•yygiSjiiH»«»«»
Poštnina plačana t gitniil,
NaroCnfna
o.
naia letno 30 Din, petletno 15 Din, — za inozenstve leta* 60 Din.
Posamezna itov. 1 Din
UREDNIŠTV0~~UPRA VA : pri g. Benko nar. poslancu t M. Soboti telefon številka 8.
sttt. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nodello
ismna
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko I
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60t Din, pol strani 300 Din. — Cena nalim «glasom do 30 besed 12 Din, »saka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraialo
IV. LETO
Murska Sobota, 6. lanuarja 1935.
ŠTEV. 1
Samostojno gospodarstvo«
Značilno v razvoju povojnega gospodarstva na celem svetu je dejstvo, da nekatere agrarne države težijo za industrijalizacijo, dočim druge, ki so bile pretežno industrijske, stremijo za razširjenjem svojega poljedelstva. Obe skupini držav vodi pri tem ideja samostojnega gospodarstva ali avtarkije, ideja, ki izhaja iz vojaških potreb. Vsled tega je v mednarodni evropski politiki prišlo do mnogih važnih sprememb. Te spremembe so bile zelo često samo posledica drugačne mednarodne trgovinske politike.
Ideja o samostojnem gospodarstvu se ni razširila samo v Evropi, temveč skoraj po vsem svetu in sistem razdelitve dela, ki se je izkazal kot tako dober, je opuščen. Vedno bolj in bolj se pri sklepanju trgovinskih pogodb omalovažuje klavzula o največjih ugodnostih. Namesto tega se za izvoz in uvoz uvajajo kontingenti, zaključujejo mednarodni kliringi in druge omejitve trgovinskih odnošajev. Razume se, da pri tem pada obseg mednarodne trgovine in posledice tega se kažejo v znižanju življenskega nivoja, nezaposlenosti in drugih težkih socialnih poj vih. Te žalostne izkušnje pa silijo odgovorne državnike, da bi se ponovno vrnili k ideji mednarodne razdelitve dela in tako dosegli povečanje narodne sposobnosti, produkcije in konsuma.
Z vseh strani pridigajo potrebo normalizacije vzajemnih mednarodnih gospodarskih odno-šajev, Ta potreba ni občutena samo pri nas v Srednji Evropi, tem več, túdi izven te gospodarske celote, V Franciji, Italiji in Nemčijii.
Prav. v okviru Male antanté je dosežen pomemben napredek na poti k enotnemu postopku na po-edinih poljih èkonomske politike. To sodelovanje se more razvijati samo v etapah. Čeprav Mala antanta ne predstavlja v svojih trgovinskih odnošiajih med Čeho-slovaško, Jugoslavijo in Rumu-iiijo 100% idealne ali cele avtar-kične oblasti, je to vendar važna skupina, ki more vsekakor služiti kot baza za sodelovanje z drugimi državami srednje Evrope. Ekonomska celota s 50 milijoni
prebivalcev lahko z drugimi držami vodi uspešnejša pogajanja kot bi jih mogla vsaka posamezna država za sebe.
V vsakem slučaju je gospodarska Mala antanta prva etapa na poti proti cilju. Ta cilj se glasi obči evropski sporazum.
Dosedanje sporazume je treba izpopolniti s pogodbami, ki bi jih sklenile države zapadne Evrope, posebno s sporazumi s Francijo in z Anglijo. Države zapadne Evrope morajo imeti poseben interes na ponovni zgraditvi srednje Evrope, ker srednjeevropske države ne morejo plačevati svojih dolgov zàpadno-evropskim državam drugače, kot
z izvozom žita in živine. V bistvu gre torej pri tem le za interes razumne trgovine. Toda pogoj za uspeh je, da države Male antanté ne nastopajo proti zapadnim velesilam vsaka posebe, temveč složno. Organizirane srednjeevropske države bi mogle biti vsled svoje ekonomske organiziranosti trgovskim velesilam enakovreden činitelj. Brez dvoma bi na ta način uspela ponovna zgraditev gospodarstva srednje Evrope. Ne samo ekonomska, temveč sploh, ker ne smemo pozabiti, da ekonomska Mala antanta stremi ne samo za gospodarsko ozdravitvijo in oživljenjem, temveč da lahko postane in mora postati steber evropskemu miru.
Naša finančna politika.
Od našega novega finančnega ministra dr. Stojadinoviča pričakuje naša država in z njo vsi državljani naše kraljevine olajšanje davčnih bremen. Z njegovim vstopom v Jevtičevo vlado se morajo zboljšati finančne prilike, katere so postale v zadnjih letih prav težka za obrtnika, trgovca in kmeta!. Ko je bil dr. Stojadinovlč v letu 1923. finančni minister, so bile finančne razmere pri nas popolnoma drugačne kakor danes. Stanje je bilo takrat za državno blagajno in za davčne obvezence še zelo dobro. Tokrat je bilo težišče finančne politike usmerjeno za zboljšanje kmetijstva. Raditega se ni nikdo pritoževal radi previsokih posrednih in neposrednih davkov, ker so se nekako zlagali s kmetskimi dohodki. Državni dohodki neposrednih in posrednih davkov so biH z ozirorii na višino državnega proračuna sicer mali, vendar se niso podvzéle zakonske mere za povečanje davkov z novimi zakonskimi predpisi. Šele, ko so se kmetijske konjukture poslabšale, nastala je gospodarska depresija. Gospodarski dohodki so pričeli padati in z njimi so se tudi zmanjševali državni dohodki, kateri niso bili več zadostni za kritje državnih izdatkov. Bivši minister dr. Dordevič je bil "v najtežjem položaju. Njegova naloga je bila spraviti zopet dohodke v ravnotežje z izdatki in tako zavarovati one dohodké, ki so bili državi potrebni za kritje.
Ta finančna politika se je lahko obdržala toliko časa, dokler je imel še kmet reierve iz prejšnjih časov. Kakor hitro pa so te pošle, je nastal ta finančni sistem za kmeta nevzdržljiv.
