poti. Najzanimivejša ps Je bils učenjakovs trditev, da Živi Američan pov petdeset let. "Moje tvditve, ds mors Američan umreti s petdesetim Istom, ne smete vzeti dobesedno," Je dejsl učenjak. "Razumeti me morata v tem smislu, da Je Američan pri svojem petdesetem letu popolnoma Izčrpan in izrabljan. Ceprsv ljudje pri teh letih še žive, si vendsr upam trditi, ds so v 60. letu še napol mrtvi," "KsJ ps je vsrok njihovih porabljenih sil? Ne tajimo a|, da je tega v poglavitni meri krlvs gonja zs densrjem, ta morllnl življenskl tempo, ksteregs plačuje aodobnl Američan a svojim življenjem." Dr. Voronov ae zdaj trudi, da bi svojo pomlsjevslno metodo čim bolj poenostavil. Do nedavno, pravi Voronov, so se vsi ljudje brez izjeme ukis-njsll usodi zgodnjegs starsnjs, ki jim je prineslo prezgodnjo smrt. Zdsj ss je položaj popol-lzprcmenil. Motnosti, ds bi se ognili smrti, sicer nimamo, moremo pa podaljšati Šivljmije In predvsem moremo olajAati fizične bolečine, ki nas mučijo. Zdaj sem ns tem, je Izjavil učenjak, da čim bolj poenostavim svoje preoepljanje žlez. Doslej sem rabil pri pomlajeval-nem poatbpku po tri žleze, v bodoče bo zadoatovala aamo ena. Nedvomno pomeni to velik napredek, kajti v prihodnje si bodo mogli dovoliti takšne operacije poleg imovltih poaamezni-kov tudi manj premošnl ljudje iz ljudatva. V avojih laboratorijih pa dela dr. Voronov še druge poakuse, o katerih je javnoati še malo znano. Pomlajevalec prelakuje, če ae ne dajo nekatere bolezni, ki so doslej veljale sa neozdravljive, lalečlti a tranaplantacljo žlez. Po aodbi adravnlka-po-mlujrvalca se človeški organizem po transplantaciji žlez tako okrepi, da lahko kljubuje boleznim, o katerih se današnji znanosti niti ne sanja. V kratkem odpotuje dr. Voronov v Afriko, kjer je francoska dršavna živalska farma. Tam delajo trenutno poskuss s tri tisoč ovni, ki naj dokažejo, kako se spreminja organlaem po presaditvi žlez. 2e doslej se Jo pokazalo, da tako okrepljene živali dajejo več volne kakor navadno in da so po operacij 1 tudi aa rasplod mnogo sposobnejše kskor aa bils prsd njo. NHa la loa Kako oataasjo cvetlice v sobi Cvetlice nas razveseljujejo, toda na žalost hitro ovsnejo. Ze to, ksko cvetlice urediti v vati, da ne krlče, je umetnost, ki Jo mojstrsko obvladajo aamo Ja-ponke, Ae dosti teše pa je ohraniti cvetlloe, ki krasa naia stanovanja, sveie. Vselej rabi samo svežo vodo, ki Jo moraš vsak dan izmenjavati, Porfočl postavi ovetllce na srečen prostor. Stebla skrbno neguj. A tlstegs dela rastline, ki je v vodi, potrgaj lietjo In vlti-ce. Ce ao stebla posebno trda. kakor na primer pri krisante-mah, Je dobro, da jih nekoliko natolčeš. da ae omehčajo in laie vsasavajo vodo. Stebla vsak dan obrati, najbolje poševno. Vodi dodaj nekaj natrona, da ostsne evešs. Cs hošeš preprečiti predčasno rase v i tanje popkov in o> hraniti ovetllse dalj časa, ©presno ovij ponoči na vrhu popkov ozka gumaste trakove. To tulipanom, potonlkam In podobnim cvetlicam šlvljensko dobo podvoji. Posebno težko je ohraniti sva-še vrtnice, ki le redkokdaj uča-kajo dva dni, pa naj ie pridejo naravnost s vrta, aH pa iz cvetličarne. Zalo dobro je zaviti vrtnice ponoči v časopisni papir In Jih postaviti v veliko posodo s svežo vodo. Vlažni papir razdeljuje