Izhaja:
10. in 25. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo frankirati.
Rokopisi se ne vračajo.
Vsakemu svoje!
Velja:
za celo leto 1 gold., po pošti prejeman 1 gld. 24 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Izdajatelju „Mira“.
Leto YII.
V Celovcu 10. avgusta 1888.
Št. 15.
Dne 14. avgusta kote stopili ria volišče, da volite poslanca v deželni zbor za Velikovški okraj. Zmiraj ste se ob takih priložnostih častno bojevali na volilnem bojišču zoper svoje nasprotnike. Imeli ste zato tudi v deželnem zboru zastopnika, ki se je vedno krepko potegoval za Vaše pravice in za vse, kar bi koroškim Slovencem sploji, posebno pa Vam, slovenskim kmetom in volilcem koristilo. Njega ni več! Bog ga je k sebi poklical, po zasluženo plačilo. Kdo bo v prihodnje prevzel butaro, ktero je nosil rajni Andrej Einspieler neutrudljivo toliko let?
Dragi rojaki! Pokojni Vaš zagovornik mi je kot svojo oporoko izrekel željo, naj prevzamem po njegovi smrti izdavanje „Mira“ jaz. Njegova volja mi je sveta; zato sem se tega dela poprijel. Od več strani se je izrekla zdaj tudi želja, naj prevzamem še poslanstvo v deželnem zboru, ako mi dajo volilci svoje zaupanje. Tudi to hočem storiti.
Dragi rojaki! Neustrašeno bi zagovarjal Vaše pravice tudi jaz, če bi mi izročili častno nalogo, ktero je imel Vaš prejšnji zastopnik v deželnem zboru, ter me izvolili za svojega poslanca. Kmetijskih starišev sin sem in med kmeti živim. Vem toraj, kje da slovenskega kmeta čevelj žuli. Zmiraj bi očitno in neustrašljivo zagovarjal v deželnem zboru Vašo želje, kakor jih -zagovarjam brez vsega strahu v „Miru“, ki se ravna po geslu: „Vse za vero, domovino in cesarja“. Nikomur nočem krivice delati, pa tudi ne bom dopustil, da bi se delala krivica nam.
Volilni možje! Za nas bodo prišli boljši časi le potem, če bomo zavedni in značajni možje, in če se bomo stanovitno in pogumno potegovali za svoje pravice in svojo reč. Zdaj imate priložnost, da pokažete svoje možtvo. Naši nasprotniki bi najrajši videli in delajo na to, da bi koroški Slovenci ne imeli nobenega poslanca v deželnem zboru. Potem bi lahko govorili in se hvalili, da je Slovencem na Koroškem že odklenkalo, da Slovenec na Koroškem nema ničesa več govoriti.
Kdor je toraj izmed, Vas veren kristjan, kdor je hvaležen sin slovenske matere, kdor je zvest podložnik našega cesarja, ne ho volil moža, kterega pripo-roeaje nemško-liheralna stranka.
Ne pozabite besed: „Kdor noce brata za brata, bo dobil tujca za gospodarja!“
V Podkloštru, dne 7. avgusta 1888.
Gregor Einspieler,
fajmošter in izdajatelj „Mira“.
Ravnilo volilnim možem na pot v Velikovec.
Spominjajte se, kako so ob prejšnjih volitvah nemškutarji in liberalci lovili volilne može, da bi jih pridobili za nemško-liberalno stranko. Tega so podkupili z denarji, druzega vpijanili, tretjega so celò zaprli za čas volitve.
Volilni možje! Bodite torej previdni, kedar se podaste k volitvi v Velikovec dne 14. avgusta. Zapomnite si to-le:
1.	Nobeden naj ne pozabi doma svoje izkaznice ali pooblastilnega lista, ker brez njega bi ne smel voliti.
2.	Zberite se vsi in pridite skupno v Velikovec. Tisti, ki se vozijo po železnici , naj pazijo na postaji v Sinčejvesi, da jih ne vlovijo nasprotniki na svoje vozove in jih zapeljejo v nemško-liberalno družbo, kakor se je že večkrat zgodilo.
3.	Slovenski volilni možje naj se zbirajo v gostilni gosp. Kolorosa in naj se podajo skupno v volilno sobo.
4.	Ime slovenskega poslanca (Gregor Einspieler) naj si dobro zapomnijo, da ne bo kake zmešnjave.
5.	Naj počakajo vsi toliko časa, dokler ni volitev popolnoma končana, in da se trdno in določno izve, kdo je z večino glasov izvoljen. Včasih se primeri, da nobeden kandidat ni dobil potrebnega števila glasov; potem je nova volitev, če bi pa naši med tem časom že odšli, potem bi nasprotniki pri drugi volitvi lahko zmagali.
Bog daj srečo!
I®rveti*e volitve
so se vršile te dni. Do danes, ko list sklepamo, smo zvedeli to-le: Velikovški okraj šteje vseh volilnih mož 112; za absolutno večino je toraj potrebnih 57 glasov. Voljenih pa je našincev v Prevaljah 13, na Bistrici 5, v Libučah 5, na Blatu 4, v Možici 2, v Kapli 7, pri Jezeru 2, v Doberli vesi 6, v Djekšah 4, v Grebinju G, v Ov-brah 5, v Pristriči 1, v Tolstem vrhu 4, v Šva-beku 1, v Galiciji 3, v Klobasnici 3, v Škocijanu 3, v Bikarji vesi 4, v Žitari vesi 4. Imamo tedaj 82 g'iasov in naša zmaga je gotova. Sreča je, da so naši po hudi borbi s 85 proti 82 glasom zmagali v Prevaljah z vsemi 13 zaupnimi možmi. — Nasprotniki so po dosedanjih poročilih dobili v Šmarjeti 7 glasov, v Tinjah (!) 2 glasa, v Libeličah 5 glasov, v Črni (!) 4 glase, v Guštanji 2 glasa, v Grebinji 1 glas, v Ovbrah 1 glas, v Pristriči 2 glasa, na Budi 4 glase in v Velikovcu 2 glasa. Po teh dokaj zanesljivih poročilih soditi, bo dobil naš kandidat, gospod Gregor Einspieler, 82 glasov ; nasprotnika Plešivčnik p. d. Tempohar in baron Helldorf pa oba skupaj 30 glasov. Baron pa bo najbrže že prej umaknil svojo kandidaturo, da se izogne blamaži.
Živeli vrli naši slovenski voltici ! Le vedno tako hrabro naprej !
Iz črne se nam piše, da grof Thurnovi gozdarji najhuje pritiskajo za nemško-liberalno stran. Kmetje se jih bojijo in si ne upajo k volitvi. Tako je prišlo k volitvi naših samo 22, nasprotnikov pa 25. Enega naših volilcev so nasprotniki domu pognali, druzega so zaprli in ga napojili. Grof Thurn hoče ves ta kraj v svojo mavho spraviti. Nakupil je samo v Črnski fari nad 30 kmetij, več kot polovico fare. Za Črno bo res potrebna posojilnica, da bo ona kupovala zadolžene kmetije in jih spet našincem prodajala, sicer prilezemo spet tje, kjer smo bili pred 1. 1848, pod grofovo tlačanstvo! — V Šmarjeti so liberalci g. župnika Šavbaha celo zasmehovali in se krohotali za njim. Zmaga je bila lahka, ker je izmed 184 volilcev jih prišlo samo 24. Ali so Slovenci doma zaspali? Tudi v tem kraju bo treba več delati. Tinje so nekdaj narodno volile ; kako je to, da so letos hopnile v liberalni koš, nam je še neznano.
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Celovca. (Čestitka Njegovi prevzvi-šenosti knezoškofu Jak. M. Stepišneku.) Dne 2. avgusta obhajala je Njegova prevzvišenost
knez in škof Lavantinski, Jakob Stepišnek, svojo zlato meso. Družba sv. Mohora, ki mu je posebno hvalo dolžna, ker se je ves čas svojega pastiro-vanja živo zanimal za družbo in njeno razcvetanje vedno pospeševal, mu je poslala sledečo čestitko:
Njih prevzvišenosti knezu in škofu Jakobu
Maksimilijanu ,, ..
J	v Mariboru.
