Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Sšev. 91
Sreda, 11. novembra 1936
Leto XI
K diktaturam vojaških kast
Brige inozemstva
V današnjem razvoju sta načelne važnosti izjavi francoskega socialističnega gibanja in angleške delavske stranke, ki obe povdarjata, da je prva naloga vsake narodne vlade, da vzgoji svojo vojsko v demokratičnem duhu in da jo demokratizira. Od nekdaj so namreč zagovarjali socialisti, da naj služi vojska redu in miru kot opora socialne edi-nice držtfve.
V današnji dobi pa vidimo pojav, ki pomeni čisto nekaj drugega, ki meri čisto drugam. Med državami je strašna konkurenca v oboroževanju, kar je neposredno v zvezi s političnimi odnošaji in dogodki, tako v zvezi, da prehaja tudi politična iniciativa na militarizem. Več dokazov imamo že za to trditev.
Pred kratkim smo čitali, da sta se sprla japonski ministrski predsednik Hirota in vojni minister general Terauchi. Vojni minister je zahteval, da se mora ves vladni aparat in oblasti postaviti na vojno podlago, to je pod politični vpliv vojske. Vojaštvo hoče imeti absolutno kontrolo nad vlado, to je voditi dejansko japonsko politiko.
Ni to edini primer. Skoraj po vseh državah, kjer so diktature, je na vplivnih mestih generaliteta. In celo v Franciji in Angliji jako tehtno odločuje v politiki militarizem, da ne govorimo o prikritih ali javnih diktaturah vojaštva v naši soseščini.
»Tekmovanje v oboroževanju,« pravi »Daily Herald«, »torej ni le veliko gospodarsko breme, marveč pomeni tudi vzgajanje kaste, ki se oddaljuje svoji prvotni nalogi ter postaja politični, namesto obrambni faktor v državi, kar se nikakor ne strinja z načeli demokracije in narodnega razvoja.
Ta vzgoja je prav značilna v deželah šovinizma. Vse velja vojski, vse napihovanju in ošabnosti na-pram domačemu narodu in tujim narodom. Tako se vzgaja povsem narodu tuja kasta, tuj del naroda, ki živi svoje življenje ter prehaja, če mu režimi ne strežejo, tudi k politiki in končno k ofenzivi z namenom' vojaške diktature ali gospodstva vojaškega stanu.«
Delavstvo Francije in Anglije ima torej popolnoma prav, če zahteva demokratizacijo vojske, razorožitev in posvetitev vojske nje pravemu namenu.
O naši vojski pa je znano, da stoji izven vsake politike in politične kombinacije.
Socialni demokrat predsednik parlamenta na Finskem
Finski parlament je na mestu dosedanjega predsednika Kaliia, ki je postal ministrski predsednik, izvolil za predsednika parlamenta socialnega demokrata Hakkila s 136 od 200 oddanih glasov. Ta izvolitev sc splošno smatra kot demonstracija proti predsedniku republike. Poseben pomen pa ima tudi radi tega, ker je Hakkila eden izmed onih braniteljev demokracije na Finskem, ki jih fašisti strastno sovražijo. Leta 1930. so ga fašisti (lapovci) ujeli in ga več dni držali v zaporu. Izpustili so ga šele. ko so videli, da se je po-izkušeni državni udar ponesrečil.
Notranji sporazum —
samo na podlagi nove ustave
Osnovno stališče beograjskega dela združene opozicije
»Politika« poroča, da so predstavniki združene opozicije v Beo-I gradu Ljuba Davidoviča, Joca Jova-| novic in Aca Stanojevič osvojili to-! le načelno stališče glede obravnava-| nja in rešitve notranje političnih vprašanj:
1. Prizna se hrvaška zgodovinska politična individualnost (osebnost) in vse to, kar iz tega sledi, ne da bi se spuščali v razmotrivanja, kako naj se to priznanje reši v zvezi z notranjo ureditvijo (države).
2. Povdarja se nujnost in važnost reform, ki so že danes na dnevnem redu.
3. Reforme se morejo izvesti samo z novo ustavo. Ni pa s tem rečeno, na kakšen način priti do nove ustave.
4. Reforme so potrebne v dveh smereh: prvič, da se vzpostavi demokratični in parlamentarni režim; drugič, da se ustvari nova notranja ureditev države v duhu sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev, torej
da ta nova državna ureditev zadovolji tako Srbe, kakor tudi Hrvate in Slovence.
5. Z novimi reformami je treba
Dr. VI. Mažsk v avdilenci
Knez namestnik Pavle je sprejel v pondeljek, dne 9. t. m. dr. VI. Mačka v avdijenco.
To bi bili prvi vidni poizkusi v
ustvariti nov državni aparat, ki bo pravilno funkcioniral in državi omogočil, da posreduje in rešuje socialne in gospodarske probleme.
reševanju hrvaškega vprašanja. Tak vtisk dobi čitatelj tega poročila, čeprav ni izšel o tej avdijenci uradni komunike.
Notranji minister v Zagrebu
Dr. Korošec: »Enkrat me Hrvati bolj, enkrat manj sovražijo.«
Precejšnjo pozornost v političnih krogih je vzbudila vest o posetu notranjega ministra dr. Korošca v Zagrebu. G. dr. Koršec je v Zagrebu tako redek gost, da se že ne spomni, kdaj je bil poslednjič tu. najmanj seveda službeno. Tem večje začudenje je zato vzbudil njegov službeni obisk pri banu, ki ga je napravil te dni, pri kateri priliki je podal tudi politično izjavo; rekel je med drugim: »Nisem sentimentalen. Vem, da me
Hrvati enkrat bolj, drugič manj sovražijo. Moja najtoplejša želja je, da završim svojo politično karijero s tem, da bodo vsi Hrvati srečni in zadovoljni v tej naši državi in tudi z menoj.»
Ta izjava, dana v Zagrebu, ima svoj pomen, zlasti z ozirom na politični položaj, ki se zdanje dni, kot izgleda, začenja razvijati v hitrejšem tempu.
Socialisti z združeno opozicijo v Volvo-
cflSni K občinskim volitvam v Vojvodini
Vojvodinski sodrugi so za občinske volitve podpisali sporazum z vojvodinskim krilom združene opozicije, da se udeleže občinskih volitev skupno. Izdali so v ta namen skupen oklic in ga podpisali zastop-
niki socialistov in združene opozicije. Oklic posebej poudarja, da gredo volilci v boj v znaku demokracije ter da je njih cilj uresničenje političnih svoboščin in demokracije.
Združena opozicija proti ustanavljanju ioitih strokovnih organizacij
Sporazum k občinskim volitvam v Zenici
Beograjske »Radničke Novine« objavljajo v št. 45 z dne 5. novembra t. 1. tale dogovor za občinske volitve v Zenici:
Sporazum
o udeležbi pri občinskih volitvah, ki bodo v Zenici 8. novembra 1936, med združeno opozicijo in socialisti glede naslednjega:
A) Komunalni program obseza v glavnem:
1. podpiranje nezaposlenih delavcev in mestnih siromakov;
2. uvedba progresivnega občinskega davka;
3. ukinjenje, oziroma znižanje občinske trošarine na življenske potrebščine, ki jih rabijo široke mestne množice;
4. boj proti draginji in maksimiranje cen moki, kruhu in mesu;
5. vpliv na znižanje najemnin;
6. zvišanje trošarine na luksuzno blago;
7. podpiranje siromašnih šolskih otrok in vzdrževanje kuhinj za otroke;
8. gradba šol;
9. pravilno izterjavanje občinskih doklad;
10. podpiranje gradbe delavskih stanovanj;
11. ureditev občinske administracije in redukcija personala.