Gospod dr. Dordevič se je našel pred tižkim problemom. Zasigurirati je hotel državne dohodke s povečanjem posrednjih in neposrednih davkov. Premenil je poleg tega še trošarinske tarife in uvedel še nekatere nove takse. Uvedel je tudi minimalne osnove, s katerimi bi se obdačik» obvezance, ako bi njih dohodki padli izpod os-* nove. Seveda, poljedelci bi lahko zdržali še večja bremena, ako bi jim bila dana prilika, da se kmetijstvo razvije in napreduje.
Pred takimi težkimi finančnimi razmerami stoji danes novi finančni minister. Njegova visoka izobrazba, temeljito spoznavanje naših in tujih finančnih razmer, bodo sigurno zbolj-šali finančno politiko naše kraljevine.
Našim čitatellem je gotovo znano. da na nekoliko krajih v Madžarski žive ljudje v jamah in votlinah, izkopanih v zemljo. V jamah stanujejo ljudje, v nekaterih krajih Zadonavja, todà tudi v neposredni bližini glavnega mesta, v okolici Budima, dalje v severni Madžarski, posebno v enajstih občinah južno Miskotca. Na Madžarskem je zavladalo veliko razburjenje, ker je za te prilike izvedelo tudi inozemstvo. V Miškolcu so oblasti priredile anketo, kjer so govorili o tem, kako naj bi Se odstranil ta dokaz nezaslišane bede. Vso stvar je našel in objavil sreski zdravnik dr. Bierek, ki je v budimpeštanskem listu „Nemzeti Újság" priobčil naslednje:
V vasi Tibolddarocz sem našel 817 stanovanj v votlinah, 289 od teh
•A
votlin bi bilo potreba izprazniti, ker groze, da se bodo zrušile in ubile stanovalce. V petih občinah okoli Tibolddarocza se rodi mnogo več otrok kot v drugih krajih, toda mnogo več jih tudi umre. Ti stanovalci umirajo največ od tuberkuloze.
Po raziskovanju dr. Herškoviča je umrlo v prvem letu starosti 90 do 152 novorojencev. Tudi zdravnik dr. Szeleszy pripoveduje grozovite stvari iz življenja jamarjev. Nimajo vode, o kanalizaciji ni niti govora, nesnage sploh ne odstranujejo. „Živijo v prilikah, ki so za ljudi absolutno neprimerne." V tem kraju se goji v glavnem trta in jamarji imajo tako priliko za minimalen zaslužek. Toda večino plače dobijo v vinu, ki ga potem v svojih jamah izpijejo. Otroci dobivajo zjutraj kuhano vino, med odraslimi vlada nemorala in težke bolezni.
Omenjeni trije zdravniki apelirajo na zavest madžarskega naroda, da se pobriga za rešitev teh nekoliko tisoč dui. Bilo bi potrebno samo 700.000 pengov, da bi se sezidala stanovanja za jamarje, vlada pa bi jim mogla kjerkoli dodeliti 6—10 tisoč hektarov zemlje in Madžarska bi bila rešena sramote, kakršne ni v nobeni drugi evropski državi.
Dr. Bieleg piše, da bi bilo treba na te prilike opozoriti ves civilizirani za-pad in mednarodni urad dela ter tudi mednarodni Rdeči križ ter tudi druge socialne in humane institucije, ki naj ubogemu trpečemu jamarskemu narodu pomagajo.
Gotovo je našim čitateljem prav dobro znano, da poseduje veliko večino madžarske zemlje peščica grofov, ki iz svojih sebičnih interesov propagirajo revizijo mirovnih pogodb, želeli bi namreč svoja posestva še bolj povečati, madžarski narod bi pa ostal kot doslej beraški.
V spomin našega Kralja, Miro-tvorca. - Vsadifev cipres.
Občinski odbor v Murski Soboti je na dan sv. Silvestra ob 3. uri popoldne vsadil ob navzočnosti vseh članov dve cipresi na občinski trati, kakih 30 m pred bolnico. Važnemil, a popolnoma tihemu in skromnemu dogodkű, je prisostvoval tudi sreski načelnik g. Lipovšek, komandant mesta, g.~ Tihomir Lazarevič in žand. major g. Narančic. Občinski predsednik g. Hartner je navzočim pojasnil, kakién pomen imata zasajeni cipresi. Cipresi sta za sedaj namreč le ozna-čenje mesta, kjer se bo postavil spo-
menik kralju Mirotvorcu. Spomenik je zamišljen kot nekak 40 cm jak, 100 cm širok in 12 m visok granitni blok, v katere širše strani bi se vre-zal relief glave Viteškega-kralja Aleksandra I. Tla okrog spomenika bi bila v krožni obliki vzdignjena in tlakovana s poliranimi granitnimi ploščami. Granitni pločnik bi imel premer 10 m. Na ta granitni pločnik bi vodilii dve granitni stopnici v polkrogu. Druga stranica pločnika bi pa bila obrobljena z živo ograjo (zeleno grmičevje), ki bi se obrezovala v višini 120 cm nad |pločnikom in ki bi tvorila obenem ozadje polkrožne ka-menite klopi. Na krajiščih polkrožne zelene ograje bi rasli zeleni cipresi. —
Našim pravoslavnim bratom, ki praznujejo te dneve najlepše praznike v letu, želimo tudi ml .Sretan Božič."
Uredništvo In Uprava lista.
Kratka soboška statistika ob sklepu leta.
V	katoliški verski občini, kateri pripada kakih 10 bivših občin, ki imajo skupaj nekaj nad 6.000 duš, je bilo v minolem letu 171 rojstev in 131 smrtnih žrtev. V zakon je stopilo 46 parov.
V	evang. verski občini s 17 bivšimi občinami in z Apaško kotlino, v kolikor spadajo pod tukajšno občino, se je narodilo 50, umrlo pa 33 oseb. Občina ima le nekaj nad 2000 duš. Pred oltar je stopilo 19 parov.