Prevzvišeni, premilostivi knez iu škof ! Družba sv. Mohora se z Vami raduje, da Vam je dobrotljivi Bog dal dočakati današnjega preblaženega dneva ter Vam ob tej slovesnej priliki izraža svojo udanost in hvaležnost, ker jej izkazujete čast, biti eden njenih najodličnejših in najstarejših udov, pa tudi po vzgledu slavnega Vašega prednika biti vsikdar njen posebni pospešitelj in dobrotnik. Danes kliče blizu 42 tisoč družbenikov, med njimi nad 12 tisoč udov lavantinske škofije, v slavo petdesetletnega duhovskega in višepastirskega delovanja Vašej prevzvišenosti gromoviti: „Živio!“ Bog Vas ohrani še mnoga leta našej družbi in Vam izročenej čredi. Slava!
Odbor družbe sv. Mohora.
Na to brzojavko poslali so prevzvišeni in mi-lostivi gosp. knezoškof Lavantinski dr. Jakob Maksimilijan odboru družbe sv. Mohora naslednji odgovor :
„Naj blagovoli slavni odbor vsprejeti mojo srčno zahvalo za prijazna voščila, povodom moje zlate mese mi izrečena. Bog ohrani družbo sv. Mohora! Živeli njeni udje!“
Iz Celovca. (O Velikovški volitvi.) Naši nasprotniki postali so jako slabe volje, ker imajo malo upanja, da bi kteri njihovih dveh kandidatov pri volitvi v Velikovcu prodrl. G. Dobernik ne ve, nad kom bi svojo jezo spustil in se zaleti slednjič v št. 62 svojih „Er. Stimmen“ v našega kandidata č. g. Gregorja Einspielerja, ter ga imenuje „einen hochst unbedeutenden Menschen“ (malo pomenljivega človeka). Dobernik se ve da je res „velik“ mož, pa le po telesu; o slavnih delih njegovega uma pa do zdaj še ni čisto nič znano, razun da čečka svoj malo obrajtani listič, v kterem gode zmirom le na dve struni: obiranje duhovščine in zasmehovanje slovenskih teženj, prvo prej ko ne iz krščanske ljubezni v zahvalo, da so njega in rajnega njegovega brata ravno domači in tuji duhovniki z milodari podpirali v Celovcu in v Trstu; drugo menda v dokaz hvaležnosti, da ga je rodila slovenska mati. On, čigar zibelka je tekla na slovenskih Djekšah iu čigar pradedi so bili v slovenskih Tinjah doma, se že več let trudi za večo slavo Germanije, vendar si še ni kaj častnih stopinj v svoji stranki priboril, dokaz, da se njegovo delovanje ne ceni tako visoko, kakor si morda sam domišljuje. Njegova zmožnost in vsa njegova pičla vednost ocenila pa se je še le pred kratkem od strani njegovih somišljenikov bolje, kakor bi bilo to nam mogoče storiti. Koliko velja, povedali so tedaj njegovi prijatelji sami. Ljudstvo je večnega ščuvanja že sito in noče razumeti, zakaj bi moral Slovenec veduo zmirjan
in zaničevan biti le zaradi tega, ker je Slovenec. Gosp. Gregor Einspieler pa se je v kratkem času, kar vodi „Mir“, prikupil vsem koroškim Slovencem, zato si ga želijo za poslanca; pač jasen dokaz zaupanja! Če je gosp. Einspieler „malo pomenljiva oseba“, kaj je pa potem Dobernikov kandidat g. Plešivčnik ? On, kot priprost in neučen kmet, si v družbi učenih gospodov v deželnem zboru še ust odpreti ne bo upal in bode vsemu le prikimoval, kakor mu bodo slednji godli. Takih poslancev si v svojo korist naši nasprotniki najbolj žele. Kako je potem mogoče, kar Dobernik trdi, da bo za kmeta več storil, kakor župnik Einspieler, kteri ima na svoji strani v pomoč dostojno omiko in potrebno zgovornost, bistro glavo in pravicoljubno, pogumno srce. Prazno je tudi čenčanje Dober-nikovo, da smo g. Einspielerja še le v zadnjem trenotku postavili kot kandidata. On je bil že iz začetka naš kandidat; kar se je pisalo o drugih kandidatih, vse to je bila gola domišlija nasprotnih listov — same race, ki so jih v svoji nevednosti spuščali po svetu, da bi begali s tem naše volilce, kar pa se jim, hvala Bogu, ni posrečilo. Da bi svojo nevednost o gibanju v našem taboru zakrili, hočejo pa svet prepričati, da smo se mi premislili. Gosp. Doberuiku pa svetujemo, naj se vprihodnje čisto nič ne vtika v volitve Velikovškega okraja; kajti ta okraj je slovensk, in tukaj nemajo „Veliko-uemci“ nič iskati!
Iz Celovca. (V slovo čast. g. župniku A. Keznarju!) Vsi obiskovalci cerkve sv. Duha in poslušalci slovenske pridige v Celovcu in iz okolice smo bili žalostni, ko smo zvedeli, da nas zapustijo gosp. Keznar. Več let so nam v tako iskrenih in srčnih besedah oznanjevali nauke sv. vere, da jih nikoli ne bomo pozabili. Zahvalimo se Vam, č. gospod, za vse lepe nauke in za Vaš trud pri spovedovanju! Bog Vas ohrani v novem delokrogu zdrave in zadovoljne v blagor in srečo Vaših farmanov! Prebivalcem Št. Bupertske fare pri Velikovcu pa iz srca čestitamo, da dobijo tako prijaznega in vnetega dušnega pastirja!
Òd Goselnega jezera. (D ob eri a ves proti Klunu in Gregorcu.) Zavoljo besed, s kte-l'imi sta slovenska poslanca Klun in dr. Gregorec razkrila žalostne šolske razmere na Koroškem, so Celovški ponemčevalci v velikem strahu, ker se bojijo , da bi znalo naučno ministerstvo vendar le ua druga pota kreniti. Zato so menda razposlali tajno okrožnico na vse nemškutarske in od nem-škutarke milosti odvisne župane, naj jim pridejo na pomoč s tem, da se odločno izrečejo zoper Kluna in Gregorca. Takih izjav smo namreč že nekaj brali, in ni misliti, da bi bile občine iz lastnega nagiba sklenile te proteste. Saj se v državnem zboru marsikaj govori, kar tej ali dru-gej občini ni prav, pa do zdaj še ni bila navada, da bi občine protestirale proti takim govorom , sicer bi med zasedanjem drž. zbora ne imele kaj druzega opraviti. No, tedaj naš odbor v Doberli vesi se je tudi oglasil, zavrnil govore Kluna in Gregorca, ter se izrekel, da so sedanje nemške šole čisto dobre. Dokler je odbor sostav-Ijen iz samih nemškutarjev in Nemcev, ni bilo kaj druzega pričakovati. Le nekaj se mi čudno zdi, namreč, da govorijo ti možje v imenu Slovencev. Ako prideš v Doberlo ves, slišiš te gospode le nem-
ški govoriti, in še razžalil bi jih, ko bi je med Slovence štel ali slovenski nagovoril. Kako pa morejo taki govoriti v imenu Slovencev?
Iz Doberle vesi. (Zmaga je naša!) Volitev volilnih mož je dokončana in smemo biti veseli, kajti zmagali smo sijajno! Čeravno je Doberla ves gnjezdo Velikonemcev iu Posilinemcev, vendar znamo tudi že mi kmetje v okolici krop od vode razločiti iu vemo, kdo je naš prijatelj. Posebno iz spodnjega kraja je prišlo mnogo naših kmetov iu volili so vsi kakor en mož. Nasprotnike vse to hudo skli. Zadnjo nedeljo so imeli v Sinči vesi pogovor zavolj volitve; pa jim nič ne bo koristil, kakor se kaže, ker tudi iz drugih krajev slišimo, da so Slovenci zmagali.