B) Skupno podpirati vse predloge. ki so usmerjeni v tem zmislu kakor tudi voditi boj:
1. za državljanske politične svoboščine ;
2. proti vojni in fašizmu;
3. za tajno in proporcionalno volilno pravico ter
C) onemogočiti vsako akcijo, ki ima namen razbijati svobodni delavski strokovni pokret, kakor tudi onemogočiti ustanavljanje »Hrvatskega radničkega saveza«, ker vidimo v enotnih delavskih organizacijah jamstvo, da bodo delavci složni in združeni branili svoje pridobitve in izvo-jevali nove, dočim bi ob ustanavljanju več delavskih organizacij to jamstvo ne bilo podano.
Sporazumevaj oče se stranke ostanejo stalno v kontaktu z namenom, da program po tem sporazumu uresničijo in se bore za njega uresničenje.
Zenica, 25. X. 1936.
Zaključeno in podpisano:
za socialiste: Mato Marič, s. r., Mustafa Mujagič, s. r., Derviš Me-can s. r.
Za združeno opozicijo:	Ismet
Salčinovič, s. r.. Blaž Marič, s. r., Pavao Kolar, s. r.
Skupščina Delavske zbornice
IV. redna seja skupščine Delavske zbornice
bo v nedeljo, dne 22. novembra ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Delegati za to skupščino dobe vabilo in dnevni red skupščine.
Občinske volitve v 80 občinah
katere 28. OKtobra niso volile, ker ondotnim izvoljenimi upravam še ni iztekel triletni rok, bodo 6. decembra t. 1.
Med občinami, ki bodo volile za »Miklavža«, so tudi izrazito delavske občine, kot
Trbovlje, Hrastnik in Velenje.
Ostale občine pa so:
Okraj Celje: Dramlje, Nova cerkev, Petrovče, Polzela, Sv. Jurij pri Celju — okolica, Sv. Jurij pri Celju — trg, Sv. Pavel pri Preboldu, Šmartno v Rož. dolini, Tabor, Vel. Pirešica Vojnik — okolica in Vransko.
Okraj Črnomelj: Adlešič., Gradac dac in Semič.
Okraj Dolnja Lendava: Turnišče.
Okraj Gornji grad: Bočna, Ljubno, Mozirje — okolica in Rečica ob Sav.
Okraj Kamnik: Krašna, Lukovica in Vodice.
Okraj Kočevje: Sodražica.
Okraj Konjice: Konjice trg.
Okraj Kranj: Naklo in Smlednik.
Okraj Krško: Leskovec pri Krškem, Radeče in Vel. Dolina.
Okraj Laško: Hrastnik-Dol in Trbovlje.
Okraj Litija:	Dole, Kolovrat-
Mlinše, Kresnice, Polšnik. Sv. Križ, Šmartno pri Litiji in Višnja gora.
Okraj Ljubljana: Dobrova, Dol, Dolsko, Grosuplje, Log, Podgorica, Preserje, _ Račna, Rudnik, Slivnica-Žalna in Šmartno pod Šmarno goro.
Okraj Ljutomer: Veržej.
Okraj Maribor levi breg: Cerkvenjak, Jurovski dol. Pesnica. Sv. Benedikt v Slov. goricah iti Ščavnica.
Okraj Novo mesto: Črmošnjice, Dvor, Trebnje in Velika Loka.
Okraj Ptuj: Grajena, Kog, Majšperk. Osluševci, Rogoznica, Slove-n j a-vas. Sv. Andraž v Slov. goricah in Sv. Miklavž.
Okraj Radovljica: Kamna gorica in Koroška Bela.
Okraj Sloven jgradec: Sloven j-gradec, Šoštanj-okolica in Velenje.
Okraj Škofja Loka: Stara Loka in Škofja Loka.
Hudi boji pred Madridom
trajajo z nezmanjšano silo
Položaj na fronti pred Madridom je za vladino vojsko težek in resen, nikakor pa ne brezupen.
Vesti o zavzetju Madrida, ki so jih prinesli nedeljski listi, pa so bile docela netočne in gladko izmišljene.
Nacistična vojska se nahaja mestoma še vedno več kilometrov oddaljena od Madrida, ali pa v precej oddaljenih predmestnih okrajih, kjer jo zadržujejo vladine čete in s protinapadi onemogočajo njeno prodiranje.
Izgleda, da se bodo za Madrid vodili še hudi boji. Nacionalisti se bodo skoro prepričali, da njihova akcija, ki ima za cilj: zavzetje Madrida, ne bo navaden izprehod.
Doma U%
Balugdžič jih vznemirja. »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, komentira našo beležko- o glasovih, ki so spravljali zvestega prijatelja socialističnega pokreta Živojina Ba-lugdžiča v zvezo s snovanjem socialistične stranke. Ker so še vedno v veljavi zakoni o tisku in o političnih strankah, ki jih je izdal diktatorski režim, se vzdržujemo vsake polemike s »Samoupravo«. Konstatiramo samo, kar že dalj časa opazujemo, da se »Samouprava« vselej nervozno vznemiri, kadar sliši ime Ba-lugdžič.
Prepovedana knjiga Frana Erjavca. V tej kočljivi zadevi skuša »Slovenec« preobračati resnico in trdi. da so bile Erjavčeve knjige konfiscirane že leta 1920. To ni res. Celo v času odkrite diktature so se Erjavčeve brošure smele svobodno izposojati in razširjati. Ne vemo, zakaj hoče »Slovenec« v tej stvari prikrivati resnico. Pribijamo, da Erjavčeve knjige niso bile zaplenjene leta 1920, ko je bil Erjavec še ideolog kmetsko-delavske zveze in stare pravde, ampak šele prejšnji mesec, ko je bil že prosvetni referent.
Moderen davek. Dravska banovina je uvedla na brivska rezila za brivske aparate, ki velja eno Din 1.—, kar Din 1.— davka na komad. S temi je porasla cena teh rezil za sto odstotkov, '[a - i n- • i - i ■ i J-.\ k
Tako je treba, da delavci poplačajo zaušnice! Ravnatelj tovarne usnja in trikotaže Zdravko Albaha in njegov prijatelj Ilija Božič iz ne-
All si ie poravnal naročnino? Ako Se no, izpolni svojo dolžnost!
Mihael Zoščenko:
Pelageja
Pelageja je bila nepismena ženska. Niti podpisati se ni znala.
Njen mož pa je bil sovjetski funkcijonar. Čeprav je bil preprost človek, vaščan, po petih letih bivanja v mestu se je vsega navadil. In ni se znal samo podpisati, vrag vedi, kaj je še vse znal.
In sila nerodno mu je bilo, ker je bila njegova žena nepismena.
»Pelagejuška, vsaj podpisati bi se naučila,« ji je dostikrat dejal. »Saj ni dolg najin priimek, vsega sta dva zloga — Kuč-kin, ti pa še tega ne znaš... nič kaj všeč mi ni to, res ne ...«
Pelagija pa je ob takih' prilikah zamahnila z roko in odgovorila:
»Čemu mi bo to, Ivan Nikolajevič. Počasi se staram in roka mi ne bi nič kaj hitro tekla po papirju. Zakaj naj bi se zdaj učila in se ubijala s tistimi neumnimi črkami? Naj se rajši pionirji učijo, jaz bom tudi brez tega lahko živela.«
Pelagijin mož je bil silno zaposlen in prav nič preveč časa mu ni ostajalo, da bi ga zapravljal s svojo ženo. Zmajal je z glavo — eh, Pelageja, Pelageja... In umolknil.
Nekoč pa ji je vendarle prinesel knjižico.