Prenočilo je v soboških hotelih 1122 oseb, v kolikor je razvidno iz seznama za priglašence.
Radi splošne gospodarske krize je bila gradbena akcija jmMj aktivna. Zgrajenih je bilo samo 7 poslopij, med katerimi je bilo 6 enodružinskih hiš. Načrtov pa je mnogo, kakor vedno v življenju. Mogoče fe bodo vsaj nekateri uresničili. Živa potreba bi bila seveda nova šola, katero nestrpno čakamo leto za letom.
Javna borza dela se misli vtem letu preseliti v nov Delavski dom. Mislimo, da ne bo z naselitvijo nobenih ovir. Pričakujemo tudi, da se bomo v avgustu hladili že v novem občinskem kopališču, Se ne bo kakih drugih nesreč.
Pri vsem delu ne moremo seveda računati na pozitivne rezultate, ker so pa ž taki časi, da moramo štediti do skrajnosti, ako hočemo preriti skozi svetOVfto krizo, ki S« ni še v nobeni državi polegla. Leto 1935. bo pač ustreglo vsem onim željam, katerim bo odgovariala finančna stran naših občanov. Ta stran pa je precej občutljiva. _
— Božiči Krstnu Slavu Sv. Jovana neču ove godine slaviti usled vseopite žalosti. Ž and. major Naradžič.
V	opozorilo kolesarjem I Po pripombi 3 tar. postavke 100 zakona o taksah se morajo vsa vozila, omenjena v tej tar. postavki vsako leto prijaviti pri pristojni oblasti ter regi-
Kakor predstavljata cipresi življensko «vilo v rasti in uspev&nju, tako H8j tudi naia vera ¥ bodočnost in veličino domovine raste, pronica in se krepi v v spominu na Viteškega heroja.
Po teh lepih besedah in pojas-nitvi ie predal predsednik cipresi v varstvo občinskemu gospodarju g. Lajnščeku, ki je obljubil, da bo skrbel in čuval cipresi kakor najdražji zaklad občinskega premoženja. Dobro se zaveda, kakšen pomen imajo taki spomini za obmejne kraje, za mladi no in narod; zato bo njegova skrb, da bosta cipresi črpali sok iz naše zemlje in naše ljubezni.
S postavitvijo spomenika bodo pričeli že v tem letu.
strirati in sicer brezpogojno do konca meseca januarja. Vsak imetnik kolesa (biciklja), naj se zglasi v občinskem uradu, kjer dobi tiskovino za prijavo» katero napiše in plača Din 20 kot prometni davek in Din 5 za kolek na prijavo. Vsak naj prinese seboj tudi prometno knjižico.
—	Savezna streljačka družina v Murski Soboti. Dne 13. januarja 1935 ob pol 11. uri sev mali dvorani So-kolsega Doma vrši letni shod Savezn^ streljačke družine v Murski Soboti s sledečim dnevnim radom : 1. Poročila društvenih funcionarjev, 2. Dolo-, čitev članarine, 3. Volitev odbora: a) predsednika, b) članov uprave ; 4. Poročilo o strelskih vajah v 193£> letu, 5. Slučajnosti. Naprošajo se vsi člani društva, da brezpogojno pri-, sostvujejo shodu. — Odbor.
Oprostitev plačevanje taka na avtomobile. Novo leto je prineslo lastnikom avtomobilov velike olajšave.! Finančni minister je odred}!, da bodo lastniki avtomobilov plačali v 1. četrt- , letju t. j. od 1. jan. do 1. aprila le četrtinko takse. Od 1. aprila dalje pa bodo vsi lastniki luksuznih in tovornih avtomobilov oproščeni plačevanja taks. Kot nadomestilo za ta da-1 vek, se bo pobirala taksa na bencin.
-T- Agrarnim interesentom javljamo, da se je pododsek komisije za likvidacijo agrarne reforme, ki je do-sedaj uradoval v hotelu Slon v Murski Sohoti, preselil ; Novim letom v Ljubljano na Stari trg št. 34. Vse prošnje in vsi prizivi v agrarnih zadevah naj se vlagajo od sedaj naprej v Ljubljano in ne več v Maribor, ker je sedei tudi te agrarne komisije sedaj v Ljubljani.
—	Vodnikove knjige zá leto 1935 so dospele. Člani se naprošajo, da jih dvignejo pri poverjeniku g. Fried-richu na sodišču. Plačati je za poštnino 2 Dinarja. Kdor knjig iz kakor-šnegakoli vzroka ie ni naročil, jih ie lahko naroči. Naročnina snaia samo 20 Din.
—	Milo je milo, ai misH marsikatera gospodinja. Toda dejstva ji dokažejo nasprotno. Res je namreč, da je ined milom in milom zelo velika razlika, večja kakor med moko in moko. Pri tej obstoja razlika le v mletju, dočim ostanejo redilne snovi
iste. Kljub temu pa zahteva vsaka goippdiqji le gotovo moko, dočim mgFSikattff pere S poljubnim milom, četudi ji pffj)o v kratkem razpade. RazuRina gospodinja pa se te nepri-like izogne in pere dosledno le z Zlatorog ovim milom, ki ne škoduje niti najfinejši tkanini.
—	Martjanci. Letošnji pletarski tečaj kmetijske šole v Rakičanu se vrši od 2. do 31. januarja na prošnjo našega selekoijskega društva v Mar-tjancih. Za tečaj vlada veliko zanimanje in je priglašenih že nad 30 učencev. Hvaležni smo kralj, banski upravi, da je prireditev tega tečaja pri nas odobrila.
—	Poconcl. V najlepši dobi je umrl na Gorici Š ftar Ludvik, sin ugledne Šiftarjeve družine. Nekaj dni pred božičem se je vrnil iz Francije, kjer je bil skozi dve leti jradi zaslužka. Povsod je bil vzgled izredne marljivosti in poštenosti. Na Štefanovo se je vršil pogreb ob ogromni udeležbi. Naj počiva v miru!