Od spodnje Krke. (Letina. Občinske volitve.) Letina ni kaj dobra. Kži smo malo pridelali, in to je naš glavni pridelek. Tudi drugo žito se ni posebno obneslo. Zadnje tedne nam je dež vedno nagajal. Bomo videli, kaj nam prinese jesen ! Otava lepo kaže ; da bi le hejda lepo obrodila, saj hejda in rž to nas Korošce redi ! ■— Bližajo se občinske volitve. Tukaj po Celovški okolici bi bilo treba veliko popraviti, saj so povsod nastavljeni nemško-liberalni župani, odborniki in pisarji. Pa malo je upanja, da bi se že letos kaj spremenilo. Liberalci so bolje organizirani in vsi vneti za svojo reč in svoje može. Okoli tekati, glasove in pooblastila loviti, to znajo! Našim kmetom marsikaj ni po volji, pa pomagati si ne znajo in tudi nočejo. Kedar jim liberalci svoje listke usiljujejo, takrat godrnjajo in pravijo: Jaz volim, kogar hočem, kaj me bo kdo silil!11 Iz jeze potem drugokrat še k volitvi ne grejo. Pa s tem kujanjem nemškim liberalcem ravno najbolje ustrežejo, ker ti potem volijo, kakor hočejo. Bolje bi bilo, da bi se naši kmetje pred volitvijo kje zbrali, svoje kandidate postavili in jih na listke zapisali ter s temi listki volili. Tako bi marsikje dobili občino v svoje roke.
Iz Velikovške okolice. (Čemu je „pauern-pund“ ustanovljen?) Koj od začetka smo bili prepričani, da so znani nemškutarji in liberalci v Grabštanju „pauernpund“ samo zato ustanovili, da bi lože kmete lovili za nemškutarsko-liberalne volitve. Solznih očij so namreč gledali, kako so pri zadnjih volitvah jeli sijajno zmagovati naši slovenski kandidati g.Einspieler, Muri, baron Pino, kakor še nikdar popred. Tako ne sme biti, Slovenci ne smejo na dan, saj še nemajo pravice živeti, te puhle dušo! Zato naredimo društvo — „pauernpund“ — h kteremu rečemo, da mora vsak kmet pristopiti, tam pa toliko upijmo slovenskemu kmetu na ušesa, da kar ogluši in pozabi, da je poleg kmeta še tudi katoličan in Slovenec,
—	potem pa mu pri volitvah porinimo liberalca in nemškutarja. Tako so modrovali; kdor tega še ni vedel, lahko se zdaj prepriča. Ponujajo nam namreč po „pauernpundu“ za kandidata g. Plešivčnik a iz Bude, ki sicer nosi slovensko ime, a srce mu gori le za nemškutarijo in liberalno glorijo, ki je nam že toliko škodovala. Dne 14. t. m. bode spoznal, da mi verni slovenski kmetje tudi nemarno srca za njegovo izvolitev, „pauernpundu“ pa smo hvaležni, da nam je s to ponudbo očitno pokazal
—	čemu je prav za prav ustanovljen.
Iz Medgorij. (Ustanovimo podruž-nico sv. Cirila in Metoda!) Po vseh do-
linah in hribih slovenske Koroške ustanovljajo se podružnice sv. Cirila in Metoda, in skrbijo s tem za to, da dobi naša mladina slovenske in katoliške šole, kakoršnih si vsi želimo. Ob enem pa se veselo shajajo in radujejo pri poštenih veselicah. Tudi za naš slovenski kraj bi bila taka podružnica potrebna. V Grabštanju imajo že davno „Orts-gruppe“ nemškega šulferajna, čeravno pravih Nemcev tam nič ni. Ali bomo mi Slovenci spali ? Zbudite se toraj, rodoljubi, in snidimo se enkrat, da se o tem pogovorimo! V Medgorjah nas bo veliko pristopilo, saj je pri nas le malo liberalcev. Zdaj imamo tako skrbnega in vnetega dušnega pastirja , oni nam bojo pri tem gotovo pomagali. Upamo pa tudi, da nas bojo krepko podpirali č. g. dekan Wieser v Grabštanju in č. g. župnik Vidovič na Radišah. Tako imamo trdne može, na ktere se moremo zanašati; pa tudi lep prostor pri g. Martincu, ki je bil nekdaj Medgorski učitelj. Tudi dobrih slovenskih pevcev se bo nekaj nabralo , da bomo tudi mi lahko napravljali take veselice, kakor jih drugodi.
Iz Trušenj pri Velikovcu. Pretekli torek smo imeli čast pri sv. Frančišku pozdraviti našega novega, prav ljubeznjivega provizorja gosp. Mihlna, kteri bodo oskrbovali faro v Šmarjeti. Vse mlado in staro jih je kaj radovedno pričakovalo; šolska mladina celo z banderom, in mlada deklica jih je nagovorila in jim poklonila šopek cvetlic. Pozdravili so jih tudi gospod župan, učitelj in drugi. Gospod provizor so vsakemu lepo odgovorili iu bilo je vse do solz ginjeno. Mežnarji so pokali, lepo zvenenje pa je slovesnost poviševalo. Mi pa smo kaj veseli, da smo dobili ljubeznivega gospoda, ki so se z nami v domačem maternem jeziku pogovarjali.
Izpod Obirja. (Obrtniške zadruge in občinske urad nij e.) Ne vem, zakaj nobeden nič ne piše o našej obrtnej zadrugi v Doberli vesi. Dne 7. maja smo volili novi odbor; pa dosti sadu od te zadruge ne pričakujemo. Pravila, kakor tudi pisma od deželne vlade in okr. glavarstva, vse se je prebralo po nemško, čeravno je večina rokodelcev slovenskih; jaz vsaj nisem razumel besede. Potem so nam začeli slovenski razkladati, pa v taki čudni slovenščini, da je bila vsaka druga beseda nemška ! Mnogo nas je bilo, ki nismo nič razumeli, in smo še le od drugih zvedeli, o čem se je sklepalo. Menda bi bili ja lahko dobili kakega človeka, da bi nam bil v dobri in jasni slovenščini vse razložil! Puškarska zadruga v Borovljah dobro skrbi za svoje ljudi ; veselilo bi nas, ako bi tudi naša kaj storila za nas podjunske rokodelce. — Nič bolje se nam ne godi v naših občinskih pisarnah. Navadno imajo take tajnike, ki le za silo lomijo slovenski, in če človek v pisarno pride, ga tajnik ogovori in izprašuje v čudni slovensko-nemški mešanici. V ravno tako spačeni besedi se razglašajo oklici župana in deželne vlade. Naj bi že enkrat spoznali, da smo Slovenci, in z nami govorili v pošteni slovenščini. Naj bi v tem posnemali sv. katoliško cerkev, ki spoštuje vse jezike, in zmirom nastavlja med Slovenci take duhovnike, ki so slovenskega jezika zmožni !
Iz Št. Jurja na Žili. (Toča.) Lanskega leta dne 22. julija pobila nam je toča do tal vse naše poljske pridelke. Zato ni čuda, da smo že prav
težko pričakovali letošnje žetve, kajti, vsi posestniki so morali več ali manj žita kupovati, da so mogli sebe in svojo družino preživiti. Do sedaj je letošnje leto vkljub dolgotrajnemu dežju zares še dobro žetev obetalo. Sedaj pa je odplaval ves naš up po vodi. Dne 28. julija namreč okoli pol dveh popoldne se je vsula toča, debelejša od velikih lešnikov nad naša žitna polja in v enej četrt uri bilo je na malo vse potolčeno. Ječmen, pšenica in oves se mora poseči, ker ta sad je najbolj trpel. Le rž in sirk še nam moreta mrvico odvreči. Bog pomagaj in varuj nas toče!
Iz Peč. (Za slovo!) Že drugič v kratkem času zapusti našo Podkloštersko faro dušni pastir. Dolgo smo žalovali za priljubljenim župnikom Šimnom Inckom, sedanjim dekanom Kanalske doline. Njih zadnje besede nam ostanejo v vednem spominu. Lepo so podučevali nas in našo mladino, in za to se jim srčno zahvaljujemo. Potem smo dobili prijaznega mladega gospoda Fr. Trei-berja za farnega oskrbnika. Vsi smo jih radi imeli, ker so vnet duhovnik in neustrašljiv rodoljub. Želimo jim za slovo srečo, zdravje in enkrat nebeško krono.