Tudi iz njihovih poročil je vedno bolj razvidno, da je obramba Madrida dobro organizirana in da se vodijo boji z menjajočim uspehom.
Če že napredovanje na odprtem terenu povzroča težke preglavice in ogromne izgube nacistom, bodo boji v mestu samem!, ako bodo nacisti prodirali, še mnogo težji.
Vlada v Valenciji
Vlada se je preselila v Valencijo, ker ne more voditi nemoteno svojih poslov v mestu, ki leži v območju vojnih operacij. Deloma je prenesla svoj sedež tudi radi tujih diplomatskih zastopstev.
fta si/eiu
kega kraja blizu Umke sta bila toliko predrzna, da sta nekega dne oklofutala delavko v tovarni Slavko Obrenovčanko. Slavka je imenitna gospoda tožila in sodišče v Umki je obema junakoma, ki sta se izpoza-bila nad ubogo delavko, prisodilo vsakemu po 10 dni zapora in Din 600 v denarju; razen tega morata plačati delavki tudi odškodnino vsak po Din 400.
*
Vojaška konferenca balkanske antante se bo vršila jutri v Bukarešti. Udeleže se jc šefi generalnih štabov držav balkanske antante.
Milijoni letakov s tremi pušicami na Dunaju. Dne 18. oktobra je avstrijski kancler priredil parado svoje domovinske fironte. Že v soboto, dne 17. oktobra so dunajski socialisti raztrosili zvečer milijone letakov s tremi pušicami in primerno vsebino. Samo v favoriteinskem okraju je bilo razdeljenih ta večer
400.000	teh letakov. Priredili so socialisti tudi v tem okraju 30 svetljav-nih manifestacij v rdečimi raketami in drugim. V nedeljo zjutraj so socialistični delavci preplavili vse kolodvore z letaki ter še ostale okraje. Tudi strokovne (ilegalne) organizacije so izdale in razširile ob tej priliki letake s svojimi zahtevami med mladino in občinstvom. V nedeljo zvečer pa so bili letaki razdeljeni v dvornem gledališču in operi, in sicer najprej legalni, za njimi pa še ilegalni. Dunajska reakcija je priredila divji lov za razširjevalci letakov in prireditelji manifestacije, ki so sijajno uspele.
Dva dni stavke v tovarni na Saksonskem, Firma E, G. Hantsch
»Glej, Polja,« je dejal, »to je najnovejši abecednik - samoučitelj, sestavljen po zadnjih metodah. Sam ti bom pokazal, kako in kaj.«
Pelageja se je tiho nasmehnila, vzela abecednik v roke, ga nekajkrat obrnila in ga spravila v omaro — naj leži tam, mogoče bo še potomcem prišel prav.
Nekoč pa je prinesel Ivan Nikolajevič domov raztrgan suknjič, ki ga je bilo treba na rokavu zašiti. Pelageja je sedla za mizo. Prijela je šivanko. Vtaknila je roko pod suknjič in tedaj je nekaj zašumelo.
»Je mar denar?« je pomislila Pelageja.
Pogledala je in našla pismo. Čist. snažen ovitek, na njem majhne črke, papir pa kakor bi dišal po parfumih in odekolonu. Pelagejo je za bolelo pri srcu.
»Ali me mar Ivan Nikolajevič vara?« je mislila. »Ali morda dopisuje z uglednimi damami in se mieni, nepismeni neumnici posmehuje?«
Še enkrat je Pelageja pogledala kuverto, potem1 pa je izvlekla pismo, toda kaj naj reva počne z njim1, ko pa ne zna čitati.
Prvikrat v življenju ji je bilo žal, da ne zna čitati.
»Čeprav pismo ni moje,« je premišljevala, »moram vendarle vedeti, kaj v njem piše. Mogoče se bo za-
V Madridu je postavljen posebni odbor za obrambo mesta, ki ima značaj pokrajinske vlade in dalekosežna pooblastila. Na čelu tega odbora stoji general Miaha.
Francija in Anglija
ne bosta priznali nacistične vlade
Vladi Francije in Anglije nikakor ne mislita priznati nacistične vlade v Španiji, tudi ne, ako bi Madrid padel. Priznali bi jo k večjemu tedaj, ako bi se vsa Španija nahajala pod vlado generalov in bi bili ti v stanu izvesti nove volitve.
v Grosschonauu na Saksonskem je odpustila 142 delavcev. Ostalim je hotela znižati mezde za trideset odstotkov. Vsi delavci so stopili v stavko 21. oktobra. Poi dveh dneh stavke je posredoval vladni organ dela ter javil delavstvu, da se bodo plače znižale za deset odstotkov, kar moira delavstvo vzeti na znanje, Delavstvo tega predloga ni sprejelo, tedaj je pa vladni posredovalec delavstvu sporočil, da bodo vsi, ki predloga ne sprejmejo, odgnani v zapore. Delavstvu ni ostalo drugega, kakor da je klonilo voditelju režimske strokovne organizacije.
Goring in pomanjkanje surovega masla. Pred dobrim tednom je govoril Goring pred 20,000 poslušalci o svojih gospodarskih načrtih. Mjed drugim je omenil tudi pomanjkanje življenskih potrebščin, zlasti mesa in surovega masla. Kakor poročajo rajhovski listi, je Goring govoril ta-ko-le: »Tudi jaz ne uživam več surovega masla in sem že 20 funtov shujšal.« Časopisi dostavljajo, da je ta izjava Goringa izzvala burjo smeha med poslušalci. Kako tudi ne; Goring je znan vsled svoje debelosti, kaj zato če izgubi 20 funtov (10 kilogramov), njemu to ne škodi, toda kaj naj stori človek, ki tehta 120 funtov, pa jih vsled pomanjkanja življenjskih potrebščin — po naše vsled gladovanja — izgubil? Ta bi najbrž ne mogel več govoriti pred
20.000	zborovalci, ampak bi mu skoro gotovo kdo drugi govoril — ob odprtem gnobu v slovo.
Kdo pita nacizem, zopet dokazuje dejstvo, da fašistični sudetski Nemci na Čehoslovaškemi dobivajo denarno podporo ne le od nemških industrij-cev in kapitalistov, ampak tudi od čeških v Pragi. O tem' razpravljajo na Čehoslovaškemi, pa se fašisti prav nič ne sramujejo.
voljo tega vse moje življenje izpre-menilo, morda bo bolje, da se vrnem na kmete in primem za kmeti-
ško delo.«
Pelageja je zaplakala, spomnila se je, kako se je Ivan Nikolajevič v zadnjem času izpreinenil, brke si je lepo navil in roke pogosto umival.
Tako je Pelageja dolgo sedela, gledala pismo in ihtela. Prečitati pa pisma ni mogla. Pokazati ga tujemu človeku, bi bilo tudi mlalce nerodno.
Potem je Pelageja spravila pismo v omaro, zašila suknjič in čakala, kdaj se vrne Ivan Nikolajevič. Ko se je vrnil, Pelageja ni hotela na zunaj pokazati nikake izpremembe. Mirno se je raztovarjala s svojim možem in celo namignila, da bi se rada učila in noče biti več temna in nepismena ženska.
Ivan Nikolajevič je bil tega sila vesel.
»Vidiš, vidiš, tako je prav!« je dejal. »Ti bom že pokazal, kar bo treba.«
»Nu, le pokaži,« je dejala Pelageja.
In mahoma pogledala lepo pristrižene brke Ivana Nikolajeviča.
Dva meseca se je Pelageja vsak dan učila čitati. Potrpežljivo je sestavljala besede, izbirala in preštevala črke in se na pamet učila fraz.
