281. itevnka.
V IJuMJnni, v toreh 11. decembra 19Z3.
Leto LUI.
izhaja vsak dan popeldnt, iivzemil nadtlja in praialke.
Inaerat!: do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 peti t vrat i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravništvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna" Knaflova a lica st 5, pritlično, — Telafon si. 304.
Drsdatitro „S10¥. Naroda1' Snallava ulica it S, L nadstraaie
Telafon štsv. 34. Dopisa sprajema le podpisana ta zadostno fraakovano« -*s»r   Rokopisov so no vrata.
v Jugoslaviji vsa dni po Oin 1*— v Inozemstvu navadna dni Oin 1, nedelje Oin 1-25
PoStnina olašana v gotovini.
„Slovenski	Narod"	velja:	V Jaeoiliful			
			v Ljuhljant	•a	poiti	
'12 mesecev	•   • •	•   . *	Din 144 —	Din	144 —	Din 264*—
6	•  • •	•  • •		•	72 —	.   132- -
3 .			36-—	■	36 —	,     66*—
1	•   • •	•   • •	. 12—		12 —	. 22--
Pri morebitnem povišanju se ima daljša njročniaa doplačati. Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   i*flJF"  po nslcarn a. Na -amo pismena naroČila brez poslatve denarja se nc morem odratf.
Kofranji minister g. Vujičić o svojih vtfclh s potovanja po
Minister o naravni krasoti Slovenije. — Pomen Barja za prehrano Slovenije. — Vprašanje razdelitve Slovenije. — /me* novanje ljubljanskega velikega župana.
Ljubljana, 10. dcc.
Nas* urednik ie danes ob 11. dopoldne postil ministra notranjih del g. Mi-lorada Vujičić a ter ga naprosil, da mu poda kratko sliko o utisih s svojega potovanja po poplavljenih krajih Slovenije.
G. minister se je pozivu ljubeznivo odzval ter dal to-Ie izjavo:
Sedanja raoia pot v Slovenijo je prva te vrste* ker sem vsega samo enkrat potova! preko Slovenije, in sicer tedaj, ko sem se takoj po prevratu vračal iz Rusije čez Švico, Gradec in Zidani most v domovino. Prirodne krasote so me iznenadile. Imam utis, kakor da sem se vozi« skozi Švico.
Enako ugoden utis so na me napravila izvrstna prometna sredstva Vaše dežele. Očarala me je ljubeznivost in bistroumnost Slovencev, s katerimi sem tekom svojega potovanja prišel v stike.
Moj in gospoda Trifkovica prihod v Slovenijo je imel namen, da v prvi vrsti nafcaževa najnujnejšo denarno pomoč tistim, ki so ostali brez kruha in krova, in da vidiva v drugi vrsti, v čem obstojajo in kako visoke so po povodnji povzročene škode. Hvala Bogu, je le malo ljudi osta-o brez vsakih sredstev, zato pa so tem večje poškodbe na raznih prometnih objektih, osobito na mostovih, cestah, železniških progah in na ozimini. Kar se tiče ozimin in drugih poljskih pridelkov, rlsva mogla dobiti jasne slike o obsegu škode, ker se isti nahajajo pod snegom, ki je še po poplavi zapadel, ali pa Še pod vodo.
Ukrenemo vse, kar bo v naši moči, da se poškodovani ali porušeni objekti popravijo in vsled povodnji promet čim prej spravi v normalen tir.
Največji utis na naju je napravilo tistih 15.009 ha plodne zemlje pri tJub-fjani, imenovano »Barje«, ki se doslej ni zavarovalo pred poplavami. Smatrava za veliko potrebo, da se bo polje v najkrajšem času uredilo v veliko državno in nacfronalno korist, ker misliva, da se bo z melioracijo tega plodnega po-Oa rešilo rudi vprašanje sigurne dovoljne prehrane celokupne Slovenije.
Zelo bom vesel ako dobim priliko in mi dovolijo posli, da v kratkem znova posetim Slovenijo in se temeljito seznanim s tukajšnjimi prilikami in prebivalstvom.
V nadaljnem razgovoru je naš urednik omenil tudi aktualno   vprašanje o
razdelitvi Slovenije na oblasti in o imenovanju ljubljanskega velikega župana. G. minister je odgovori tako-le: Glede oblastne razdelitve, ki je v bistvu istovetna z izvedbo državne ustave, mislim, da se bo bodoči oblastni skupščini ljubljanske in mariborske oblasti dalo dovolj prilike, da razvijeta vso svojo delavnost na gospodarskem, prosvetnem in splošno kulturnem napredku teh oblasti. Smatram zaradi tega, da se vsi oni, ki iskreno Ijub'jo to zemljo in napredek našega naroda, ne vznemirjajo zaradi izvedbe teh oblasti.