Iz Podjunske doline. (Občine pozor!) Iz Tirolskega privandrani advokat v Celovcu dr. J. L u g g i n, zagrizeni nasprotnik vsemu, kar je slovensko, vodja nemško liberalne stranke na Koroškem in načelnik židovsko-nemškega „Šulferajna“, razpošilja slovenskim srenjam že tiskane pole, ki so samo za podpisali, da protestujejo občine zoper vpeljavo našega materinega jezika v domače šole in zoper slovenske poslance, ki so v zadnjem zasedanji državnega zbora tako možko slovenske šole za slovenske otroke tirjali. Temu lisjaku so se tudi Velikovški gospodje na limanice vsedli, ki vsi žive od slovenskega kmeta. Mi kmetje pa si dovoljujemo samo ponižno vprašanje, kakor smo že navajeni, kdo kali pri nas mir? (Tako delajo naši nasprotniki in na tak način izpečejo se one „Zu-stimmungs-Kundgebung“, kterih smo zadnji čas nekaj brali tudi že v uradni „Klagenfurter Zeitung,“ in sicer vedno na prvem mestu. — Da je vse to le naročeno bilo, o tem preverjeni bili smo sami. — Mi se teh sleparij nismo nikakor prestrašili, ker nam je naša nemško - liberalna gospoda le predobro znana. Rojake naše pa prosimo, da nam taka naznanila tudi od drugih krajev pošiljajo, ako bi se jih nadlegovalo s takimi polami, da bodemo potem vedeli dostojno obelodaniti tako delovanje, ki se že samo po sebi obsoja, in da se bode svet prepričal, kakošne so bile one „ausserordentliche Sitz-ungen“, v kterih so se sklepale pritožbe zoper upeljavo slovenskega jezika v ljudske šole na slovenskem Koroškem in zoper možato postopanje slovenskih državnih poslancev čč. gg. Kluna in dr. Gregorca. Ured.)
Iz Ljubljane. (Hranilnica. Nove stavbe. Vodovod. Novi časniki.) Središče slovenskih dežel je začelo rasti in se širiti, odkar ima slo-vensko-narodno starešinstvo. Prav veseli smo, da dobimo v kratkem svojo mestno hranilnico, ki bo, se ve da, vse slovenski uradovala. Pričakovati je, da bojo rodoljubi svoje denarje iz nemškutarske kranjske hranilnice vzeli in jih uložili v mestno. Potem bo zamogla narodne, domače zavode podpirati, kakor zdaj „Kraujska“ podpira nemški šul-
feraja ia drage reči, ki so proti Sloveacem obr-njeae. — Zida se zdaj maogo. Dobimo veliko, aovo vojašaico , aovo ljudsko šolo itd. Mesarski most na Št. Peterskem predmestji, ki je zdaj lesea, hočejo podreti iu aa mesto njega postaviti kamnitaega ali pa železaega. — Zelo imeaiten bo tudi vodovod, ki bo stal okoli pol milijona gldinarjev. Cel potok čiste studenčnice bojo napeljali od Device Marije na Polji v mesto, kjer se bo voda tudi po hišah napeljala, kakor na Dunaju. Tako dobimo dobro pitno vodo, ktero smo do zdaj pogrešali. — Podila sta se tukaj spet dva nova časnika: „Domoljub“ in „Obrtnik“. Slovenskim pisateljem je obilno število časnikov le v kvar, ker drug druzega spodjedajo ter tako prav težko shajajo. Bolje bi bilo, da se pisatelji združijo in nekaj listov opustijo; vsaj ostali bi dobro shajali!
Iz Sela pri Bledu. (Grozna nesreča) je zadela dne 21. julija posestnika Šmida. Strela mu je ubila ljubljenega sina Antona. Zgodilo se je tako: Anton in njegov mlajši brat Janez sta šla v soboto popoldne orat. Začelo je grmeti in deževati, in že sta spregala konje, kar trešči strela in zadene Antona na glavo, da je pri tej priči mrtev obležal. Ubilo je tudi obe kobili. Janez je prišel pod konja, pa je ostal nepoškodovan. Sosed Herček ga je izvlekel izpod mrtve kobile. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod !
Iz Maribora. (Z 1 a t a s v. m e š a.) Na Por-cijunkulo ob 10. uri služili so Njih ekscelenca prem. g. knezoškof Lavantinski Jakob Maksimilijan svojo zlato sv. meso. Navzoči bili so Solnograški knezoškof Eder, potem pa vaš (Celovški) knezoškof in pa Ljubljanski. Tudi najbolj odlične gospode, kakor kmetov, bilo je toliko, da se je vse trlo. Pridigo-vali so si prevzvišeni zlatomešnik, ki so še prav krepkega zdravja. Mešnikov naštelo se je do 128, došli iz škofije, pa še od dalje, od Dunaja in Trsta na ta praznik v Maribor. Svetli cesar častitali so knezoškofu iz Išlna; od drugih strani došlo je ta dan okoli 80 telegramov ; koliko pa pisem in drugih čestitk. Duhovščina poklonila je škofu-zlatomeš-niku nov kelih od čistega zlata, krasne mešne bukve ter par v zlato vezanih altarnih blazin, čč. gg. trapisti iz Reichenberga (ob Savi) prinesli so dragoceno pastirsko palico, čč. šolske sestre fini roket, čč. Magdalenke krasno štolo itd. C. g. dr. M. Napotnik, direktor na Dunaju, napisal je 280 strani debelo knjigo pod naslovom : „S v. V i k t o r i n , škof Ptujski," ter prekrasno delo knezoškofu-zlatomešniku poklonil za vezilo. V škofovi palači kilo je ta dan gotovo 200 gostov pogostenih. — Bog ohrani prevzvišenega zlatomešnika še mnoga leta! — Na predvečer zvonilo se je po vseh cerkvah, po hribih goreli so kresi.
Iz savinjske doline. (Kodi pojdejo Čehi T Ljubljano?) Veseli nas, da nas mislijo češki k ra tj e zopet obiskati o priliki Sokolske slavnosti. Ba mi Štajerci bi se tudi radi veselja udeležili! Bri zadnjem češkem izletu smo čisto na strani ostali, ker so gostje šli čez Beljak in Gorenjsko. Zakaj ne bi zdaj potovali preko Maribora in Celja? Saj na Gorenjsko se lahko s posebnim vlakom iz kjubljane odpeljejo za en dan, da si Bled in druge kraje ogledajo. Mali Štajer je tudi lep in velik kos slovenske zemlje ; kdor tukaj ni bil, je videl le pol Slovenije. Ugovarja se morda, da bi sprejem na
Štajerskem ne bil najprijaznejši, ker po mestih povsod Nemci gospodarijo. Jaz pa mislim, naj bi se glavni sprejem priredil v narodnem Št. Jurji. Tje tudi mi Savinjci	nemarno	daleč in nas	bi gotovo mnogo tje šlo.	Pa	je še	več drugih	postaj,
kjer nam nasprotniki	ne	bodo	mogli vsega	skaziti.
Naj tedaj gospodje,	ki	bodo	sprejem uredili, te
besede v poštev vzamejo!
Kaj dela politika.
Nemški cesar Viljem se je spet povrnil iz Rusije na dom. Med potjo je obiskal švedskega in danskega kralja. Časniki mnogo pišejo in ugibajo o tem potovanju, pa gotovega nobeden nič ne ve. — Srbski kralj Milan je menda na živcih bolan; zdaj je na Dunaju; pravijo, da gre na Tirolsko. — A f g a n s k i emir (knez) je za smrt bolan. Če umrje, bo sitnost za Angleže. On namreč nema pravega naslednika, rodovi afganski se bojo po njegovi smrti začeli med seboj klati; to priliko pa lahko porabi Rusija, da si deželo prisvoji in tako pomakne svojo mejo do Indije. Tega se pa Angleži najbolj boje. — Nekteri voditelji n e mš ko - lih e raluih strank si prizadevajo, da bi vse pristaše svoje združili v eno samo veliko stranko. To pa ne bo šlo, ker imajo preveč takih petelinčkov med seboj, kterih vsaki hoče svojo pesem peti in svojo strančico za seboj voditi. — Češki listi pišejo, naj bi se izdelal skupen program za vso desnico. To je bilo že davno potrebno. — Govorica, da odstopi učni minister G a u t s c h, se do zdaj ni potrdila. Dokler so poslanci doma, se mu jih ni treba bati. — Namesto Khuna pride v Gradec za poveljnika tretjega kora fzm. Schonfeld. Nemški listi so zavolj Khuna dosti pisali; mi se pa ne mešamo v vojaške reči.
Gospodarske stvari.