Več orožja — mani varnosti
Belgijska socialna demokracija h kraljevemu govoru
Socialistični zunanji minister Belgije, Spaak, se očividno strinja s politiko predsednika belgijske vlade in belgijskega kralja, da bodi Belgija nevtralna in se oborožuj za samoobrambo. Stališče stranke je v tem vprašanju drugačno. V listu »Peuple« je znani politik in član socialistične delavske internacionale, s. de Brou-ckere, napisal članek, v katerem, dokazuje, da je to nevaren eksperiment. Priporočljiva je priprava za samo-| obrambo pred napadalci. Toda, če hočemo imeti varnost in zaščito pri sosedih, je potrebno sklepati v smislu pakta Društva narodov ali lokarnske pogodbe mednarodne obveznosti med seboj, ker sicer ni gotovo, ali bomo imeli zaveznike ali ne. Belgija v slučaju vojne ne bi bila izven nevarnosti. Belgija more trdno upati v mir le, če se sklene čim širši pakt kolektivne varnosti. Oboroževanje samo in nevtralnost brez mednarodne pravne podlage, pa samo povečava vojno nevarnost za Belgijo.
Bolniško zavarovanje postrefnlc
OUZD razglaša: Zavarovanje po-strežnic posvečajo delodajalci malo pozornosti. Zato nastajajo ob obole-lenju prizadetih spori o zavarovalni obveznosti, težave pri plačilu predpisanih prispevkov; opustitev prijav ima neprijetne poslcdice zlasti za gospodinje. Postrežnice so zavezane zavarovanju, če zaslužijo bodisi v naravi ali v denarju skupno več kot Din 200.— na mesec. Zaslužek do vštevši Din 200 na mesec, ne ustvarja pri postrežnicah zavarovalne obveznosti. Vendar pa zavarovalna obveznost nastane tudi, če znaša zaslužek nad 200 Din na mesec pri vseh delodajalcih skupno, pri katerih opravljajo dela postrežnice. Starost, trajanje zaposlitve ali zakonsko razmerje ne vpliva na zavarovalno obveznost. V dvomljivih slučajih naj se gospodinje obrnejo za pojasnila na urad.
Doslednost pa taka. Znano je, kako zelo hud je »Slovenec« na bolj-ševike, »ki so iz delavca ustvarili navaden stroj brez duše«, kakor večkrat piše. Njegov sotrudnik A. Kuhar pa je v št. 253 »Slovenca« naravnost zadivljen nad tem, kar je videl v Nemčiji, kjer ne poznajo 40-urnika, ker nočejo lenuhariti, ampak jc vse »izvedeno v akordu in je izračunan čas, kako dolgo potrebuje človek, da pomete 1 m2 prostora.« —
Vsak večer je iz\ omare vzela usodno pismo in poizkušala razvozljati njegov tajinstveni zmisel.
Toda ni bilo tako lahko.
Šele tretji mesec je bila Pelageja črkami kos.
Ko je Ivan Nikolajevič zjutraj odšel na delo, je vzela Pelageja fz omare pismo in ga pričela čitati.
S težavo je razvozljala drobno pisavo in le vonjava dišav jo vzpodbujala, da pisma ni vrgla proč.
Pismo je bilo naslovljeno na Ivana Nikolajeviča.
Pelagija je čitala:
»Spoštovani tovariš Kučkin!
Pošiljam vam obljubljeni abecednik. Menim, da bo vaša žena v dveh-treh mesecih kos vsemi učenostim. Obljubite mi, prijatelj, da boste v ta namen zastavili vse svoje sile. Dopovejte ji, pojasnite, kako odvratno je, če je ženska nepismena.
Ravno zdaj, ob tej obletnici, bomo likvidirali nepismenost po vsej republiki in z vsemi sredstvi, zato ne bi bilo lepo, če bi pri .tem pozabili na svoje najbližje sorodnike.
Napravite to na vsak način, Ivan Nikolajevič.
S tovariškim pozdravom!
Marija Blohina.«
Pelageja je pismo dvakrat preči-tala, bilo ji jc za malo in je zaihtela.
7g naših Ueaiev
Trbovlje
Zanimanje za volitve. Kamor prideš, povsod vidiš, kako stikajo glave in ugibajo o raznih kompromisih ter združitvah. Nekateri vedo o tem cele štorije. Nas socialiste ne zanima ne šepetanje in ne ugibanje. Sli bomo v volitve združeno z obrtniki in kmeti, ki jim je pri srcu dobra občinska uprava. Tisti pa, ki mislijo, da jim je tre-notna politična firma več kot pošteno občinsko delo, si pa naj iščejo volilce drugod, ne pa med delavci, kmeti in obrtniki. Rudar.
Zagorje ob Savi
Sprejmejo se samo močni in zdravi delavci. Na občinski deski je nabit razglas te-le vsebine: »Gradbeno vodstvo Trebe-ljevo-Litija rabi pri gradnji ceste 15 delavcev. Sprejmejo se samo nad 18 let stari, močni in zdravi delavci.« To je vse lepo. Samo to je vprašanje, kdo more od lačnih brezposelnih biti še močan in zdrav? Zakaj, posebno rejenih in zdravniško preizkušenih delavcev za javna dela, ki so plačana iz bednostnega sklada, pri nas še nimamo. Občinski upravi priporočamo, da poskrbi, da bodo sejni zapisniki socialnega odseka razločnejše pisani.
GuStanJ
Strašno jih jezi, gospode pri »Slovencu«, da nas je skoro 70 odstotkov volilcev ostalo doma, ker nam je bila naša delavsko-kmečka lista razveljavljena. Da bi si vsaj nekoliko ohladili svojo jezo, pa skušajo zbijati dovtipe na račun naše zavrnjene liste. Gospodje, to kar se je zgodilo nam, se lahko vsakemu pripeti. Mi smo kandidirali človeka, za katerega smo mislili, da nam ne bo odrekel, zlasti še, ker vemo, da je zrasel kot sin ubogih staršev; pa je le. — Ako bi bili vedeli to poprej, bi bili lahko na njegovo mesto postavili najmanj deset drugih, ker za kandidate je bilo nas manj skrb, kot pa vas za volilce! — Za volitve se je zanimal tudi naš g. ravnatelj. Pravijo pa, da so mu skušali neki ljudje netveziti, da bodo na delavsko-kmečki listi kandidirali sami divjaki. Proti naši listi je bila strašna gonja; nočemo ponavljati, psovk, ki so padale na račun naših kandidatov iz vrst naših nasprotnikov, pri čemer so se odlikovale tukajšnje tercijalke. — Vemo, gospodje, za kaj vam je šlo. Bali ste se, da bi delavstvo prišlo v občini do veljave in s svojim delom dokazalo, da je kjub slabemu finančnemu položaju v stanu voditi občinsko gospodarstvo v prid svojim sotrpinom in kmetom. O socialnosti pa nikar ne govorite, ampak rajši skrbite, da bo ugodno rešena prošnja Vavčeja, ki že eno leto moleduje za nogo. — Koliko je nekaterim gospodom bilo na tem, da onemogočijo našo listo, razvidimo iz tega, da so skušali Posamezne kandidate podkupiti s po Din 300. Tako se »dela« ljudska volja, kaj ne? Toda v Guštanju še nismo tako daleč, kot tam, kjer se taka praksa obnese. Seveda gre tam za stotisočake, pa jih gospodje le žrtvujejo — • >	» 1 >«•*••»!»« •	70
odst. občanov je povedalo, kako misli, vi, gospodje, boste pa skrbeli za to, da bodo tisti, ki ste jih spravili v občino, pokazali, kaj znajo. Prepričani smo, da bodo volilci do prihodnjih volitev za eno izkušnjo bogatejši! Naša zahvala vsem onim, ki so bili odločeni, da bi bili 15. oktobra volili našo
delavsko-kmečko listo. >•.«.. ^	•	«>
t»- t st i	,>t	Dotlej pa na delo, zlasti
za naše časopise; »Delavsko Politiko« in »Ljudski Glas«.