cvetovom tekočo hrano. Ne aamo atebls, ampak tudi kelihl naj bodo ponoči oviti s takim vlažnim papirnatim ovojem. Ne-ksterl ovijajo eelo posamesne cvetove s vlažnim svilnatim papirjem. Tega mslegs Uuda naj ss nihče ns boji, kdor ljubi cvst-Hcs in jih hoče ohraniti svsie. Ce bo skrbno negoval cvetlice v vaseh, bo dossgel dvoje { okrssll si bo stanovsnjs in pri tem prihranil denar. ' mmmmmmmmmmmm Htavka v tsstsalaskl ladastrljl New Vork. — Dve tretjini U-steninake industrije v tem mestu Je v zastoju radi atavks, katero vodi neodvisna Amalgama-ted Food Workers Industrial u-nlja. Stavko Je povzročila redukcija že lUk mizernih mezd aa de-aet odstotkov. I Ved stavko so de-lavcl prejemali celo po $14 na teden za 60 ur dela. Htavkovne atraže ao pričeli najtadatl plačani pobojniki Iz nillnaklh besnlc New Vorks; rsvno tsko Jih ovi-rs tudi policija, ki Js ns strsnl tovarnarjev. Vodstvo unije pravi, da ae atavkarjl kljub provo-karijam ln težkočam dobro drže. Ilttšičal v ear i — polni dokov'. Memphia. Tenn. — Policija je pred par dnevi zaplenila stojnico s božičnimi venci v tem mestu. Vene i so bili Izredno težki. Ko so jih preiskali, so našli v vaokem Steklantčleo s tganjem. flteklealčlce so imele napU: "Vesel božič." , ^ . v. -K , „ > f 108 VITI' -CB Sčasoma pa je Jožeta najbolj mrzli župnik to pa zato, ker ae Jož« ni menil zanj, zlasti pa le radi tega. ker Jože ni hotel pri pobiranju L nov zvon prispevati ničesar. Nekoč je de-jal župnik zbranim ključarjem: "Amerikancu pa naj a koiem zvonijo, nai zvon mu ne bo pel!" •Tako je!" ao vzi pritrdili. / Od Ukrat ao JožeU že bolj mrzili. Jože pa ae zato ni niti najmanj menil. Soaeda Sadarca je bila aama, imela je kra-vico, ki jo je krmila in par litrov mleka je vaak dan odprodala ter ae a tem živela. Pa ji je poginila krava. Od tedaj je hodila krog avoje bajte vsa potrta. Jože In Lenčka ata vae to opazovala, in nekega dne etopl Jože v aobo starke "Mama, le napravite ae, greva v Radovljico." "V Radovljico, po kaj? "Danea je aemenj, tam kupiva kravlco. "Oh, kaj pa mislite, aaj nimam toliko de- ndrJ"Bova že dobila, kar napravite ee!" ji reče j0t€Tam ata kupila Liako, Jože pa jo je plačal, nato ji je rekel: "No, le ženite jo domov, mielim, da bo do- bra 1" Zenica je bila vesela ln zaaukala ae je, kakor da bi ji žtlrje križi padli a plač, gnala jo je domov In predno jo je pognala v hlev, je ftla v Izbo po blagoslovljeno vodo in jo požkro-pila z besedami: "Bog daj erečol" Kmalu se je po vsej okolici razneslo, da je Poznik Sadarci kupil kravo. Nastala sta dva tabora. Nekateri so imeli Araerikanca za dobrega človeka, drugi pa za brezverca, ker niti v cerkev ne gre. Pa tudi med ženekim svetom sta bila dva tabora. Nekatere ao Lenčko spoštovale, ker je bila zelo dobra napram revežem. Druge pa so JJ zamerile, ko nI za novo majnl-ftko Marijo hotela nič priapevati. Jožeta eo videli sosedje večkrat v Tržiču na delavskih shodih in prireditvsh. Mslokdaj je bilo, da ne bi bila tudi njegova žena z njim. Sosedje so mu pridjsli priimek "Rdeči Amerika nec". Nekatere tercljalke pa ao Imele navado, kadar so Lenčko srečale, da ao ae pokrivale ln pri tem dejale: "Bog naa varuj 1" • Minilo je žtlrl leto. Jože ln Lenčka sta se lepo udomačila, za ljudi, ki ao