„ Vrtnarstvo s posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov11 — tako je naslov lični knjigi, ktero je po naročilu vis. c. kr. kmetijskega ministerstva spisal g. Gustav Pirc, tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske in popotni učitelj, in založila c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Gospod spisatelj je sicer prejel naročilo, naj spiše navod, kako je obdelovati šolske vrte, a on je z hvalevrednim namenom razširil svojo nalogo, raztegnivši jo na vse stroke vrtnarstva, da je vstre-gel s tem ne samo učiteljem, ampak vsem, ki se pečajo z vrtnarstvom. Knjiga, pisana v gladkem, tudi priprostemu ljudstvu razumljivem jeziku obsega 6 poglavij : Splošni del, sadjarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo in lepotično vrtnarstvo. Podobe, ktere razsvetljujejo poduk o raznih vrtnarskih delih ter kažejo vrtnarsko orodje in mnoge rastline, so tako jasno risane in lepe, kakoršne je redko videti v slovenski knjigi. Ne moremo na drobno presojati knjige, ker nam ne dopuščajo tega pretesni prostori našega lista — a reči smemo, da je knjiga po obliki in vsebini prav lepa in prekoristna ter vredna, da si jo priskrbi vsak ljudski učitelj za se in za šolsko knjižnico, vsak duhovnik, kterega veseli vrtnarstvo in sploh vsak izobražen kmetovalec, ki se rad ponaša z umno vrojenim sadnim ze-
lenjadnim in morda tudi lepotičnim vrtom. Knjiga vstreza izvrstno živi potrebi, torej segajmo po njej !
Za poduk in kratek čas.
Romanje koroškega Slovenca v Rim 1.1888.
II. Bivanje v Rimu.
(Dalje.)
V pondeljek — 4. aprila — vozil se je naš IV. razdelek prek aventinskega hriba k vratam sv. Pavla. Rimski bič je neusmiljeno padal po ubogih konjičih. Lah je udrihal zdaj po enem, zdaj po drugem konju, dasiravno sta oba prav pridno vozila. Vsem se studi laška divjost, policaji pa molčijo. Pred mestnimi vratami sv. Pavla morali smo precej dolgo čakati, da so se neukretni vozovi memo zbasali. Ti okorni vozovi imajo samo po dve debeli in visoki kolesi. Ves voz je podoben visoki škrinji. Neugodno škripanje čudnih kočij se daleč sliši. V tako škripajočo skrinjo vpreženi so osli, mule in večkrat tudi medli konjiči ; za vse pa ima laški voznik mesto ovsa bič. In tega jim v tako obilni meri deli, da jim kosti pokajo.
Ko se stlačimo skoz ogromna vrata, imamo ob svoji desnici piramido (velikansko grobljo, podobno dnevom v Pratiki) Kaja Cestia. Stala je že za časa Kristusovega rojstva. Ko se pripeljemo do mesta, na kterem sta se nekdaj sv. Peter in Pavel drug od drugega poslovila, preden sta šla v krvavo smrt, zagledamo pred seboj visoki stolp cerkve sv. Pavla. Še pičle pol ure, in korakali smo v najlepšo cerkev na celem svetu. Nimam peresa, s kterim bi zamogel blišč in lepoto te rimske krasotice vsaj površno popisati. Ko smo vstopili, bali smo se, da nam ne spodrsne na gladkem tlaku. Sto marmornatih stebrov deli velikansko c; rkev v pet ladij. Cerkveni tlak, obilni altarji in vse drugo, kar smo videli, se lesketa, da smo vsi ostrmeli, in nismo vedeli, kam bi se najprej obrnili. Hitimo pred glavni aitar, na kterem navadno le papež mašujejo. Aitar stoji tako, da so med sv. daritvijo papež k ljudem obrnjeni. Pred toliko lepim altar-jem, da se njegova lepota ne dà popisati, popadamo na kolena, ter opravimo svojo romarsko dolžnosi. Jaz sem pa tudi še posebej pomolil za Mohli-čane, kakor sem jim bil slovesno obljubil. Ko opravimo kratko molitev tudi v rakvi, pred ktero gori mnogo lučic — ker se nahaja tukaj večji d 1 trupla sv. Pavla, — stopimo iz cerkve z namenom, da prelepo svetišče še drugikrat obiščemo. Še krat .k zdihljej k izvoljeni posodi, in že sedimo spet v omnibusih, da se peljemo do tretje glavne cerkve in po vsem svetu slovečih katakomb.
Ko se vozimo k cerkvi sv. Boštjana, začelo je iz neba liti, da je bila cesta vsa blatna, konja pa sta se potila, da se je iz nju kadilo; voznik jima pa vnovič ovsa po križu nasuje. Hotli smo najprej v katakombe sv. Kališ ta, pa bile so že drugih romarjev polne. Morali smo nekoliko počakati. Enako se nam je godilo pri katakombah sv. P r e t e k s t a t a. Zato jo ukrenemo naravnost k cerkvi sv. Boštjana. Cerkev ni tako veličastna, kakor ona sv. Pavla, pa nič manj znamenita ; nekaj zaradi njene starosti, nekaj pa tudi zato, ker so bile za nekoliko časa v nji hranjene
svetinje sv. Petra in Pavla. Okoli leta 410 že jo je papež Inocencij sv. Boštjanu posvetil, iu verni so si ravno tega svetnika izvolili za posebnega pomočnika zoper kugo. Tudi pri tej glavni cerkvi opravimo glasno svojo romarsko dolžnost. Počastimo kos stebra, h kteremu je bil svetnik privezan, in pušico, s ktero so ga smrtno ranili. Po stopnicah pridemo v tako imenovano Plutonio, kraj, kjer so bile za nekoliko časa hranjeni trupli sv. Petra in Pavla. Po zidovju smo pregledovali in občudovali slike iz najstarejših časov krščanstva , počastili tudi svetinje sv. Štefana papeža in sv. Lucine, ktere so tukaj hranjene.
Ker so se med tem slavne katakombe sv. lealista že izpraznile, le površno pogledamo v one sv. Boštjana in letimo naravnost v katakombe sv. Kališ ta, da nas spet drugi ne prehitijo. Južni dež nas poprej še dobro omije, preden pridemo z gorečimi svečami v rokah v prostorne podzemeljske rakve, hode in kapele. Voditelj hodi pred nami, in nas pelje zdaj v zgornje, zdaj v spodnje katakombe. Po straneh ogledujemo odprte grobe, beremo marsikteri napis, in vsem nam živo pred oči stopa živa vera, pobožnost, trpljenje in junaštvo prvih kristjanov, ki so se skoraj dve sto in petdeset let za sv. vero vojskovali in kri prelivali. V teh podzemeljskih jamah tedaj so opravljali najsvetejšo daritev in pokopavali svoje mrliče! Sedanja framasonska in sv. veri sovražna vlada utegne prej ali slej kristjane spet v te brloge pregnati, svetej veri pa bo tako malo kos, kakor je bil Nero ali drug trinog. Vtisa, kterega so ti s krvjo svetih mučenikov posvečeni kraji na me napravili, ne morem popisati. Zdelo se mi je, da zdaj zdaj me sreča dolga rajda prvih kristjanov, ki s palmami in gorečimi svečami v rokah mučenika k pogrebu nesó in angeljsko milo pojo : „Kyrie eleison !“
Že je poldanska ura. Vrnemo se po Apiškej cesti memo cerkvice „Gospod! kam greš?“ nazaj na trg sv. Ignacija. Ko iz omnibusov stopimo, vsuje se na nas gosta, drobna toča, pa spet kmalu preneha. (Dalje sledi.)
Smešničai?.