Sv. Pavel pri Preboldu
Okrog 400 tekstilnih delavcev je stavkalo 4 tedne in 'vztrajalo do .konca iboja, dokler ni bil dosežen sporazum in podpisana kolektivna pogodba. Delavstvu iv tukajšnjih tovarnah je prinesla le neznatno izboljšanje. Vseeno po vlada med delavstvom veselje, zato ker so vsaj tisti dosegli večji košček kruha, kateri so ipo drugod! garali za še bolj sramotne mezde, veliko po svoji krivdi, ker niso hoteli poznati organizacije in menda še danes ne razumejo, da brez nje delavstvu ni obstanka. Le prekmalu ibodo spoznali, da boj, ki smo ga prav kar zaključili, ni bil zadnji. Savinjska dolina je res leipa dolina za tiste, kateri imajo težke tisočake, kajti življenje pri nas je drago. Za časa stavke je moralo tekstilno delavstvo precej nategniti pas, kljub temu pa je dokazalo, da zna vztrajati, ibolj kakor pa tisti gospodje, kateri so govorili: i»Mi imamo pa jur j a na 14 dni in ne moremo z delavci simpatizirati!« Že dlrugi teden stavk e so ti ubogi magnati začeli odi raznoševaicev kruha jemati zemlje na uip in okrog kmetov stikati, kje bi dobili jabolčnik zastonj. Za nameček pa so hujskali proti delavcem. Zopet drugi so, videč, da vse nič ne poimaga, se uko-rajžili in nekaj dni pred koncem stavke ob 8. uri prišli pred tovarno z namenom, da gredo delat, toda stavkovna straža jih je zavrnila. Na to niso bili pripravljeni, zato hajpd v gostilno, posvetovat se, kaj napravita. Ob 14. uri so zopet prišli, silno korajžni in zahtevali, da se jih pusti v tovarno, Po polurnem prerekanju se jimi je res posrečilo stopiti na tovarniška tla. Tedaj so zadoneli njih vzkliki: »Živijo, tovarna je naša!« Ampak na viso žalost že čez pol ure so jo morali na zahtevo sta/vkovnega odbora in otroinišbvia izaipustiti.	Sicer pa
je tudi proti nastojanjiu! g. ravnatelja, da ibi ljudje iz gostilne hodili na del o iv* tovarno. —• Tovarniški uradiniki imajo sivoj »tenis-klub« in podjetje jim je napravilo lepo igrišče, ki stane precej tisočakov. Bo Pač treba še nekaj časa poceni delati, da bodo izdiatki tza to igrišče taviaimi nadJokna-deni. Omenjeni klub je tudi stavkal, ker ves
Ljubljana
Drugo predavanje
v soboto, dne 14. t. m. ob 6. uri zvečer v
dvorani Okrožnega urada za socialno zavarovanje v Ljubljani.
Predavata s. dr. A. Reisman o jugoslovanski socialni zakonodaji in s. A. Jelen
Ivan Dražil je umrl. Ivan Dražil, mag. pisarn, ravnatelj v pokoju, je minuli teden umrl v Ljubljani. Pokojni Dražil je bil po poklicu knjigovez ter med prvimi predsedniki strokovne organizacije knjigovezov. Zahajal je tudi med delavstvo. Bil je član delavskega pevskega odseka in pozneje član izobraževalnega društva, dokler je prišlo do razcepa in se- je ustanovilo pevsko društvo »Slavec«, ki mu je Dražil
o pomenu strokovnih organizacij in delavskem tisku.
Predavanje je namenjeno strokovno organiziranemu delavstvu.
mnogo let načeloval. Po večji knjigoveški stavki v Ljubljani so delodajalci Dražila bojkotirali in je kmalu potem stopil v ma-gistratno službo.
Ljubljanski kruh se je podražil. Odslej velja kg belega kruha Din 4.50, polbelega Din 4.— in črnega Din 3.50. — Veletrgovci namreč draže moko, ker se nadejajo, da bodo žito lahko prodali, ker je bila v inozemstvu slaba žetev.
Maribor
Še vedno nova imenovanja. Namesto umrlega obč. svetnika Pušenjaka je bil imenovan hotelir Franc Zemljič v občinski svet. Kdaj le bodo volitve?
Nova opekarna, V Krčevini za Piramido se je vršila te dni na posestvu stavbenika Peklarja in soproge komisija za zgradbo nove opekarne. Komisija je prošnji g. Peklarja za zgradbo opekarne ugodila in so že začeli z deli. Čez travnik je izpeljana nova gramozna cesta in imajo v načrtu tako dolgo izdlelovati otpeko iz tamošnje ilovice, da bodo izenačili tiste hribčke pod Piramido s travnikom in bodo s tem nastale lepe stavbene parcele. V Krčevini1 je v bližini svioje-časno že bila opekarna, kjer so ipotem zgradili znane Nassimbenijeve stanovanjske hiše. Potreba po novi opekarni je baje velika, ker se zadnji čas v Mariboru in okolici toliko gradi, da obstoječe opekarne ne mo-
Celje
»Slovenec« ni več besen na Žide. »Slovenec« je v eni zadnje dni izišlih številk tako pohvalil neko tukajšnje židovsko podjetje, da upamo, da iz Celja ne bo več mnogo izpadov proti Zidom. Se razumemo, kaj ne?
Vsem članom Cankarjeve družbe sporočamo, da so knjige že dospele. Pridite po knjige čimprej. Nekaj izvodov knjig je še na razpolago, vsled tega jih dobe tudi oni, ki jih doslej še niso naročili. Poverjenik: Božič Alojz, trgovec, Kralja Petra c. 31.
Ljudska univerza v Celju priredi v letošnji zimi tečaj za vzgojo otrok v šoski in pošolski dobi. Vse, ki se za tečaj zanimajo, vabimo, da se zberejo v nedeljo, dne 8. t. m. ob 9. uri v prostorih Ljudskega vseučilišča (meščanska šola). Tečaj bo vodil g. dr. Žgeč.
rejo zadostno izdelovati in dovažaijo vsled tega za Maribor iz daljših krajev, razven iz Rač in Pragerskega celo iz Ormoža in Gornje Radgone ter Križevcev.
23 novih stanovanj. Stavba stanovanjske hiše trigovca perutnine Viljema Abta na vogalu Majstrove in Cankarjeve ulioe naglo napreduje. V tej 3-nadstropni hiši bo 23 stanovanj, 1-, 2- in 3-sobna, v /pritljičju za 4-sobmo za nekega zidraviuka.
Protituberkulozni dinar za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru je dosegel v mesecu oktobru vsoto Din 248.955.
Ker je ustrelil ženo, je bil obsojen ključavničar d. ž. 44 letni Ivan Ferlinc na 18 let ječe. Strašno dejanje je izvršil 17. julija t. 1. Zagovarjal se je, da je mislil ustreliti sebe, pa je zadel ženo. Žrtvi te rodbinske tragedije sta dva osirotela otroka.
Kamnik
Važno predavanje. Tukajšnja podružnica SMRJ priredi v nedeljo, dne 15. novembra t. 1. s pričetkom ob pol 9. uri dopoldne v Gasilskem domu (Kino-dvorana) predavanje o socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Jelen iz Maribora. Delavci in delavke, udeležite se predavanja v čim večjem številu.