imeli za nju slabe besede, se pa nista menila. Oni, kl eo videli v Jožetu ln Lenčki dva odkrito in dobra Človeka, so pa komaj čakali, da je prilika nanesla, da so ae mogli z njims razgovarjatl. Prlžle eo občinake volitve. Neki večer pridejo trije možje k Jožetu in mu zporočijo, da bi radi videli, če bi prevzel tudi on kandidaturo. Jože jim je odgovoril, da toga ne stori, pač pa, kar je v njegovi moči, bo pomagal z agitacijo za delaveko listo. Zavedal se je, zakaj nI sprejel kandidature; mlalll al je, da etvari veliko več koristi, če govori na shodu kot voll-lec in ne kot kandidat. h, Jože je imel prav. Na shodih, £jer je nastopal, je napravil silen vtis na zborovalce. Ko je tako jaano razlagal eoclalizem ln njegove cilje, je zbudil apložno pozornost. S tem si je pa tudi poostril sovraitvo župnika in njegovih pristalcv. Toda, to Jožeta ni najmanj motilo, temveč je ie povečal svojo agilnost Tudi župnik je priiel nekoč ns njegov shod in mu saklical: "Kdo bo žel z vami, z brezverci!?" "To dobro vemo, da vi ne! Emancipacija delavcev mora biti delo delavskega razreda samega! VI pa ste eden tistih stebrov, na kate-rih kapitalizem oziroma današnja krivična družba sloni t" XXV. Pred viharjem Janez Brinar ai je avoje posestvo dokaj uredil, poplačal je dolgove pri Stacunarju in v farovžu. Kadar pa je imel kaj posebnega, ds se ni mogel sam takoj odločiti, ae je peljal k svojemu prijatelju Jožetu na Gorenjako. Vselej je bil vesel, kadar sto prižla skupaj. Pa tudi Jože in Lenčka ata rada videla, če jih je obiskal. Posvetovala ata ee o marsičem. Tako je tudi L 1914, meseca julija, Brinar oblakal Jožeta. Prvo vpraianje na Jožeta je bilo: "Ali al že kaj allžal? Pripovedujejo, da bo vojaka!" "Prej ali slej prav gotovo!" pravi Jože. "Kajne, zaradi umora prestolonaslednika v Sarajevu?" "Tudi če bi to ne bilo, bi moralo do tega priti, ker se vse države take oborožujejo." "Kako toir "Kako to t Kor se bije svetovni induatri-al ni kapitalizem med seboj. Kronane osebe igrajo tu le neposredno vlogo. Tako jel "No, midva ne bova več prizadeta, saj ava ameriška državljana." "Kaj misliš, da to ni mogoče, da tudi Amerika ne stopi v vojni metež?" Drugo pa je to, da pravzaprav nizva več Amerikanca, temveč avatrijeka dezerterja, le to je, da tega noben ne ve, da ao najini ameriški državljan-akl papirji že potekli. Saj vež, taki prijatelji ae pa vedno najdejo, da to izdajo." "Da, da, slabih ljudi je vedno več kot dobrih, to je rea!" pripomni Brinar. , Medtem je Lenčka pripravila kosilo in Brinarja povabila, naj aede za mizo. Jože in Brinar ata že vea popoldne kramljala, na večer pa ae je hotel Brinar odpeljati domov, toda Jože ga zadrži. * "Ostani tu do jutri zjutraj, jutri dopoldne ae peljem e teboj do Ljubljane, imam tam neko opravilo, na večer ae pa vrneva vaak na svoj dom. Brinar ae nI pustil dolgo prigovarjati, kajti doma je ženi rekel, da mogoče oetane pri Jožetu več kot en dan. Proti večeru ao sklenili, da gredo v Tržič v gostilno, da se malo razve-re in zlišljo kaj ljudatvo govori. Ko so prišli v Tržič, so zavili v neko ataro purgarsko gostilno, kl je bila precej zasedena, vendar pa Je bilo pri mizi v kotu, ki je bila belo pogrnjena, že proetora za tri oeebe. Jože etopl tja, pozdravi in prosi za