Ko so v neki cerkvi med pridigo spali, zakliče pridigar z lece: „Gori! gori!“ — „Kje pa?“ prašajo ljudje vsi prestrašeni. Pridigar pa reče: „V peklu gori za vse tiste, ki med pridigo spijo !“
Kaj je novega križem sveta F
Na Koroškem. V Borovljah uganjajo no-kteri slabe burke. Fužinski vodja Schatzl je dobil več pisem brez podpisa, v kterih se mu grozi s smrtjo. Ko bi. ne bili prej že na g. Wernerja streljali, bi se nobeden ne zmenil za taka pobalinska pisma; od tistega časa pa imajo gospodje res strah. To zna Borovcem škodovati, če se ne izve, kdo je taka pisma pisal. — V Grebinjskem Kloštru našli so star grob, v njem nekaj kosti, zlato verigo (ketinjo), zlat križ in zlat prstan. — Dravbrežka posojilnica dobro napreduje. Podpira jo duhovščina cele dekanije. Do zdaj je imela že 6000 gld. prometa. Slovenski napis na hiši nasprotnike hudo
bode v oči. — Naš mil. gosp. knezoškof Jožef so Jetos darovali srebrno mešo, ker so že 25 let duhovnik. Bog jih ohrani mnogo let! — Lepim bikom se bojo letos premije delile v Grebinji, Gu-^tanji, Doberli vesi, Železni Kapli, Svincu, Belaci i'i Št. Mohoru. — V Vrbsko jezero je skočil in utonil nek neznan mož pri Loreti. Pomoč je prišla prepozno. — Trije natakarji so šli pijani od plesa domu. V Osojskem jezeru so pa utonili, ker se jim je čoln prevrnil. —• Stekel pes je v Ziljski dolini ogrizel 16 psov, ktere so morali vse vstreliti. V plačah ga je vstrelil neki lovec. — Za nemško šolo in proti govorom slovenskih poslancev Kluna in dr. Gregorca se oglašajo, kakor na komando, po vrsti vse nemškutarske občine. V zadnjem času so to storile občine Doberla ves, Podklošter in Vrba. Ne bomo se čudili, ako jim sledijo še druge, saj vemo, da so ti možje navajeni plesati, kakor jim godejo Celovški liberalci. (Več o tem pové dopis „Iz Podjunske doline1' v današnjem listu.)— V Goričah v Ziljski dolini je pogorelo šest poslopij, tri hiše in troje gospodarskih poslopij.-—Nadvojvodinja Valerija se je več dni mudila na Koroškem in si ogledala stare stavbe in gradove v Brezah, v Krški dolini in okoli Št. Vida. —- Na Vrbskem jezeru je zdaj tujcev : v Poračah 1041, v Vrbi 866, v Krivi Vrbi 377, na Otoku 77, pri Majerniku 37, na Sekiri 108, na Gorici (v Loreti) 39t v Ribnici 4. Vseh 2547. — Velik ogenj je bil v Št. Jurji pri Celovcu. Pogorelo je 12 pohištev, mnogo žita in krme. Splošno se jezijo nad čuvajem v Celovškem zvoniku, ki je ogenj prepozno zapazil.
Na Kranjskem. V Repnjah na Gorenjskem, fara Vodice, imajo šolske sestre prav dobro dekliško šolo, ktero priporočamo vsem premožnejšim gospodarjem. Deklice se učijo gospodinjstva in drugih potrebnih reči. Deklice se jemljejo na stanovanje in hrano. Zrak je tam prav zdrav. —• Na kmetijski šoli v Grmu pri Novem mestu je razpisanih do 20. sept. pet kranjskih deželnih ustanov. Mladeneč, ki tako ustanovo dobi, je tam v šoli z ^sem preskrbljen, le obleko mora s seboj prinesti. Prosilci morajo biti na Kranjskem rojeni, 16 let Gnri, trdni in zdravi. Priporočamo to šolo pa tudi Koroškim gospodarjem. Za majhno plačilo se tam kmečki sin sprejme v šolo, hrano in stanovanje, ter se v slovenskem jeziku prav dobro izuči v vseh Trdnostih, ki so kmetovalcu potrebne. — Krištof Smidovih spisov je izišel pri Krajcu v Novem mestu zvezek. — V Ljubljanici je^ utonil neki vojak Pijonir, ko so delali most pri Št. Peterski kosami.
Treščilo je pri Adamiču v Vodicah. Vse je zgorelo. — V Radovljici je umrl kranjski deželni glavar grof Thurn. Pogreb je bil slovesen, ker je Prišla vsa viša gospoda iz Ljubljane. Grof Thurn, čeravno nemške rodovine, je bil pravičen tudi Slovencem, zato ga je spoštovala vsa dežela. — V Peskovcu so pogorele tri hiše in več skednjev. — Gospa Hočevar v Krškem je v spomin cesarjeve 40 letnice podarila 10.000 gld. vredno hišo v Krškem, da se v njej napravi hiralnica, kjer se sprejemajo stari, bolehni in neozdravljivi siromaki. Ob enem podarila je 30.000 gld. za 12 ustanov za hirajoče v Krški občini. Kdor tako ustanovo dobi, ga vzamejo v hiralnico zastonj. Tudi je dala 20.000 gld., da se v Krškem ustanovi lastna fara. Ta gospa je res ze veliko dobrega storila. — „Dolenjski Sokol" dobi
novo zastavo. — Na Kranjskem so začeli kupčevati s kresnicami, smrdljivkami, jeterniki in koprivami, ki se izvažajo v tuje dežele, pa se še ne ve, kaj iz njih delajo. Prodalo se je tega blaga že za 3000 gld. — V Ljubljani so zasačili dva dečka, ko sta goske kradla. Eden je 5, drugi 6 let star. Zgodaj peče, kar hoče kopriva postati! — Točo so imeli okoli Mokronoga. Škode je precej.
Cesar Franc Jožefi. 1848 do 1888. Na spomin štiridesetletnega vladanja Njega Veličanstva. Sestavil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. (Z devetimi podobami). — Na Dunaju, 1888. Natisnil in založil Karol Ranch. 8°. 16 strani. — To je najnovejša jako lična knjižica, ki je ravnokar prišla na svitlo na Dunaju v Rauchovi tiskarni. Knjižica je pisana v lehkoumevnem slovenskem jeziku in je namenjena slovenskej mladini v proslavo štiridesetletnega vladanja njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Da bi se knjižica v prav obilnem številu razdelila osobito med šolsko mladino, nastavljena jej je prav nizka cena. 10 izrisov velja 1 gld., 25 2 gld., 50 3 gld. 50 kr., 100 6 gld., 500 30 gld., 1000 50 gld.
Na Štajerskem. Gosp. Ivan Gaberšek, okr. tajnik na Vranskem, je spisal knjigo „Dogodki iz Vranske župnije" v spomin, ko se je Vransko uvrstilo med cesarske trge. Pisatelj je knjižico posvetil mil. g. kuezoškofu Lavantinskemu za zlato njihovo mašo, ki so jo letos darovali. Knjižica velja 25 kr. — Blizo Marenberga je neka žena oparila svojega otroka, daje takoj umrl. — V Runčah pri Ormožu je pogorela šolska hiša. Ko je začelo goreti, bili so ravno otroci v šoli, in le komaj so jih vse rešili. — Pri vojaških vajah na Štajerskem, ki se bojo vršile od 9. do 12. septembra, ne bodo svitli naš cesar navzoč, kakor se je iz početka poročalo. — V Gornjem Gradu je bila 5. avgusta velika slovesnost v spomin cesarjeve 40 letnice. — Nov zvon dobila je stolna cerkev v Mariboru. — V Rogatcu je umri g. A. Mikuš, zvest narodnjak in dober gospodar. —• V Mariboru zidajo novo kaznilnico za 5u0 jetnikov. — V Ljutomer pride nov odvetnik, dr. Josip Namestnik. — Narodni trg Žalec in občina Ponikva sta prosila za slovensko šolo. Koroški Slovenci, posnemajte jih ! — Pri Kanclerju v Doljni Poljskavi je strela užgala, da je pogorelo vse pohištvo ; ostalo vas so rešili požarni brambovci. — Zlato mašo je daroval č. g. Josip Simonič, dekan v Št. Jurji na Ščavnici. — V Konjiškem, Bistriškem in Ptujskem okraju je toča strašno gospodovala. Mnogo vinogradov je pokončanih. Škode je na tisoče ! — Glavna skupščina sv. Cirila in Metoda v Ptujem se je dobro obnesla. Prišlo je mnogo pooblaščenih od podružnic, ter sila veliko naroda. Iz Koroškega jih je bilo tudi precej. Yse je bilo navdušeno in veselo. — Tat ulomil je v farno cerkev sv. Križa pri Celju in odnesel monštranco in kelih.