Ribnica na Pohorju
Predavanje o pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska se bo vršilo v nedeljo, dne 15. t. m. Predaval bo s. Eržen Viktor iz Maribora. Kraj in pričetek predavanja bo razviden iz lepakov. Delavci, pridite v čim večjem številu.
Delavski predavanli v Kotevlu in Hrastniku
V	Kočevju trpi naše delavstvo pod gospodarsko krizo še mnogo huje, kot v drugih krajih. Organizacije so slabotne, možnost zaslužka neznatna, a zavednost delavstva skoro še manjša. Podjetja vse to vedo in seve po mili volji izrabljajo ugodno konjunkturo cenenega izrabljanja delovne sile. Socialna zakonodaja, ki bi naj ravno v takih krajih ščitila delavstvo pred samovoljnostjo kapitala, spi spanje pravičnega. Večina delavstva o zaščiti v zakonih ni imela doslej pojma.
Voditelji delavskih organizacij so vsled tega že dolgo pripravljali predavanje o socialni zakonodaji, ki je bilo menda malo kje tako potrebno, kakor ravno v Kočevju. Za minulo nedeljo je povabila »Zveza strojnikov Jugoslavije« in ZRJ s. dr. Reismana in urednika s. Jelena iz Maribora, da prideta predavat v Kočevje.
Pokazalo se je zopet, da so za takšno prosvetno delo dostopni baš oni delavci, katerim se najslabše godi. V nedeljo so kočevski delavci iz rudnika in tekstilnih tovarn, pa tudi drugi reveži, ki žive od dela svojih rok, napolnili dvorano hotela »Trst«. S. dr. Reisman je v skoro dveurnem predavanju razložil zgodovino in početke delavskih zakonov in nato prešel na najvažnejša določila iz zakona o zaščiti delavcev in obrtih, ki ščitijo delavca. Opozarjal pa je tudi na dolžnosti, ki jih nalaga zakon delavcu, če se hoče sklicevati na svoje pravice. Nekateri so kar strmeli, kako »moderne« zakone imamo za delavstvo, ki pa so mrtev kapital, ker jih podjetja ne izvajajo, ne priznavajo, a delavci za n.ie niti ne vedo, ker večina ne čita delavskih listov. S. Jelen je nadaljeval o pomenu strokovnih organizacij in v zvezi s tem o pomenu delavskega časopisja za boljšo bodočnost delavstva.
Predavanje je otvoril s. Lampe, a h koncu je bodril navzoče k delu za organizacijo in razširjenje delavskega tiska, za vstopanje v delavsko kulturno organizacijo »Vzajemnost« s. Jenko. Vsi so živahno ploskali govornikom in želeli, da bi se takšno predavanje čimprej zopet vršilo. Takoj se je priglasilo 37 novih naročnikov »Delavske Politike«, katero pa bodo še naprej širili med delavstvom in tudi po javnih lokalih, kamor zahajajo delavci in kjer puščajo svoj denar. Popoldne se je vršila v isti dvorani igri »Vzajemnosti«. Igrali so E. Kri-
čas ni nihče igral na teniškem prostoru. Ako so gospodje kakšno igro zamudili radi delavstva, naj ne zaonerijo, sedaj se lahko zoipet po mili volji naigrajo, ko je vse mirno. Ako bo še treba (kaj povedati, se kmalu zopet oglasimi — Opazovalec.
stanovo »Zvestoba«. Četudi težko, proleta-rijat v Kočevju se vendarle drami.
Predavanje v Hrastniku
Pred polno dvorano Konzumnega društva rudarjev je v nedeljo, dne 8. t. m. predaval s. Eržen o pomenu tiska za delavsko gibanje.
Predavanje je otvoril s Gvido Urlep. Ob koncu predavanja se je priglasilo še 7 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«.
Zavedni hrastniški delavci, rudarji in steklarji, so vsi naročniki »Delavske Politike«, ker poznajo vrednost lastnega delavskega tiska.
Pohvaliti je treba zlasti zaupnike, ki neumorno delajo za list in mu pridobivajo vedno nove naročnike.
V	mesecu novembra zbirajo za tiskovni sklad. Ta akcija bo zaključena z uspehom in bo zbirka ne samo v ponos zavednemu hrastniškemu delavstvu, ampak tudi v vzpodbudo ostalim krajem.
V ZAJEM NOSI
Maribor
Ne pozabite, da je jutri dne 11. t m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice predavanje »Vzajemnosti«. Predaval bo s. Eržen o »časopisju — kovačnici javnega mnenja«. Pridite!
Studenci pri Mar'boru
Ponovitev odrske predstave. Na splošno željo bo dramski odsek »Vzajemnosti« ponovno vprizoril delavsko dramo »Žrtve« v nedeljo dne 15. novembra s pričetkom ob 16. uri v dvorani gostilne Mraz, Obrežna c. 77.
Celje
Odrska predstava. »Vzajemnost« ho vprizorila v nedeljo, dne 15. t. m. s pričetkom ob 16. uri v dvorani »Narodnega doma« grotesko v 5 dejanjih T. Čufarja »Ščurki«. Režira Vernik Cvetko. Pridite, ne bo vam žal!
Ptui
Predavanje o delovnem času. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v Ptuju priredi v četrtek, dne 12. novembra t. 1. ob 20. uri (8. uri zevčer) v prostorih »Mladike« podučno predavanje o naših zakonitih določilih glede delovnega časa. Predaval bo s. dr. Avg. Reisman iz Maribora, ki se bo pri tem posebno oziral na zakonsko zaščito nedeljskega počitka. V tem oziru vlada v Ptuju popoln nered ter so si predavanje vsled tega želeli tako delavci, kot tudi nameščenci.