dovoljenje, nakar ao gosti poklmall, da lahko prisedejo. Pri mizi eo sedeli: tovarnar neke usnjarne, trgovec, lekarnar, poeoetnik fužine ln višji uradnik predilnice. Pogovarjali ao ae aeveda o vojaki. Govorili ao nemški. Vsi so bili navdušeni za vojsko. LenČks in Brinar ata se pogovarjala o domačih etvareh, Jože pa je sledil pogovoru svojih sosedov krog mize. Najbolj vnet je bil uradnik predilnice, ki je vedno povdar-jal: "Naš preevetll ceear bo gotovo pravilno ukrenil in Srbom napovedal vojsko!" "V treh tednih jih zmeljemo, to pastirje, kl naših kanonov še ne poznajo," se je oglssll lekarnar. "Kaj topov! Ampak naše število pušk, niti šteti ne znajo do toliko, kolikor ima naš preavetll cesar pušk," vpada fužinar vmes. Predllnlškl uradnik se majeatično obrne proti onima dvoma. "To še ni vae, gospodje! Ne smemo pozabiti na naše oficirje, njih inteligenco ip vojaško sposobnost napram Srbom, ki niti pismenih oficirjev nimajo. A! Jas sem kar vesel, če pride do vojne. Naš izkušeni presvetli cesar bo to tudi gotovo izvršil. Kaj pravite pa vi, goepod?!" (Dalje prftodnJU.) 8* rovj Z a jat kij: Za Prosveto prevedel A/. A', i ' ■ Ko aem ae vrnil iz urada domov, sem našel v vratih svoje sobe listič s teml-le besedami: "Dragi prijatelj! Rad bi te videl. Obtiči me. Moj naak>v je: Anaalazijskij pereulok št. 9. Tvoj Baronov." Prav nobenega Baronova nisem poznal. "Sllllte." aem rekel avojemu s<>aedu, "mogoče Je llatič Baronova namenjen vam?" "Mogoče od Kozlovar Tudi on nI poznal Baronova. Mogoče pa ae Je Baronov zmotil v hižni številki, v številki \rat, v ulici. Vrag vedi. v čem ae je Baronov lahko zmotil. I'u4kln Je dejal nekoč, da so val Rusi leni, radovedni pa ni-so. Toda jaa aem le napol Rus, moja mati Je bila Poljakinja. Zato-pein |rn, vendar radov«*deti. Skrivnostni Baronov je stanoval v majhni, enonadatropni hiši. Ze aem hotel potrkati, ko ao ae nenadoma odprla vrata ln neka lenaka Je stopila mimo mene, zarita v ruto, ter me začudeno (»ogledala a avojlmi očmi, kl so se mi zdele znane. "Je državljan Baronov doma T aem vprašal. Molče je prikimala, šla a po-veaeno glavo dalje ter ae teano-je zavila v zamazano ruto. Toda njena hoja ae mi je zdela presenetljivo znana. Ko aem atopil v temno, po zelju dišečo prednjo aobo, aem dejal glaano: "Državljan Baronov!" Zaallial sem nekaj korakov in nedvomno znan Človek ae je prikazal na pragu. Toda kdo? "Kako lepo," Je zaklical, "da ate prišli! Zelo aem ae bal. da ae najino dobro razmerje ne bo obnovilo. Komaj aem ai lahko mlalll, da bi ae mi kdo v teh dneh moje največje areče odtujil In da bi se izognil srečanju z menoj." "Kako ste mogli mialiti kaj takega!" aem mu zaklical, atla-nil roko in ai mislil: "Kje, hudiča, aem ga neki le videl T Soba je bila majhna, toda čed-na, dvoje neenakih poatelj je bilo akritih za omarami. "Torej," J« dejal, "zdaj aem olenjen." "Kaj poveate! 8 kom?" aem vzkliknil in komaj da aem zatrl krohot. "Z njo!" "Aha!" "8 Honječko! Z Zofijo Ale-k sami rov no!" Kakor bi me bilo apreletelo, •* Je pojavila pred menoj pre- teklost. Spomnil aem se zimskih dni pred vojno, voženj na sa neh, vijoličastih rož in dekleta z očmi, kl so me pravkar pogledale. Spomnil sem se Baronova. 