—	TurniSče. V naši cerkveni občini vlada veliko zanimanje, kdo bo naslednik bivšega župnega upravitelja Ivana Greifa, kateri je bil po cerkvenih oblastih poklican za stolnega prošta v Ptuj. Prosilcev za to župnijo je zelo veliko in med temi je tudi g. Jerič Ivan, dekan v Dol. Lendavi.
—	Veliki Dolenci. Uprava drž. narodne šole je priredila dne 26. dee. 1934 otroško igro z božjčnico. Ob-darovanih je bilo 62 otrok z oblačilnimi potrabščinaini» 36 otrok pa s šolskimi. K božičnici je prispevala v blagu-kraljevska banska uprava, Ciril-Metodova družba pa v blagu in denarju. Obema darovalcema izreka šolska uprava v imenu starše? naše obmejne; šole prisrčno zahvalo I M. W.
—	Gančani. P. R. iz Gančanov je velik ljubitelj orožja. Na sveti večer je streljal po vasi v čast Kristusovemu rojstvu. Nima pa dovoljenja za posest in nošnjo orožja. Orožniki pa so tudi mnenja, ita P. R. včasih rad neopravičeno ustreli tudi kakega reje-nega zajca hi so mu radi tega puško odvzeli. Za yse te pregreike bode sledila kazen. Prihodnji Božič pa bode najbrže minul brez streljanja. — Ž. S: naš vaščan je jako pobožen človek ter je hotel prirediti svoji družini prijeten božični večer s sladkarijami. Ker pa ni bilo denarja za qa-kup božične smrekice, se je on kar s sekirico v roki odpravil po njo v bližnji grofičin gozd. Tam pa se ni zadovoljil samo z eno smreko, temveč je posekal, kar štiri drevesca. Ker pa grofičini čuvaji posebno pred prazniki tudi ponoči zelo pazijo na male smrekove nasade, so pobožnega Ž. L. nagnali, da jim je komaj utekel. Vrnil se je domov brez smreke in sekire. Povrhu neprijetnih praznikov bode Ž. L. še kaznovan.
—	Črenšovci. Na Štefanovo popoldan so v gostilni Bauer Samuela popivali fantje iz Crenšovcev in Trnja, kateri se gledajo postrani, h prepevanja je nastalo polagoma izzivanje, iz izzivanja pa pretep. ZabiiskaJi so se noži in tekla je kri. Po končani bitki so dobili obilo dela orožniki in
zdravniki, a nazadnje pa še sodišče. Ali ne bodo naši ljudje res nikdar pametni ?
—	Genterovci. V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci vdrli v trgovino Hersenji v Genterovcih. Keri pa so bili pri svojem poslu zelo nerodni, jih je gospodar pravočasno; spodil. — Dne 28. 12. 1934 okoli 9.Ì ure zvečer sta dva neznana tihotapca) poskušala prenesti iz Madžarske V| našo državo dve vreči tobaka. Prlj tem pa ju je zasačila naša graničar-j ska patrola. Na njihov klic „Stoj 1", sta oba odvrgla vreči ter začela be-| žati. Graničarja sta streljala za njima., Medtem, ko se je enemu tihotapcu | posrečilo pobegniti, je drugi zadet od{ graničarjeve puške, padel na tla in, takoj umrl. Na podlagi poizvedb se| je ugotovilo, da je mrtvi tihotapec Pai jožef iz Lipe. Skoro neverjetno je, da se nekateri ljudje za tako malenkosten in nevaren zaslužek podajajo v smrtno nevarnost.
—	Nedelica. J. M., bivši prodajalec obveznic vojne škode, doma tam nekje od Ljubljane, se je te dnizgia-sil pri Bivšek Avgustu, po domače Pričnik iz naše vasi z izgovorom, da kot zastopnik neke banke mora pregledati vse obveznice vojne škode, če so res prave. Naš dobrodušni Pričnik mu je, ker mu je bil J. M. kot prodajalec vrednostnih papirjev osebno znan, pokazal sedem obveznic, od katerih je J, M. .ugotovil" da sta dve baje nepravilni ter jih odnesel z izgovorom, da mu jih bode zamenjal. Pričnik ima vsledtega kakih 600 Din škode. Orožništvo poizveduje, kje bi se J. M. utegnil nahajati. Morda išče zopet .napačne" obveznice vojne škode.
—	Dobrovnik. Horvat Štefan iz Dobrovnika se je dne 27. XIL 1934 z nekimi svojimi dobrimi prijatelji in prijateljicami okoli 11. ure ponoči vračal iz dobrovniških goric, kjer je popival, veselo razpoložen domov. Ko je družba prišla sredi vasi, so ji začela naenkrat iz nekega dvorišča leteti polena pod noge in po glavah. Po napadu s poleni je sledil napad z noži, a na koncu tega je zdravnik Dr. Kolin vezal rane. Napadalci so že izsledeni in se bodo morali zagovarjati pri sodišču za svoje divjaštvo in surovo junaštvo. Nadejamo se, da bodo primerno .nagrajeni". — Dne 29. XII. 1934 okoli 5. ure zjutraj so graničarji zasačili na državni meji tri osebe, katere so prišle iz Madžarske ter hotele preiti v našo državo. S seboj so peljali bidkelj. Na klic .stoji" so začeli bežati, a obenem tudi streljati iz samokresov na graničarje. Streljali so tudi graničarji, ali brez uspeha. Neznanci so med begom odvrgli nekaj suhega svinjskega mesa. Pozneje se je tudi ugotovilo, da so neznanci zapuščeno kolo ukradli na Madžarskem. Domneva se, da so ti morali biti kaki tatiči, Orožništvo jih pridno zasleduje in nadejati se je, da bodo kmalu vsi pod ključem.
—	Trnje. Lenger Viljem iz Trnja i* že večkrat poskusil izvršiti samomor» ali so mu ljudje ie vselej to pravo-
DOTimče \?esči

isno preprečili. Dne 29. dee. 1934 i mu je končno le uspelo, da je roj o davno namero izvršil ; obesil se za hlaCni pas na drevo, katero stoji i poti med Črensovci in Gomilico. Dnoči je več potnikov šlo mimo kešenca, ali se niso zmenili zanj, ker
>	mislili, da tam nekdo koga čaka. ele proti jutru so opazili, da je tam bešenec. Raztelesenje bode pokazalo i Ii je bil samomorilec pri zdravi imeti ali ne.