Imenovanje ljubljanskega velikega župana spada v kompetenco ministrskega sveta. Prepričan sem, da vlada ukrene vse, da na to važno in visoko mesto postavi osebo, ki bo razumela in vpošte-vala i državne interese i lokalne potrebe ljubljanske oblasti.
Ministra g. Milorad Vujičić in g. Marko Trifković sta danes opoldne z dunajskim brzovlakom odpotovala v Celje, kjer si tekom popoldneva oglodata po povodnji prizadete kraje v Savin-ski dolini. Zvečer odpotujeta v Osijek, kjer je Drava napravila velike škodo.
Ministra Vnjičio in Trifković v Sloveniji,
Komisijonalni ogled poplavljenih krajev. — Ai:nisfra delila podpore na licu mesta. — Začasna cenitev škode na 1 S milijonov dinarjev. — Ministerijalni
stiki v notranji politiki.
V soboto dopoldne sta dospela iz Zagreba v Ljubljano minister za no* tranje zadeve g. Milorad V u j i č i č in minister za izenačenje zakonov Marko Trifković, da na licu mesta pre* gledata obseg in škodo zadnje poplave v Sloveniji. Spremljal ju je načelnik v notranjem ministrstvu g. dr. Svetek. Že v brežiškem in celjskem okraju sta si ministra dala poročati o škodi in poplavi po tamošnjih okrajnih glavar* jih. Ministra sta jima izročila večje denarne zneske, da jih razdelita med ponesrečence kot prvo pomoč. Na ljubljanskem kolodvoru so došli mini* stre pozdravit načelnik s. K r em e n* š e k v imenu pokrajinske uprave ter min. n. r. gg. dr. Korošec in dr. Zu* panič. Ministra sta se nastanila v ho? telu »Union«. Takoj popoldne sta se v spremstvu pristojnih oddelnih načelni« kov gg. Stareta, inž. Hanuša. gen. inšp. Sbrizaja, šefa Sancina, polk. Dragica napotila v avtomobilih na Planino, da si ogledata poplavljene kraje. Na več mestih sta osebno delila prvo denarno pomoč. Prisotni načelniki so jima ob* razložili terenske posebnosti, obseg škode ter tudi nepravilnost tamošnje državne meje, ki jo bo treba korigi* rati. Na nekem prehodu se je komisija ustavila pred italijanskim obmejnim stražnikom, razgovarjajoč se nekaj ča* sa ž njim. Medtem sta ministra odoo* slala g. glavarja Senekoviča z večjo denarno podporo v Črno vas, ki je po poplavi posebno prizadeta, kjer je isto razdelil med najbolj potrebne. Zve« čer se je komisija vrnila v Ljubljano, ministra pa sta posetila operno pred« stavo.
V nedeljo predpoldne se je ista komisija z gg. ministroma na čelu od« pravila s posebnim vlakom, ki ga je vodil inšp. državnih železnic g. Nego« vetič, na Gorenjsko. Med potjo smo imeli priliko vpogledati v delo in po« slovanje  tukajšnjih  državnih uradov
ter ugotovili, s kako vestnostjo in hi« trostjo so naši višji domači uradniki ukrenili vse potrebno, da takoj ob ve* stijo vlado o povodnji, da ji predocijo resnični obseg škode, da zberejo naj« natančnejše podatke in da z gg. mini« stri takorekoč kontrolirajo svoje pred« loge in referate na licu mesta. Takoj po prvih vesteh je oddelek za notranje zadeve pri tukajšnji pokrajinski upravi in so ostali oddemi načelniki rjg. San« cin. inž. Hanuš. gen. inšp. Zbrizaj in dr. Stare izdali okrožne naloge na glas varstva, da zberejo podatke in da jih oddajo pristojnim uradom. Skoda se je ugotox'i!a z izrecno točnostjo; dne 6. decembra je pokra;ir\:ka uprava se« staven referat že zaključila. £koda na cestah, prehodih, Porušenih mostovih, poplavljenih poiiih. izpodkopa^ih brc« govih. hišah, odpravljenih pridc^km itd. znaša 18 milijonov dinarjev. Na Go« reniskem so trpele ceste, pota in mo« stovi. na Barju in Notranjskem polja, njive, hiše in nridclki. Človeških ne* sreč ni biTo. Povsem samostojno je nostopala tukajšnja direkcija državnih železnic