2e takrat Je veljal sa njenega ženina, toda radi česarkol nI priilo nikoli do poroke. "Veste," Je kričal Baronov akakal neprestano a sedeža in spet sedsl nazaj, "vaa ta leta aem živel, kakor živijo vsi! Prepotoval aem vao Rualjo, presta aem tlfua . . . potom ... Co želite, van» povem vae do podrob-nosti." "Le." "2e od leta U aem aaljubljen v Sonječko ... O, val ti apreh> di po ulicah, pleai ln gledališče Stražno Jo imam rad. Si lahko predata vi j ato, jaz — kemik — sem žel k vedeievalkl. Ljubosumnost! Na vae sem bil ljubosumen. Tudi na vaa I Saj ato bili takrat tako aastaven fant—" "Bežite, no name ,. "Saj vam pravim, bil aem lz sebe! Nazadnje sem jo poprosil sa roko. Odklonila me je, pri tem ae Je akoroda onesvestila, ona ... In potem vojna, In potom revolucija — prva, potem druga. In potem so raagnal MoakvičaW po vsem svetu. Človek bi menil, da je pač čaa, da ae spa metu Jež. pa nič t Voail e v živinskem vagonu, ka- kor ee je to pogosto dogajalo, in sem sanjal o njej! Kje neki je zdaj? Zdaj Jo poišči! Tako, taka Pa ti grem nekega večera — deževalo je, moker sneg — zagledam, da lepi neka žen*a nekak listek ns zid. Prav tisti hip je neki avto od daleč raz-svetiil vao cesto. Ozrla se je — Sonječka! Si lahko mialite, kako mi je bilo pri arcu? Ni me opazila! Luč ji Je svetila na-ravnoat v oči. Ko je avto oddir-jal mimo, je ni bilo več. Priato-pil aem k liatu, prižgal vžigalnik in čital: — Prodam: aamovar, omaro, ataro pisalno frazo iz mahagonija. In prav pred to piaalno mizo je bila izrečena najina uaodna izjava. Čudovita pigrina miza. Seveda nisem apal vao noč. In ona je atanovala (naslov je bil naveden) popolnoma blizu. Reči moram, ubožtvo njene obleke me je ganilo. In jaz norec nisem maral sam k njej — iz ponosa! Po tisti zavrnitvi Toda (tu Je Baronov pritajil avoj glas) moj sosed je — špekulant, vse mogoče etvari kupuje in vselej se posvetuje z menoj. No, pa sem mu naavetoval, naj kupi to pisalno mizo . . . dtlo jo jo treba vendar podpreti .. . Zvečer s^pm prišel domov — na saneh prOd hišo — pisalna miza. Srce mi je kar poskakovalo v prsih. Kar razburjen aem bil. Špekulant je bU navdušen. Spotoma že so ga trije prosili, naj jim proda pisalno mizo, ln nekak bivši knez jo je pohvalil. Poklical me je, naj ai jo ogledam. Rekel aem, da pridem'kdaj kasneje ... Toda bilo mi je neprijetno, aaj veste . K njemu zahajajo različne dvomljive dame, in potem ta pi salna miza! Nenadoma je potrkal sam pri meni. "Poglejte," je rekel, "kaj sem našel v tej pisalni mlil!" Pogledam — njena >isava . . . Berem . . . Toda to e vendar ... Izproail sem si list zase za plačilo, ker aem mu priporočil tako dober nakup. Kar )reberito. Bral sem: "Ne vem, ali se bom odločila, da odpošljejo to piamo. Ljubim Vas, toda če Vaa vidim, rečem vae kaj drugega. Včeraj sem Vam rekla "ne." Nikar ne verjemite . .. Ne obsojajte me. S .. Baronov je trepetal od razburjenja. j Kfcar predstavljajte si, kaj se je zgodilo z menoj 1 Torej mi je tedaj ta avla iz dekliške sra-mežljivosti rekla "ne," ln jaz, idiot, sem bil užaljen ter sem pretrgal vse vezi, namesto da bi jo polagoma privadil te misli. No, aem si mislil, zdaj je treba vso zadevo poravnati... Sel aem k njej in — aaj vidite (vea sre čen se je zasmejal — dobro mi je uspelo .. ." "Ze takoj pri vstopu sem srečal Zofijo Aleksandrovno in, odkrito rečeno, niaem je spoznal!" "Spremenila se je, vem. Saj je mnogo pretrpela! Vaa se spominja ... Le zakaj je ni?" "Si hočete ogledati pisalno mizo?