Na Primorskem. Vinska razstava v Trstu donesla je z loterijo nad 2000 gld. čistega dobička. Stroškov je bilo 7600 gld. — Na kmetijski šoli v Gorici razpisane so tri ustanove za mladenče iz tržaške okolice. — Velik roj kobilic je priletel v Trst in pokril več ulic. Bog nas varuj tega požrešnega mrčesa! — V Skednji pri Trstu so zasledili trtno uš. Ravno tako tudi že na Lošinj-
skem otoku. Viuo je v teh krajih najboljši pridelek ; kaj bojo zdaj začeli? — V Trstu po leti mnogo ljudi znori zavolj prehude vročine. To se je nedavno zgodilo tudi kuharici Želi Lukman iz Tolmina. — Trtna uš se je prikazala tudi že v Škorkoli pri Trstu. — Hrvaška občina Vrbnik je poslala na isterski deželni odbor neko prošnjo v hrvaškem jeziku. Deželni odbor pa jo je nazaj poslal s pristavkom, da mora priložiti laško prestavo. Občina se je pritožila na državno sodišče in — zmagala je. To je spoznalo, da se morajo uloge reševati v tistem deželnem jeziku, v kterem so pisane. To je podučljivo tudi za nas koroške Slovence. Kar velja v Istri, ho veljalo tudi na Koroškem. Oe kaka občina na deželni odbor piše v slovenskem jeziku, jej morajo odgovoriti v slovenskem jeziku. Zdaj sicer nimajo takih uradnikov (saj nastavljajo najrajši Nemce !) ; če pa sila pride, si jih bojo morali priskrbeti! •— Nad vso Liburnijo v Istri se je vsula toča in napravila dosti škode. — Ednajst avstrijskih pomorskih vojakov je pobegnilo iz Avstrije v Italijo. Se ve da so bili vsi Lahi, toraj jim je Italija bolj pri srcu. Tržaški poslanci pa pripovedujejo na Dunaju, kako zvesti domoljubi da so avstrijski Lahi! — Nova brzojavna postaja odprla se je v Podgradu.
Po drugih deželah. Na Dunaju napravijo jeseni sadno razstavo za celo Avstrijo. — V Pešti so na smrt obsodili tistega Simiča, ki je v Trstu umoril nekega mladenča iz dobre hiše, mu denar in ure pobral, potem pa ga v skrinjo zbasal ter iz Trsta pobegnil. — Svojega očeta ustrelil je neki vojak v Debrečinu na Ogerskem. — V Brnu na Moravskem je 2000 delavcev v predilnicah ustavili delo, ker nočejo več po noči delati. Tiste delavce, ki so vendar še hodili delat, so kujavci pretepali. Zdaj se je stvar menda poravnala. Po tovarnah res dosti trpijo ; zato bi bilo dosti, ko bi po dnevu delali, po noči pa počivali. — V Ameriki je umrl misijonar dr. Fr. Weninger, doma iz Mariborske okolice. — Med slavnostnim sprevodom v Monakovem na Bavarskem so se splašili trije sloni (elefanti) in pohodili 20 ljudi, ki so vsi težko ranjeni. — V Parizu se kuja na tisoče delavcev in so ustavili delo, zahtevaje boljšo plačo. Ylada se boji in je sklicala vojaško moč. — Bomarski vlak v sveto deželo gre iz Dunaja 22. avgusta. Iz Trsta jih odpelje parnik 23. avgusta. — Iz zastavnice v Ostendu na Holandskem so tatovi pokradli zla-tovine za 100.000 frankov.
Družba sv. Mohora.
Letos šteje družba sv. Mohora 41.552 udov, torej 6542 več kakor vlani; novih je pristopilo 9226, starih pa odstopilo ali odmrlo 2695. Po-
sebej jih šteje:
Goriška nadškofija	.	.	.	5.647	udov
Krška škofija .	.	.	; .	3.608	„
Lavantinska škofija	.	.	.	12.336	„
Ljubljanska škofija	.	.	.	16.666	„
Tržaško-Koperska škofija .	_______2.118	„
prenos 40.375 udov
prenos 40.375 udov
Sekovska škofija ....	243	
Somboteljska škofija	141	T)
Zagrebška nadškofija .	315	r>
Senjska škofija ....	111	n
Poreška škofija ....	63	
Videmska nadškofija	124	ii
Bazni kraji		121	n
Amerika		59	n
vkup 41.552 udov
Vsled razpisanih družbinih daril došlo je odboru blizu 50 spisov razne vsebine : povestij, ži-votopisov, poučnih in gospodarskih razprav. Obdarovali so se nastopni spisi: 1. „Žganjara, povest, spisal P. Bohinjec v Ljubljani; 2. „Go-spod Anton“, povest, spisal A. Koder v Ino-mostu; 3. „Mrtvo morje“, krajepisen obraz, spisal dr. A. Cigoj v Celovcu; 4. gospodarstva najboljši pomočnik'', spisal prof. M. Cilenšek v Ptuju; 5. „Zbirka domačih zdravil", spisal Ivan Lampe, lekarnik v Kranju.
V porabo so se prevzeli še ti-le spisi: „Črtic e iz dnevnika", spisal Jan. Bilec, duh. v Hir-skej Bistrici ; „Zgodovinske drobtin e“, spisal prof. J. Steklasa v Karlovcu. „Duhovna železnica in vlak v nebesa", spisal Tine Brdnik, kapelan v Kranjskej Gori ; „N a r o d n o blago iz Savinjske doline", zapisal L. Štorman v Grižah; „Zbirka gospodarskih skušenj“in nekaj narodnega blaga, zapisal Lipe Vrbovški; „Z b i r k a zgodovinskih kratkočas-nic, smešnic, ugank", nabral A. Benedik.
Drugi spisi so se večinoma, kjer se je zahtevalo, poslali gg. pošiljalcem nazaj.
Zavoljo ogromnega dela pri tiskanji več ko treh milijonov pol, kolikor jih obsezajo vse letošnje knjige, in zavoljo ponatisov treh letošnjih družbinih bukev, kterih se je bilo sprva premalo natisnilo, tiskar-nica in knjigoveznica ne bodete mogli pred sredo meseca oktobra svojega dela dovršiti. Okoli srede oktobra se bode razpošiljatev pričela, ki traja celih 8—9 tednov. Naj čč. gg. poverjeniki in udje blage volje potrpijo in nam prizanesejo, ako knjige letos nekoliko pozneje prejmejo.	Odbor.
Loterijske srečke od 4. avgusta. Gradec	21	69	4	67	26
Dunaj	14	82	34	71	48
V Celovcu je h ir e n:
Tržno poročilo.
Sladko seno kislo . . . slama
4 gld. 90 kr.
2 gld. 10 kr. 1 „ 70 „
1 * 70 „ meterski cent (100 kil).
pšenica po rž . . ječmen oves . hej da turšica pšeno proso grah repica
fižol, rudeči
Od 500 prignanih svinjčet se je na zadnji tržni dan v Celovcu prodalo 350.
n	n 3 „ 30 „	Frišen Špeh ki. — gld. 70 kr.
2 „ 40 „	maslo .	. . 1 „	— „
3 „ 40 „	mast . . . — „ 75 „
4 „ 20 „	Navadni voli 100—140 gld.
	pitani voli . 140—200 „
5 „ 20 „	junci . . .	70—100 „
6 „ 80 „	'krave . . .	70—120 „
— w 90 „	junice. . .	50—70	„
n	n	prešički	.	5—15	„
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap.
Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu.
Oglasilna priloga k „Miru“ št. 15.
Podpisani želim, sprejeti čvrstega in zdravega učenca,* zmožnega slovenskega in nemškega jezika, ki se želi izučiti v trgovini z železjem. Ustopiti more takoj. Hrano, stanovanje in druge potrebnosti ima v hiši brezplačno.
franc {Sadnikar,
trgovec z železjem v Celovcu,
Burggasse štev. 7.
Andrej Einspielerjevo podobo,
40 ctm. široko in 50 ctm. visoko, na karton krasno izdelano,
oskrbuje p. n. naročiteljem iz prijaznosti do gospoda založnika po 55 kr. iztis Vekoslav Legat, poslovodja tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Hranilnica in posojilnica
v Spodnjem Dravbregu
posluje vsaki petek od 1. do 6. ure popoldne v hiši g. Rabiča. Za uloge daje LVa0/»? od posojil jemlje	obresti. Posojilo dobi le zadružnik
(ki je uplačal delež za 10 gld.). Vsak zavedni Slovenec na spodnjem Koroškem naj bi podpiral ta narodni zavod !
Za odbor:
Dragotin Kous, kaplan,
kot načelnik.