—	Gaberje. Naši divji lovci so si )teli božične praznike priboljšati z iečo pečeno divjačino a se jim na-en ni posrečil vsled čuječnosti lo-irjev križevačke imovine v Dolnji »davi. Ti so zasačili v gozdu Za iavec Pavla v družbi dveh, s puškami »oroženih divjih lovcev. Zadravec im je bil sicer brez orožja ter noče blati svojih tovarišev. Orožništvo uša izslediti pobegle divje lovce.
—	Dolnja Lendava. Dne 30. 12. . 1. okoli 1. ure ponoči sta se mimo Dplakove prodajalne vračala domov rata Štern. Pred njima je iz Toplake prodajalne skočilo kakih pet teb ter začelo bežati proti kolodvoru, rata Štern sta takoj spoznala, da so
>	tatovi. Vzbudila sta Toplaka in so» !de ter orožništvo, nakar se je za-ilo zasledovanje. Ali žal, do sedaj rez uspeha. G. Toplak je ugotovil, i so uzmoviči odnesli nekaj denarja [drobižu, nekaj cigaret in eno uro. Eividno neznanci niso imeli dovolj ksa, da bi trgovino izpraznili, kar so bow> „nameravali. To Je posebno eividno iz tega, ker so bili v takem evilu. Biti so morali izredno drzni, |jti Toplakova prodajalna stoji na btnem križišču, katero je zelo moč-
>	razsvetljeno. Županstvu priporoča-o, da bolje organizira in nadzira tfne straže, ker bomo drugače Oživeli še kakino večje presenečenje. L- Serdlca. V nedeljo, dne 23. de-pnbra se je na naši šoli vršil rodi-Ijski sestanek, na katerem je šolski »ravitelj govoril o duševnem razvoju |roka v šolski dobi. Podal nam je «tek pregled osemletnega duševnega tla otrokovega, vse njegove napore [ ovire, slabosti in napake. Nabito pna Šolska soba je dovolj jasno tvorila, da se Serdičani kakor tudi ktinščani dovolj jasno zavedajo
prevelike važnosti takšnih sestankov in da želijo, da bi se ti večkrat vršili. Besede, ki smo jih na tem sestanku slišali, so nam vsem v vzpodbudo in posvečali bomo čim več pozornosti vzgoji naših otrok doma in v šoli tako, da bomo skupno s šolo zgradili trden temelj naši bodočnosti. Po govoru se je razvila obširna debata o šolskih tablicah, knjigah in o monopolskih zvezkih. Ob koncu se« Stanka pa je župan občine Rogaševci, g. Unger Mihael, v obširnem govoru pozival navzoče, da naj vpišejo šolo-odraslo mladino v kmetijsko nadaljevalni tečaj, ki se bode pričel na naši šoli v četrtek, dne 3. januarja in, ki bo trajal do prve polovice meseca marca. Predlagal je nadalje, da bi se v naši vasi ustanovila podružnica Ciril-Metodove družbe, da bi senata način oddolžili skrbi, katero posveča ta družba vsem obmejnim šolam. Eden v imenu vseh. — Na Nedolžnih otro-čičev dan se je na naši šoli vršila Božičnica, na kateri je bilo 160 siro-mašnejših otrok obdarovanih s perilom, obleko, obutvijo ali s šolskimi potrebščinami. Da je bilo obdarovanih toliko otrok, je v prvi vrsti pripomogla Kraljevska banska uprava dravske banovine, ki je poslala 12 kg raznega blaga. Ciril*Metodova družba Ljubljana, je Božičnico podprla s tem, da je poslala za 530 Din blaga in 270.- Din v gotovini. Na pomoč so priskočili tudi Sokolsko društo Rogaševci, Krajevni šolski odbor ter trgovec g. Kolbl. Vsem plemenitim darovalcem izreka v iménti űbdamvane mladine najiskre-
nejšo zahvalo šolsko upraviteljstvo.
■■
Gornja Radgona.
— Nesreča nikdar ne počiva.
Minuli petek, dne 28. dee. 1934 popoldne se je nekoliko zjasnilo in postal je pravi spomladanski dan. Solnce je zavirilo skozi oblake ter zvabilo na prosto tudi mladež, ki v zimskih dneh navadno rada poseda okrog toplih peči. Posestnik Franc Kovačič v Pod-gradu pri Gornji Radgoni je podiral v gozdu drevje, katerega je kupil od veleposestnikov Zorzini & Vargazon ob vznožju grička, ki meji na njegovo zemljišče. Njegova dva sina 9-letni Tonček in |3-letni Herman ob tako ugodnem vremenu nista imela obstanka
v hiši ter sta se nekaj časa igrala v sadonosniku, ki se razprostira proti gozdu, kjer se je nahajal njun oče. Ravno ob času, ko se je začela nagibati za padec precej visoka bukev, sta se otroka približala očetu in ko ju je isti začel poditi od tamkaj, je hotela nesreča, ki pač nikdar ne počiva, da je mlajši Tonček zbežal proti domu, 13 letni Herman pa v smeri, koder je padála bukev. Zajelo ga je vejevje in pobilo na tla tako silno, da mu je počila lobanjska kost, pri če> mur je dobil tudi težke notranje poškodbe. Poklicana zdravnika Dr. čre-mošnik in Dr. Breznik sta mogla le konstatirati, da je vsaka pomoč izključena; revček je po 8-urnem mu-kapolnem trpljenju podlegel poškodbam, ter bil v pondeljek 31. dee. 1934 pokopan na pokopališču Sv. Petra. Bil je zelo marljiv in priden učenec ter med tovariši priljubljen. Na zadnji poti ga je spremljala tudi številna šolska mladina. Z žalostnimi stariši sočustvuje vsa okolica.