Kranj
Po volitvah. Izid občinskih volitev v kranjskem srezu nas ni presenetil. i
s.,..-- , Kakšna pa je faktična zmaga JRZ? Ako glasove, oddane za JRZ, odra-čunamo od vseh volilnih upravičencev, vidimo, da za JRZ ni glasovalo niti 55 odst. volilnih upravičencev. In če vpoštevamo, da so to pretežno SLS-trdnjave,
* je izid volitev popolni fiasko, pa ne za nasprotnike JRZ. Volilci socialističnega prepričanja so kljub strastni agitacijski vihri več ali manj ostali doma, in to v pretežni večini tudi tam, kjer je nastopila opozicija; izvzemši seveda velik del onih delavcev, ki bi z abstinenco stavili na kocko svojo eksistenco. Opozicija bi sicer nekaj več pridobila, ali vzrok je bil ta, da je ponekod kandidiralo na listah nekaj eksponentov preživelega JNS režima. Značilno je to, da zaznamujemo v onih občinah, kjer je bila postavljena samo lista JRZ, razmeroma velik odstotek volilne udeležbe. Tod so namreč kurirji brez skrbi pozivali »mlač-neže« na volišče, saj ni bilo mogoče, da bi kdo od teh volil opozicionalno listo. Žalostno je tudi dejstvo, da gre marsikateri kmečki fant na volišče samo zato, da se pri mlajših fantih ali pri dekletih smatra kot »višje bitje«, ne da bi se zavedal važnosti volitev. Tak kmečki fant največkrat še na poti na volišče ne ve, za koga bi pravzaprav glasoval, in pri javnih volitvah največkrat potegne z večino, meneč, da bi se s tem, če bi glasoval za manjšino, osramotil. Ne čudimo se temu, saj pri glasovanju še kakšnega »idealista« premoti trenutni rezultat volitev. Sicer je pa pri volitvah za »levitev« najbolj prikladen čas... Kar se tiče svobode glasovanja onih, ki so kakorkoli odvisni od enega ali drugega političnega eksponenta, bomo spregovorili pozneje. Vendar pa so bili značilni nekateri splošni pojavi iz volilne borbe. »Demokracija« je šele pri občinskih volitvah prišla do izraza... Z geslom: svobodo za sebe t 1 so po vaseh preddvorske občine zadnjo noč pred volitvami odmevali koraki »navdušenih« volilcev, ki so pazili, da se ne bi pojavili letaki opozicije, ali da bi kdo ne motil njim udanih volilcev. (To nas močno spominja na čas pred 10 leti, ko so straže pazile po vaseh na hiše in gospodarska poslopja, da se jim ne približa roka zločinca, požigalca.) Kmečki sin iz Gorič je v isti noči na Letencah z zaprtim nožem »zaznamoval« na glavi volilca, ki se ni dal pridobiti za »zveličano« listo. (Morda ga je česnil po glavi z namenom, da bi se lažje razlikoval od mirnih in udanih ov-čič...) Na dan volitev pa je vladalo pravo amerikansko življenje... Prevoznih sredstev: avtobusov, luksuznih avtomobilov itd. ni manjkalo. Volilcem ni bilo treba peš na volišče. Tudi avtomobilske agitacijske turneje smo videli in — slišali. — Značilen primer: Neki krščanski socialec, od zadnje stavke brezposeln (prej pa zaposlen v Ju-gobruni), dosedaj zelo radikalen v borbi za delavske pravice, je na agitacijski turneji tako triumfiral za zmago JRZ, da je bil drugi dan ves hripav. Razume se, gre mu za to, da potom protekcije pride čimprej do zaposlitve. Seveda so redki brezposelni, ki bi na ta način klecnili... Tudi letakov in plakatov je bilo v izobilju. V tekstih je bilo polno podlih napadov na opozicionalne kandidate; izdajatelji so^ si pač mislili, saj bomo odgovarjali itak šele po volitvah. Najbrže bi tudi v Stražišču ne zmagala opozicija. Ali predobro so še ljudem v spominu dogodki, katerim so bili poleg v tovarni zaposlenih delavcev priča tudi sami vaščani. Več volilcev pa je vseeno ostalo doma in nekateri med njimi so bili pripravljeni voliti opozicijo le v slučaju potrebe. Izid volitev v Stražišču je JRZ zelo presenetil, kajti zastonj je bila vsa kampanja proti opoziciji. — V naprej naj delovno ljudstvo posveča več pažnje občinskemu gospodarstvu, kakor tudi delu »občinskih zastopnikov« *	* > • i s >1
- f	'	7
> pri naslednjih volitvah postavili kandidatne liste, za katere se bo ljudstvo svobodno in z zaupanjem izreklo — seveda s tajnimi volitvami. In takrat bo poleg moralne tudi dejanska zmaga naša!
Studenci pri Mariboru
Predavanje. Minuli četrtek je bilo v Ljudski univerzi predavanje o razvoju življenja na zemlji. Predaval je g. prof. Detela. Orisal je razvoj živih bitij na zemlji od postanka do danes. Udeležba je bila zelo dobra, 175 poslušalcev. V četrtek, 12. novembra bo g. prof. Detela nadaljeval svoje predavanje. Ob začetku bomo pokazali novosti minulega tedna v slikah.
Ljubljana
L delavski prosvetni večer »Vzajemnosti«
In »Zarje«
Ljubljanska »Vzajemnost« in »Zarja« bosta začeli v letošnji sezoni z delavskimi prosvetnimi večeri. Dosedaj je bilo teh lepih delavskih prosvetnih večerov 35. Slične prosvetne večere prirejajo zdaj po vsej Sloveniji, kjerkoli je delavstvo združeno v svoji kulturni organizaciji »Vzajemnost«. Te prireditve kažejo, koliko ustvarjajoče moči je v delavstvu, koliko ljubezni do umetnosti in lepote. Dne 18. novembra t. 1. bo v dvorani Delavske zbornice ob 20. url prvi tak prosvetni večer v letošnji sezoni. Priprave se vršijo s polno paro. Sodelovali bodo godba »Zarja«, jazz-orkester, pevski zbor, operna solistka in balet. Na sporedu je par skladb za godbo in solo-petje skladatelja Josipa Škorpika. Pridite!
„Slovenec" le zopet enkrat
zavzei Madrid To pa se je zgodilo takole...
... v četrtek
Zadnje boje za zavzetje Madrida po belih od srede preteklega tedna je otvoril »Slovenec« s svojim poročilom od 5. t. m. o anarhiji v oblegani prestolici: Tam je prišlo do hudega razkola med anarhisti in socialisti, med temi ko se komunisti držijo precej rezervirano. Socialisti zahtevajo namreč, da se mesto prepusti nacionalnim četam, anarhisti pa ga hočejo pognati v zrak in zažgati. V te svrhe so že vse podmini-rali, pripravili petrolej in bencin.
... v petek
Po tej anarhiji je pod velikim naslovom v petkovi številki »Slovenca« začel »Divji beg iz Madrida ...« Oni. ki se boje maščevanja belih, so bežali proti Valenciji, miličniki (ki jim je pri nacionalistih zagotovljen bratski sprejem), pa k nacionalistom.
... v soboto
Ko se je vse razbežalo, je v soboto »Slovenec« dobil televizijsko poročilo: »Madrid v plamenih.« Seveda je bilo bralcu takoj jasno, da so Madrid zažgali socialisti, anarhisti in komunisti, ki so glasom »Slovenca« v četrtek pripravili petrolej in bencin. Pa le ni bilo tako, kajti »vse požare so povzročile vžigalne bombe belih čet, ki hočejo napraviti zmedo in demoralizirati branitelje«, se je zareklo »Slovenčarjem«. Vendar takih dejanj človek ne sme obsojati, glavno je, da imajo dober namen. Tak dober namen pa moramo pripisati tej »beli« akciji in »Slovenec« to potrjuje: »Ves pritisk in vsi napori nacionalnih čet so naleteli na gluha ušesa madridskih mogotcev, ki neprestano pošiljajo nove čete v strelske jarke ...« Še več, pred tern, ko so žene, otroci, deklice in starčki zapustili svoje domove, so »trgovci zaprli svoje trgovine in se postavili v vrste borcev.« Za tako ravnanje je treba spustiti ljudem1 rdečega petelina na streho. Vse, kar je prav, da bi bili pa celo trgovci na strani rdečih, pa vendar ne gre! Da se jimi še bolj osveli, je »Slovenec« takoj v naslednjem poročilu pustil anarhiste
in komuniste ropati po zaprtih trgovinah in privatnih stanovanjih.
Potem je pa še enkrat prikazal svojim čitateljem, kakšne so rdeče zverine:
»Rdečim se ne smilijo ne žene ne otroci.« Bele si vzemite za zgled! Samo čitajte dalje, kaj pove o njih »Slovenec«: »Nad Madrid so priletela v petek nacionalna letala, ki so izvršila hud bombni napad ter vrgla nešteto vžigalnih bomb. ki so napravile ogromno škodo. Nacionalna letala pa so spustila tudi nekaj bomb, napolnjenih s strupenimi plini, kar je napravilo na madridsko prebivalstvo porazen vtis.« Te bombe so res utegnile porazno »delovati«, ne samo na žene in otroke, ampak so kaj lahko zadušile tudi kakšne talce, ki jih imajo rdeči 30.000 zaprtih v Madridu in za čijih usodo je »Slovenec« že mesece v hudih skrbeh; toda krivi so rdeči, ki se jim ljudje nič ne smilijo.