Naznanilo.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem svojo
trgovino s suknenim blagom in z oblekami,
ki sem jo do sedaj imel za glavno mestno cerkvijo z imenom
3P*» 2P4&&.& (vorm.
preselil na
glavni trg št. 15 („zur Schwalbe“).
Ob jednem se zahvaljujem za dosedanje zaupanje in priporočam tudi za naprej svoje mnogovrstno manufakturno blago in narejene obleke za dečke in može.
Obleke se tudi po meri naredé.
Proseč, da mi slavno občinstvo svoje zaupanje ohrani, priporočam se z odličnim spoštovanjem Beljak dne 1. avgusta 1888.
Fr. Pihač,
na glavnem trgu št. IB.
Za IO kr. liter
se dobi naturilo štajersko vino ; najboljša in najcenejša pijača za delavce na polju. Več pové Ivan Kozinc, kaplan pri sv. Križu, pošta Slatina (Sauerbrunn).

»ooo«
oooaooomoooi
a h
9 4>
1IVove izdaje!
Nastopne molitvene in poučne knjige so izšle v novih izdajah, in sicer:
|	« Alojzij, ali šestnedeljna pobožnost v čast
sv. Alojzija. Pridjane so molitve za občno službo Božjo in življenje _ sv. Stanislava Kostka. Spisal
V.	Lah. — V. natis. V polusnje vezana z marmor-
V	natim obrezkom 45 kr. ; v usnje vezana z mar-
Š	mornatim obrezkom 60 kr. ; v usnje vezana z zlatim
obrezkom 80 kr. ; v usnje vezana z zlatim obrez-- kom in pozlačena 1 gld. 10 kr.
etzeinani in Golgata, šok Po
nižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Bukve premišljevanja in molitve k časti britkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa, po premišljevanji pobožne nune Ane Katarine Emerih in po spisih najimenitnejših častilcev presvetega trpljenja našega Zveličarja. Spisal Janez Volčič. —
VI.	natis. V polusnje vezana z marmornatim obrezkom 1 gld. 10 kr. ; v usnje vezana z marmornatim obrezkom 1 gld. 30 kr. ; v usnje vezana z zlatim obrezkom 1 gld. 70 kr.
S A asa ljuba (l OS|)a presvetega Srca.
x	Poučivne in molitvene bukve častilcem Matere Božje.
Iz nemškega posnel Janez Volčič. — III. natis.
V usnje vezana z marmornatim obrezkom 90 kr., ■ v usnje vezana z zlatim obrezkom 1 gld. 30 kr.
0 Sveta ura moliti Jezusa v Zakramentu ljubezni Božje, ali: Obiskovanje presvetega Kešnjega Telesa in počeščevanje vselej neomadežane Device Marije, za vse dni v mesecu poleg sv. Alfonza Li-gvorijana. Spisal Janez Volčič. — V. natis. I. Izdaja brez bratovščinske pobožnosti. V usnje vezana z marmornatim obrezkom 90 kr., v usnje vezana z zlatim obrezkom 1 gld. 25 kr., v usnje vezana z zlatim obrezkom in pozlačena 1 gld. 50 kr. — II. izdaja z bratovščinsko pobožnostjo. V usnje vezana z marmornatim obrezkom 1 gld., v usnje vezana z zlatim obrezkom 1 gld. 40 kr., v usnje vezana z zlatim obrezkom in pozlačena 1 gld. 80 kr.
Te knjige se dobivajo v navedenih platnicah in po imenovanih cenah, pa tudi lepše vezane pri podpisanem in v vseh bukvarnah.
Cenik vseh mojih mašnih in poučnih knjig, pošljem gratis po naročbi.	I
Vse moje molitvene knjige so od I.jnl)- 1 ijsmskega knezoškofijštva dovoljene. I
Mat. Gerber, Ljubljana, I
(Josip C. Gerber),	!
založna trgovina 3 papirj em in knj igoveznico.
NB. Pri poštnih pošiijatvah se plača od vsake knjige po 10 kr. več.
MOOOtlOOOWBOO
2
1
o
0
1
o
o
o
. vsake 2
OMM#
òooooo
oooooooooooooooooo
Podpisani naznanjam, da hočem vstreči 0 mnogim izrečnim prošnjam, in da hočem bol- 0 nike sprejemati v Dofoerlrresi vsako ne- 0 deljo od 10. ure dopoldne naprej.
Dr. Adolf Samitz,
okrajni, fužinski in občinski zdravnik, dosluženi se- ^ kundarni zdravnik štajerske deželne blaznice v Peld- y hofu, dosi, višji zdravnik c. k. deželne brambe,
q v (luštanju (Gutenstein) na Koroškem.
ooooooooooooooooooo
Edina krščanska tvrdka,
katera prodaja
tkanino za cerkvena oblačila
na Avstrijsko-Ogerskem
Josipa Deiller-ja
na Dunaju, TIL, Zieglergasse štev. 27.
Po želji se izdeljujejo mešni plašči, dalmatike, večerni plašči, cerkvena in društvena bandera, velum, nebo itd. kakor tudi vsa dela za cerkvene namene.
Zastopnik
Franc Briickner.
Farovško vino, 1 1887 po 12-kr'liter’
v administraciji „Mira“.
'1 je na prodaj. Yeč se izve
o I ©gsrsfaa •vina.
ni nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga črevesa in sili naravno njih delovanje ! Marveč ta esenca je polajsevalna pa vendar gotova, uspešna pomoč, ki le podpira naša notranja telesna delovanja in tedaj ne škodi črevesom nikdar, če bi se še toliko časa za-vživala. Ona ozdravlja vse obolelosti želodčeve in telesne, vranične in jetrne bolezni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgotrajajočo drisko vsled pokvarjenih čreves, in je povrhu najuspešnejše sredstvo zoper gliste pri otrocih.
Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gold. 26 kr., poštne stroške trpé p. t. naročniki. — Te steklenice prodaja po 15 kr. eno, lekar E iz zi oli v Rudolfovem in večina lekarn na Štirskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolih. — Na Koroškem. Celovec: Thurnwald. — Pliberk: Schmid. — Trg (Peldkirchen): Zwerger. — Breže (Friesach): Aichinger. — Spital : Ebner. — Trbiž : S i e g e 1. — Beljak : dr. Kumpf, Scholz. — Volšperg: Hut.
Ker je težko dobiti dobro, natorno vino, ponuja podpisani sledeča n a t o r n a vina iz P e č n h a (Funfkirchen) na Ogerskem : Rudeče (šilher) hektoliter 15 gld.
Belo staro	„	15	„
Belo mlado	„	14	„
Črno staro	„	16	„
Črno mlado	„	14	„
Cena se razume od Spodnjega Dravhrega. Da so vina natorna, za to dober stoji
Dragotin Rous,
predsednik posojilnice v Spodn. Dravbregu.
!
#
•• #####*#########•
&&X&X&X&ZX^žOCžQC&'A
Q	V;!*!!	O
fi mMAŠm IBEATIIb fi
X kakor jih rabi slovenski narod. X
V	S poljudnim opisom človeškega telesa.
X Izdal in založil Dragotin Hribar.
X Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. ^ W Ta slovenskemu narodu zelo koristna ^ W knjižica dobiti je v „N a r o d n i tiskarni1' W v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12.	w
O Stane 40 kr., po pošti 45 kr.	^
Ì J. Bendik v Št. Valentinu
X	na Avstrijskem	X
priporoča svojo	|*g
g redilno mašco za usnje, v
V	Ta mast naredi usnje (leder) v čevljih, # O v jermenih, na vozovih itd. ne samo voljno O y in nerazmo čljivo, ampak tudi tr ikr at y
bolj trpežno. Nadalje priporoča svojo gj
tinkturo za osvetljenje usnja. Q
Ta daje usnju črno svetlobo, ki ne ‘ “ obledi. Rabi se pri naj višem dvoru in pri c. kr. vojski. Bil sem za njo že 28 k r a t odlikovan. Svarim pa pred ponarejenimi izdelki. — Oboje prodaja v ^ Celovcu g. Mussi, v Beljaku g. A. Ornella, sTj v Velikovcu g. Huth, v spod. Dravbregu g. Domaingo, v Št. Pavlu g. Stomitsch.
&ccoocc*»«cco:*:»:<»ji