— Osebna vest. Od tukajšnje glavne carinarnice je premeščen kot vodja carinskega oddelka v Hodoš - Prekm., g. Josip Ivančan. Bil je v službi vesten in korekten uradnik, v privatnem življenju pa družabnik in kot tak splošno priljubljen v vseh krogih. Od leta 1929, odkar je prideljen tuk. glavni carinarnici, je služboval dalje časa kot vodja carinskih oddelkov na Cankovi in Gederovcih ter užival povsod spoštovanje in ugled. Želimo mu na novem službenem mestu enake priljubljenosti in Obilo sreče.
72-letnl starček oskrunil 11 letno deklico. Nedavno je šla 11 letna viničarska hčerka Marija M. iz Janževega vrha pri Radencih po naročilu svojih starišev k šivilji v Oče-slavce. Pot jo je vodila mimo domovanja 72-letnega prevžitkarja Alojzija
B. na Janževem vrhu. Ko je mimoidočo deklico opazil starček, jo je povabil v svojo sobico. Ko so prispeli domov ostali domači, so slišali v sobi nenavadno javkanje otroka, na kar so vdrli v sobo ter oteli na ta način otroka pohotnežu.
Francoski bojevniki na Oplencu.
Poklonitev na grobu Viteškega Kralja.
Ko so prišli francoski bojevniki na Novo leto v Mladenovac, da od tam odidejo na grob našega Viteškega kralja, jih je pričakoval srbski narod z največjim navdušenjem in z iskreno ljubeznijo v srcu. Po tolikih letih so se zopet srečali borci za svobodo domovine, ne več s puško na rami, ampak v toplem bratskem objemu. Naš srbski kmet je tu pokazal vso toplino mehkega srca francoskemu narodu. Marseillski zločin ni pretrgal vezi med dvema narodoma. Tudi v bodočnosti bo korakal jugoslovenski kmet s francoskim in se bo še dalje boril za tiste ideale, za katere so prelivali kri na solunski fronti. Solzili so se naši junaki, ko so francoski borci klicali: Živijo Kralj Peter II. Po poklonitvi na Oplencu so se pridružili oboroženi četniki iz cele Srbije velikemu narodnemu slavju.
VSAK TEDEN ENA.
V šoli.
Učiteljica : »Kje pa fi bila Anica, da si zamudila kar pol ure pouka?" Učenka : «Prosim gospodična učiteljica ! Da|a sem ?i izdreti zob." «Sirota. To te je pač zelo bolelo. Katerega pa ti je izdrl ? Pokaži 1" Učenka jokaje : »Mi je 2e zopet zrasel."
Froi z zastarelim aparatom !
pri tt. NEMECZ JANEZ v M. Soboti in ne pozabite, da poseduje ta tvrdka edin« Strokovno radio-dalavnlco « Prakmariu in da Vam ta jamči ca nemoten sprejem, ker ne rabi nikdar nenadomestljivih delov (transformatorji itd.) iz inozemstva, temveč jih po- ^^mntmmm.	«V pravi]a doma dKM/BBMMIlMK i^TtOb ter daje za
Sroje delo 2 tno jamstvo. Torej kupujte radio i samo pri
•tnkoinlika I
RADIO „ORION
taietska trdovratnost.
(Nadaljevanje.)
I „Pa trito naglo za menoj 1" se ■dnik še boij začudi.
„Kako naglo? Tri leta je že, k so te nesli.7
„Tri leta? Meni se zdi, da ie t ure ni 1 I, če pojde tako hitro Čas,
>	še večnosti kmalu konec. Pa je »da, ker je drugače čisto prijetno k veš. . . Samo. . . hm, malo trodno je včasih, ko ne vel, kam ! s časom . . . Prav je, da si pri-I Še Ü. Prav za prav sem ta hip Isiil sate, in kako je bilo na brvi... R] ns, da je prav za prav navzlic temu čisto lepo ?. . . Ali hočeš, l se greva tudi tu ? . . . Naenkrat
>	&s prt k$ul"
„Kaj, da se greva?" „I, brvi Ali |e se vid»? Ali ni «v tista?"
Novi sonebeščan malo osupne.
„Pa kaj porečejo ?"
„Naj rečejo, kar hočejo 1 Pa kaj bi mogli reči ? Vsak po svoje 1 Midva jim tudi ne bova oporekala, če hočejo angelce poslušati..."
„Pa dajva se no — ti moraš bolje vedeti, kaj se tu gori spodobi ali ne . « . " privoli po kratkem pomisleku Rinež. „Kje boš ti ?"
„Na tem koncu. Ko pride nadzornik, mu reci, da ti napravi hišico na onem bregu. Prav ?"
„Je/
Iq Rinež gre naprej, s« ustavi na sredi in hoče sesti na brv.
„Ne, čakaj i" meni rajnki Hud-nik. „Dva stollčka na eno nogo prosim, $ svedrom spodaj i" naroči v zrak.
»Sakaj ?" vprafc rajnki Rinei.
.Boi že videl."
In že se spustita dva taka sto-lička pred njiju. In Hudnik takoj na-vrta svojega v brv ; enako stori Rinež I svojim.
„Pametno!* pritrdi.
„Zakaj ne bi, če imaš in nič ne stane ?" „Se naslonjalo zadaj, prosim 1" ukaže zopet Hudnik.
In se zgodi.
Toda prav zdajci pride mimo nadzornik in se očitno začuden ustavi.
.Zakaj t»?" pravi.
„Sva le doli na svetu,* pojasni Hudnik. „Tisto noč, ko sem se jaz prehlsdil, sva prečepela vso tako. On se ni hotel umakniti, jaz tudi ne, pa je prišlo, kakor je prišlo, hvala Bogu!"
„Toda tu ne bosta ! To so o-ttanki človeških strasti!" ugovarja nadzornik.
„Ko se pa prav nič več ne s»* vraži va !"