pri Podnartu je bila najresnejše vrste. Kakih 2^0 metrov tamošnje"! nasipa je Sava kratkomalo odplavila. Gorenj* ski je pretila velika gospodarska ne* sreča. Treba je nomisMti na vsakdanji dovoz življenskih potrebščin, na obširs no jeseniško in druco industrijo, na izvoz itd., kar vse je bilo ogroženo in bi bPo izzvalo daljne posledice (recimo premr■ i za Kranjsko industrijsko družr bo bi se moral prevažati v velikem loku mimo Maribora, preko Avstrije in Rožne doHne na Jesenice itd.). Zagreb* ški inženjerji so predlagali brezglavo enomesečno ukinitev prometa. Tu Te posegel energični inšpektor državnih železnic Negovetič in skupno z jese* niško inž. sekcijo odloČil, da se nasuje provizorični nasip in ž njim prepreči navedena  gospodarska  katastrofa, in
omogoči vzpostavo železniškega pro* meta. Prometni minister dr. Jankovič je takoj pristal na to razumno rešitev in dovolil primerne kredite. V dežju in snegu so nato požrtvovalni delavci drž. železnice vzpostavili železniški promet s provizornim nasipom, ki se na st-ani Save v kratkem zabrani z betonsko škarpo, ob kateri bo nato napravljena nova. stalna žel. proga. Železnica bes leži 4 do 5 milijonov dinarjev škode, in sicer na šestih objektih pri Podnar« tu, Hrušici (nasip), pri Dovju, pri Bi« strici (most) itd. Pri Podnartu sta mi« nistra ogledala popravljalna dela in si dala od vodečega inženjerja razložiti njegove načrte. Ogledu pri Podnartu sta prisostvovala tudi okrajni glavar Kranjski in župan ter zastopnik velike tekstilne tvornice, kojih gradnje so bile mestoma težko poškodovane. Od Pod* narta dalje so se z železniškega voza opazili porušeni mostovi, poplavljeni bregovi, odnesena zemlja, drevje, les itd. Ista slika se je nudila do Dovjega in nato do Bohinja. V Radovljici se je komisiji že prej pridružil radovlji* ški okrajni glavar dr. Vodopivec, ki je razlagal škodo svojega okraja. V Bo* hinjski Bistrici je ministra posetil ta« mošnji župan ter ju povabil na ogled porušenih krajev. Ministra sta zopet na licu mesta delila denarno pomoč. Po kratkem kosilu na Bledu v gradiču dr. Svetla se je komisija vrnila pod noč v Ljubljano. Komisijonalni ogled je gg. ministra prer ■'•>.'! o vestno in točno sestavljenem referatu naših po« krajinskih uradnikov, ki so brez hru« šča v glavnem sami pripomogli, da je vlada na spretno inicijativo načelnika v notranjem ministrstvu, našega rojaka g. dr. Svetka bila takoj o nesreči ob* veščena. da se je pravočasno odloČila na komisijonalni ogled, na delno hitro pomoč in sedaj, kakor upamo, tudi na restavracijska dela in na povračilo ele« mentarmh škod. Ni odveč opozoriti javnost za nesebično in tiho delo naših uradnikov, ter na kričavost takozvanih predstavnikov prizadetega naroda, ki so znali v Beogradu tako imenitno iz« rabiti poplavno nesrečo v egoistične, obstrukci jske namene, dočim so opu« stili prisostvovati komisi jonalnemu og*edu in s podatki ter efektnim raz* kazom omogočiti čimprejšnjo pomoč. Upamo, da bosta gg. ministra vpošte* vala trud in uradni proračun škode in poprav ter ga najresneje zagovarjala pred ministrskim svetom. V nedeljo zvečer sta ministra posetila znova oper« no g]cdaT*^?e. Danes, v ponedeljek, pa sta se podala na Barje, da vidita tisoč« 'etno rrgensko rano slovenske pre« stolnice. Od pristojnih uradov in usta« nov sta prejela informacije o bodočem prepotrebnem amcTioracijskem delu na t "m sicer rodovitnem koščku naše do«
mače zemlje. Obenem sra si ogledala nekaj krajev, ki so osobito trpeli od zadnje poplave, ""opet sta razdelila med potrebne nekaj denarne podpore.