*' je rekel nenadoma. "Sosed je zdajle doma. Spomnili se boste starih čaaov." Da bi mu ustregel, sem pritrdil. Toda tisti hip, ko smo potrkali na sosedova vrata, je pozvonilo pri vhodnih vratih. Majhen, debel mož nama je odpri vrata. Baronov je hitel odpirat avoji ženi ln zaklical nama: "Seznanita se: Trohinov — Gromov." • "Imate radi starine T me je vprašal Gromov ter me vodil k pisalni mizi. "Kako jih človek ne bi imel rad. Poglejte aamo, kako ao ti hudiči anali obdelati furnir. Današnji mizar bi se lahko desetkrat posr..., oprostite, pa še ne bi spravil akup takega laka. In koliko predalov! Danea sem zložil iz njega vao ropotijo." Zdrznil sem se. Na neki kuverti sem zagledal avoj polni naslov: "Gospod Aleksej Pavlo-vlč Trohinov." "Odkod je ta kuverta?" "Eh, neko piamo je bilo v njej . . . Dal aem ga gospodu Baronovu . . . Nekakšno ljube-zensko pismo. Toda poglejte tole vazo! Pristno kitajsko delo! Vtaknil sem kuverto v žep in dejal: "Dovolite, da vzamem to a seboj za spomin, kdaj sva ae spo-znala." "Pojdi na čaj," je dejal Bar ronov. "Sonja se je vrnila. Saharin imamo. Pridete vi tudi?" "Ne", je dejal Gromov, "delati moram." "Zmerom posli!" "Ne gre drugače." n Sonječka me je eprejela zelo prijazno. Radovedno .aem jo opazoval, pa nisem opazil pri njej niti sledu kake zadrege. Bilo je prijetno, sedeti s srečnima Človekoma sa mizo ter se spominjati preteklosti. Tistega dne sem zasovražil svojo sobo. In sreča je bila vendar tako blizu. Nekaj dni nato sem ju spet obiskal. lata zgodba — čaj in ereča. In pri njej, pri njej ni-kakega obžalovanja. Ti neumna gos ti, zakaj nizi tedaj odposlala pisma? "Sicer pa." je dejal Baronov, sosed mi je pravil, da ai vzel kuverto tistega pisma ti • . ." Da, vzel aem jo, hotel sem jo Izročiti tebi, pa aem pozabil.,." "Kje jo pa imaš?" "Izgubil aem jo." "Kaj takega! Toda on, ta zarobljen ec, ni mogoče prebral naslova?" "Tam je bilo mnogo različnih papirjev." 'Tako je tudi bolje. Jaz namreč skrivam to atorijo pred njim. To ni zanj." Zdelo se mi je, da je Sonječka nekoliko zardela. Pogledal sem ji v oči in sem hotel zbuditi med nama vaaj nekako romantično zaupnost. Toda ona je obrnila avoj nos proč in pogledala s ta kim samozadovoljnim oboževanjem avojega moža, saharin in aamovar, da ae je prebudila v meni zlobna zaviat. "Skoda, da nimam to kuverte." "Toda, tu imaš prazno kuverto. Ce bi se res tako rad šc znova prepričal o svoji sreči, poprosi Zofijo Aleksandrovno, naj napiše nanj še enkrat tisti naslov." T "Zakaj ne? Kaj, Sonječka? Napiši ga!" In se zadovoljno nasmehnil, med tem ko me je Sonječka neprijazno pogledala in odločno napisala: "Gospodu Ivanu Petroviču Baronovu." Mlaakaje jo je poljubil. Ona se je umaknila in zardela, pa ne da ji je bil poljub neprijeten, marveč zato, ker ae je ženirala mene. Oh, ko odidem! Poljubljala se bosta do altega. V meni je začelo kipeti. Ko sem se že poslovil ln je TOREK, glDEPeifni »preti tt^H sem nenadoma dejal: Ah, tu jo imam! Nai.il originalno kuverto." ' Potegnil aem kuverto ii mu Jo dal v roko in fjdw da bi ae bi! ozrl. Nik