„Že verjamem. Toda ali bi se ti umaknil sosedu, če bi ta hotel sem čez?«
„Tisto pa ne ! Saj se on menj tudi ne bi!"
„Pa res, da se ne bi I potrdi Rinež.
„Torej potem to ne gre !* odloči nadzornik. „AIo, spravita se! Ta M bUa lepa in «s- nova V
Nasprotnika, zd|J zaveznika, se fPOgledata in se z očmi domenita, da ie ne vdasta, pa naj pride, kar hoče. Sedita in «ta se zagledala nekam v zrak.
„So ali ne bo? se razhudf svetnik.
Nasprotnika-za vernika molčita. „Nezaslišano ! čakala, no 1
sokol
Čuvajte Jugoslavijo!
Vsem bratom In sestram/
Pozivamo vse članstvo, ki ie ni odvedlo svojih prispevkov za „Soci-jalni fond Viteškega Kralja Aleksandra L Ujedinitelja", da stori to nemudoma, ker moramo akcijo zaključiti.
Prispevke bo pobiral poseben poblaščenec, odnosno jih je odvesti br. blagajniku (br. Štubel).
Redna seja uprave Sokolskega društva Murska Sobota bo v sredo dne 9. I. 1935 ob 20. uri v Sokolskem Domu.
Opozarjamo ponovno vse članstvo, da nosi vso dobo Narodne žalosti, ki traja do 21. IV. 1935, sokol-ski znak ovit v črni flor. Vso to dobo vse Sokolske edinice ne prirejajo nobenih prireditev veselega značaja.
Vse br. čete uprave prosimo, da skrbe za to, da se bodo najdalje do 20. I. 1935 predložili matičnemu društvu »Popisi članstva po stanju 31. XII. 1934" in to v t r e h izvodih na predpisani tiskovini. (Tiskovine naročiti pri Sokolski matici v Ljubljani). Obenem s temi popisi je poslati tudi »Spremembe članstva v IV. četrtletju 1934«.
Zbirajte podatke za „Veliko statistiko".
Pošljite nemudoma „Izeštaje o prosvetnem delu" za mecec december in celoletni izkaz za preteklo leto:
Pošljite tudi „Načelniško poročilo",
Glede občnih zborov se ravnajte po navodilih župne uprave. Prijavite nam iste vsaj 8 dni pred vršitvijo.
Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju !
Zdravo !
«i
Uprava Sokolskega društva Murska Sobota.

Jugoslavija osvojila prvenstvo Balkana.
Že dolga leta zavzema naš nogomet vodilno vlogo na Balkanu, toda kljub temu se nam doslej ni posrečilo doseči zaželjenega balkanskega prvenstva. Zdaj smo v Atenah četrtič pomerili svoje moči s sosednimi narodi in to pot se nam je posrečilo osvojiti dragocen pokal in dokazati, da so naši nogometaši na najboljši poti, da bodo s telovadci, veslači in hazenašicami dostojno zastopali moč jugoslovenskega sporta.
' V Atenah naši izgledi v začetku niso bili baš najboljši. Reprezentanti so bili še trudni od težke tekme proti Franciji in Marjanovič ter Zečevič, stebra našega napada, se iz neznanih vzrokov nista hotela udeležiti balkanskega prvenstva. V takih okolnosti
smo morali nastopiti proti Grkom, katerim se je posrečilo na domačih tleh izvojevati zmago z 2:1. Po tem nepričakovanem in nezasluženem porazu, so padle naše nade na minimum, toda naša enajstorica ni obupala, prav lepo so zaigrali proti Bolgarom in zmagali s 4:3. Rumuni so medtem igrali z Grki 2:2, Bolgare so pa premagali s 3:2. Novo leto je moralo prinesti odločitev, v prvi tekmi so nam Bolgari napravili veliko uslugo s tem, da so premagali Grke z 2:1-Sledila je odločilna tekma med Jugoslavijo in Rumunijo. Stari rutiner Moša Marjanovič je v zadnjem tre-notku odrinil v Atene in s tem znatno dvignil samezavest naših igralcev, ki so zaigrali z neverjetnim elanom ter porazili dvakratnega balkanskega prvaka s 4:0.
Končna tabela balkanskega prvenstva je sledeča:
1.	Jugoslavija 3 2—1 9:5 4
2.	Grčija	3 1 1 1 6:6 3
3.	Rutnunija 3 1 1 1 5:8 3
4.	Bolgarska 3 1 — 2 7:8 2
za gospoűitue
O pranju.
(Nadaljevanje)
V drugih krajih zelo upoštevano, a za naše razmere predrage sredstvo za namakanje perila, je burnus, kfcje dobljen iz žleze trebušne slinavke goveda in ima v sebi emeine, ki raz-stopijo „prebavijo" zlasti beljakovi-naste in skrobnostne. madeže, ki sestavljajo pretežno večino umazanosti. S tem se prehrani milo, delo in gas, varuje se pa tudi perilo, ker odpade premočno mencanje in poraba ostrih kemičnih sredstev. Vodi za namakanje kuhinjskega perila, ki je navadno mastno, primešamo v gosto milnico za-mešenega terpentina ali bencina, ki-razstaplja maščobo. Perilo, ki se navadno namaka čez noč, drugo jutro premencamo, nakar odtočimo vodo in jo nadomestimo s svežo, iz katere potem perilo izžmemo. Perilo sedaj namilimo in upoštevamo predvsem močno zamazana mesta, kakor so pri životnem ona, ki se tesno prilegajo koži, dalje robovi in šivi. Da se milo po perilu enakomerno porazdeli, ga še na mizi premencamo, pri čemur se delci mila razpršijo po vsem kosu in izvajajo najbolj čistilni učinek.
Namiljeno perilo polijemo v čebru z vročim, a ne vrelim lugom, ki ga napravimo sami iz pepela. Mencanje, ki se sedaj prične, je najvažnejši del pranja in ga je treba s skrbnostjo opraviti. Tudi tu mormamo gledati na posebno umazana mesta. Tenko bliágo ali že narahljano tkanino mencamo prav oprezno, da se ne strga.