... v nedeljo
V nedeljo pa je bilo »Slovencu« teh rdečih grozovitosti že preveč, zato je pustil zavzeti Madrid po »belih;< četah črnopoltih Marokan-cev, obenem pa je to vest oznanil pod velikim naslovom svojim čitateljem : »Franco zavzel Madrid.« Da bo bolj držalo, si jo je pustil potrditi od nacionalne vlade v Burgosu.
Nato je ču! »Slovenec« še detonacijo razstrelb, ko so rdeči pognali v'zrak z dinamitom kraljevo palačo, gledališče, telefonsko centralo itd. Potem pa se je od razburjenja onesvestil. Ko se je zopet zavedel, je bilo njegovo prvo vprašanje: »Kje je predsednik vlade Caballero?« Ali so ga že ujeli in izročili rabljem? Vidno vznejevoljen je takoj nato prejel vest iz Londona, da se je vlada s Caballcrom vred preselila v Valencijo.
Jezen radi bega vlade, je sklical »Slovenec« diplomatski zbor, da bi razpravljal, kaj naj stori, ker je vlada zapustila Madrid. Diplomati, ki jih je »Slovenec« že poldrugi mesec poprej poslal iz Madrida, tisoč kilometrov daleč na francosko mejo, ker je smatral, da v Madridu niso več
Kulturni pregled
Mariborsko gledališče
Puccini: Madame Butterfly. Gostova-nie ljubljanske opere. Prva glasbena predstava letošnje sezone je bila priljubljena Puccinijeva opera Butterfly. Ljubljanska opera, ki se je že lansko sezono priljubila mariborskemu občinstvu, je privabila polno hišo, tako da so morali postaviti še dodatne sedeže. Naslovno vlogo je pela odlično Zlata Gjungjenčeva in je zlasti v tragičnem koncu dosegla višek. Izborna sta bila tudi Gostič in Janko ter vsi ostali pevci. Orkester je pod dirigentom Štritofom polno in zvočno izvajal mehko Puccinijevo glasbo.
Delavski pravo! svetovalec
Ogrožanje nepremičnin vsled tuje gradnje (Sp. Hudinja)
Vprašanje: Imam malo posestvo v bližini opekarne. Opekarna sedaj koplje tik mojega zemljišča v globino do 12 m, tako da se je pričelo moje zemljišče sesedati. Ali morem kaj ukreniti proti temu?
Odgovor: Od opekarne lahko zahtevate varščino za škodo, ki Vam preti, odnosno, da ukrene vse potrebno v zaščito Vašega zemljišča. Ako opekarna tega ne bi hotela napraviti, lahko vložite tožbo, s katero zahtevate, da se kopanje poleg Vašega zemljišča prepove.
Pet
zavarovanja	7
J. november 1931
1. november 1936
Niti splošna gospodarska kriza, niti polom samopomoči nista mogla preprečiti hitrega razvoja tega zavarovanja. V petih letih je KARITAS postala največje ljudsko zavarovanje. Smatramo za svojo dolžnost, da se ob tej obletnici zahvalimo vsem našim zavarovancem, hi so svoje in svojih domačih življensko zavarovanje zaupali našemu domačemu zavodu in mu tako pripomogli do velikega razmaha.
KARITAS, Maribor, Orožnova ulica 8. — KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice.
7225-06
Ženske copate za doma iz toplega podloženega dubla z ovratnikom okrašenim z obrobo in gipkim usnjenim podplatom. «
7515-9$
Copate iz sukna, lahke, tople in udobne, brez pete rdeče, modre in rjave barve.
udobne
aoroDo m gipkim usnjenim podplatom, cm
Iti lopie
1405-00
Usnjene copate brez pete z specijaino lepljenim podplatom, vsled tega lahke in prožne. Najprikiadnejše za potovanje v vlaku.
721T.0JU
Tople in udobne moške copate iz. kosmatega kariranega dubla, z traj podloženeILvato.
varni, so se sedaj naenkrat zopet znašli sredi gorečega mesta — k posvetovanju. Kdo bi si mislil, da so današnji diplomati taki junaki. In ko so se tako posvetovali, je »Slovenec« zmage pijan zadremal.
... v pondeljek
V pondeljek se je zbudil z velikim mačkom. Poizkušal je zbrati svoje misli, pa ni šlo in ni šlo. V glavi mu je brnelo in šumelo, kot če bi v zraku krožilo tisoč letal zmagovite Francove armade. V vse to pa so se mešali čudoviti zvoki glasbe madridske radiopostaje, ki jih je »Slovenec« čul v nedeljo, potem ko je Franco že v soboto zavzei Madrid in je radijska postaja rdečih že v petek utihnila. »Toda to morajo biti vendar halucinacije,« si je dejal sam pri sebi, zato je napisal z velikimi črkami: »Po vdoru belih v Madrid«. Ker s Francom ni mogel dobiti zveze, je oprezno dostavil v podnaslovu:	»General Franco prodira
previdno proti središču mesta.« Nato pa je dobil »Slovenec« strašne privide o tem, kako je zgledalo v nedeljo v Madridu; takole pravi: »Popoldne je zasijalo solncc nad Madridom in skoraj vsi prebivalci so bili na ulicah;, da ujamejo solnce zadnjega lepega jesenskega dne. Okoli pol-
racSko In ženske nogavice
Iz lastne pletarne nudi
HKSPORTNA H3ŠA
Maribor, Glavni trg štev. 24.
dne so bile ulice polne prebivalstva, ki se je sprehajalo, nad mestom pa se je tedaj pojavila eskadrila desetih rdečih letal, ki so letela na fronto. Nad središčem mesta so letalci izvršili še nekaj drznih akrobacij.« Kaj takega jc pa res od sile!
Kje pa je Franco, kje njegova letala?
Stvar se je potenr pojasnila in sicer zelo enostavno:
Sobotna poročila o vkorakanju čet generala Franca v Madrid so bila netočna. Razširili so jih časnikarji, ki so pograbili kot gotovo dejstvo to, kar so v glavnem1 stanu čet ge-ner. la Franca šele pričakovali, da se bo zgodilo in kar so poročale radio postaje »v Sevili, Cadizu, Venerifi in Lisaboni...«
Ker pa »Slovenski dom« tega še ni mogel verjeti, si je v pondeljek zvečer napisal te-le tolažilne besede: »V krvi in ognju sprejema Madrid svoje nove gospodarje.«
V globoki žalosti javljamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, itd, gospod
FRANC DOLENC
z Bukovega vrha šl. 2,
dne 7. novembra 1936 nenadoma umrl.
Položili smo ga v naročje materi zemlji dne 9. novembra na pokopališču v Poljanah.
Bukov vrh Stražišče, 9. novembra 1936.
Žalujoči:
Marija, žena. Jurij in Cirli,surova. Ivana, por. Oblak, hčerka in ostali sorodniki.
MALI OGLASI
Naši čitatet i i itapu-jejo nafcenefše pri našiti i ii h e re ti 11 ti!
FNMKonwnm'HistKiirl RUM Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Nai-večia izbira in najboljši nakup.	FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava, Bogata izbira modnega blaga.
Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domi.um. Maribor. Frankopanova ulica t.	POZOR! Damsko in moško garderobo po najnovejši fazoni in zmernilh cenah Vatn izgotovi Aršic Leopold, modni salon »Elega-Facone«, Maribor, Koseskega ulica 22. (Zadostuje dopisnica, pridem na dom.)
Zahtevajte vedno in povsod Kruh in pecivo iz Delavske pekarne v Mariboru. E
Telefon 2324
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.