Ponekod pa mencanja ne izvrši» jo takoj, temveč odložijo zvite kose namiljenega perila na tesno v čeber, kjer ga pustijo 8—16 ur, nakar ga še le zmencajo v vročem lugu. Mencanje gre pri tem postopku hitreje od rok, ker se je umazanost pod vplivom mila zrahljala in razkrojila in se zlahka odloči iz perila.
KMETIJSTVO
Ustanovitev konjerejske podružnice za Sobočki srez.
V nedeljo 30. decembra je bilo v hotelu Bac v M. Soboti številno zborovanje konjerejcev iz celega sreza. Udeležencev je bilo krog osemdeset. V uvodnih besedah je povdarjal veter, g. Samec o pomenu konjereje, ki jo začenja ta zopet dobivati. Avto je radi visokih taks predrag, kmalu bomo zopet videli fijakerje na ulici. Pa tudi kmetski konj se je začel zopet bolj spoštovati, dobri konji brez napak imajo dobro ceno in dosti odjemalcev, pa naj bodo ti te, ali one pasme.
Na konjerejski anketi v Mariboru, ki je bila meseca marca smo zvedeli, da je določen za našo banovino razven Dolenjske, mrzlokrven konj, le v izjemnih slučajih je dovoljen toplokrven konj, ta pa le v okvirju konjerejske selekcijske edinice za to pasmo.
Banovin, žrebčarna v Ljubljani je že začela s selekcijo (odbiranjem) mrzlokrvnega konja. O priliki zadnjega premovanja v Beltincih je že bilo odbranih lepo število naših kobil in vpisanih v rodovno knjigo. Naraščaj od teh kobil se bo vsako leto pregledal in kar bo primernega za pleme, bodo morali konjereje! obdržati proti gotovi nagradi, da se s tem v konjereji osamosvojimo, to se pravi, da se bomo od sedaj naprej vzgojili plemenski naraščaj, posebno žrebce doma in da bo denar, ki gre vsako leto za plemenske žrebce v tujino, ostal potem doma. Dobil ga bo naš konjerejec.
Zadnja leta se je začelo posebno v našem srezu močno gibanje po vpeljavi konja težjega tipa, ki je skromnejši in trpežnejši, pa hitrejši, kot mrzlokrvni. To željo smo utemeljevali. tudi na anketi v Mariboru in obljubili so nam, da dobimo enega državnega žrebca pasme Nonius, katerega pa bomo smeli rabiti le za člane odseka za rejo toplokrvnega konja.
Pri pregledu lahkih kobil po upravniku banov, žrebčarne je bilo odbranih 45 kot sposobne za rodovnih, kar za začetek popolnoma zadostuje, da dobimo za te tudi toplokrvnega žrebca.
Konjerejsko društvo in Banov, žrebčarna v Ljubljani, ki imata delo-
krog za celo našo banovino, pa i moreta vsega sama izdelati in vod zato so potrebne organizacije v v kem srezu, ki jim pri pospeševal konjerejci pomagajo, radi tega je nuj potrebno, da se ustanovi oziro oživi nekdajna konjerejska podr niča v M. Soboti z odseki za r mrzlokrvnega in toplokrvnega kot da bo s tem ustreženo ljubitelj težkih in lahkih konjev.
V	odbor konjerejske podružn so bili izvoljeni : predsednik g. Ve Geza iz Martjanec, podpredsednik Martinec Anton iz Satahovec, tajnika g. veter. Samec, za blagajn g. dr. Šerbec, v odbor pa gg. Šil Aleksander iz Strukovec, Kuhar £ fan iz Tešanovec, Jank Kari iz St kovec in Walsch Fridr. iz Rakičai v nadzorstvo pa g. Titan Janez Cernelavec, Rajner Imre izBakove« Vlaj Viktor iz Predanovec.
V	odsek za rejo mrzlokrvni konja so odbrani : gg. Martinec i ton, dr. Šerbec Jože, Jank Kari Kuhar Jožef iz Gradišča.
V	odsek za toplokrvnega ko pa gg. : Vezér Geza, Samec Jo Šiftar Aleksander, Kuhar Štefan Walsch Fridr.
K podružnici je pristopilo ta! nad 50 članov.
*
Naročnikom »Kmetovalca«.
zadnji številki „Kmetovalca" je t priložena pošt. ček. položnica za i kazilo naročnine. Te se naj vsak \ služi. Letos se ne bo organizir skupna naročitev za celo podružnf Novi naročniki dobijo prazne p( ček. položnice pri pošt. uradih, ! tere jim naj izpolnijo bližnji pov jeniki.
Kupim
lepo solnčno gradbeno parcelo do 1000
velikosti. — Kramberger Joško.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
L3UBEZEN V SNEG
Športna šala po ideji Dra. Arno: Francka. Sodelujejo najslavnejši $p taši in športašice Švice in Nemč
I Predstave se vriijo:
V NEDELJO, dne 6. jan. ob «/a 4, uri popoldne in zvečer ob »/a 9- uri.
SS V najem stanoval
v nadstropju s 4 sobami, kuhinjo, kopa co in s shrambami. Istotam se odda v i tličju z 2 sobi, kuhinjo in shrambo. Zgli se pri BABIC FRANC-u, Grajska ul. šte\
tt. ŠTIVAN ERNEST
"i • s
trgovec
MURSKA SOBOTA.

.: K--i
òiài-.
252 ■ •
p*
Najcenejša zaloga radio aparatov vseh vrst. Najnovejši
HnDNVPHnN baterijski aparati na 3 in llv/fvr* I rilUil 6 cevi, 2 Voltno akumulatorsko grijanje. Aparati za izmenični tok, Trix 3+1, Ma-scot 4+1, Rex 5+1 in Olimpie 9+1 cev. Rabljeni po najnižji ceni. Različni šivalni stroji že od Din 1900 naprej.
Pisalni «troll, novi in rabljeni. Kolesa, gramoloai, loto-materijal I. t. d,
trnm