Na splošno moramo ugotoviti, da je prihod ministrov tako v Zagrebu, kakor v Sloveniji deloval u^oJno. To jc bil prvi stik v bratski nesreči, ki bi mogel oddati vzorni pravce vsem na* šim bodočim medsebojnim odnoš.ijom. Treba je zbližanja, stikov, intimnega sodelovanja v nesreči, pa tudi v sreči, torej tudi na vsakdanjih gospodarskih in kulturnih področjih, več measeboj* nega zanimanja za skupne težave v obrti, industriji, šolstvu. Ministri naj nas posečajo, naj vidijo, kaj nas tare, česa želimo, da konstatirajo. da revi* dirajo. To bi znalo odpreti čisto novo smer naše notranje politike. Oba gg. ministra sta s simpatičnim svojim pri^ hodom storila v tem ozi u prvi korak in se sama uverila o hvaležnosti in vernosti našega naroda.
m     * m
Danes dopoldne sta se odpeljala ministra v spremstvu funkcijonarjev pokrajinske uprave in okrajnega gla= varstva po Ižanski cesti na Barje. Pri Mokarju so bili zbrani župani ogrože* nih in prizadetih občin. Na licu mesta je pozdravil visoke goste župan mestne občine dr. Ljudevit Peric z občinska mi svetniki in neka šolska deklica. — Glavni odbor za izsuševanjc Barja jc izročil ministroma obširno spomenico, katere vsebino objavimo na drugem mestu. Zastopniki občine Vič so ob tej priliki izrazili svoje želje glede regulacije Gradaščice. Nato sta se mini« stra s spremstvom odpeljala v vas Lipo na Barju, kjer sta si orledala več po* škodovanih hiš. Notranji minister V o* i i č i č je izročil namestniku velikega župana načelniku vlad. svet. K r e* m e n š k u vsoto 35.000 Din kot prvo pomoč za prizadete Barjane.
Kcrne! Makuszvnski:
Žena s srcem.
Konec.
Angelj je pokimal značilno.
»Imate s seboj kake stvari?«
»Nimam ničesar... Niti nočne srajce ne.«
»Ne vprašam zato. Temveč morda rožni venec ali škapulir?«
Slikar je nekoliko zardel.
»Imel sem, častna beseda, toda sem v naglici pozabil.«
»Izvolite za menoj.«
»Prosim.«
Dolgo sta hodila. Slikar je opazo* val angelj a.
»Zakaj me tako gledate?«
»Hotel bi le vedeti, ali so angelji ženskega ali moškega spola?«
»Moškega, gospod. Ženska nc mo* re biti angelj. Ženska sc smatra pri nas za nečisto stvarstvo, sicer pa, an* gelji se ne rode ...«
»Aha .,.«
Naenkrat je odskočil slikar. »Kdo je to?«
<rTo? Je ne poznate? Vaša žena. Saj ste jo ustrelili.«
»Tudi ta žival je prišla v nebesa?«
»Prosim lepo! Mislite, da pridejo v nebesa samo opatice, vesele ženske pa ne? Kaj so nebesa bolnica ali vzga« jališče?«
Slikar se je potuhnil. Hipoma ga je razveselil zelo zabaven prizor. Nek človek je stal na glavi in se vrtil kot vreteno.
»Kakšen norec pa je to?«
»Pst! To ni norec, temveč svetnik. Tako se vrti že tritisoč let, ker misli, da je to gospodu Bogu strašno všeč.
»In kaj pa gospod Bog na to?«
»Spočetka se je malo jezil, napo* sled pa je zamahnil z roko, in dela se, kot bi ga to veselilo«.
Angelj je pokazal slikarju sobo.
»Strelovod imate?«
»Nimam.«
»No, s čim boste pa prižigali luč? Se noben slikar ni prišel v nebesa s strelovodom! Pazite, in nikar ne za* kasnite jutri table d* hote.«
Sedel je tako pošteni slikar v ne* besih in ni ničesar delal. Naposled se je pričel dolgočasiti in gledati vse s sumljivimi očmi. Ni mu šlo to v glavo, da se daje tu vse zastonj.
»Tu ne more biti vse v redu«, je
mislil slikar. »Potem mi bodo pa rekli, naj plačam.«
Zato se je napotil k svetemu star« čku in dejal:
»Sveti oče, vse to nebo je nekak* šna nrevara.«
Starček se je razburil.
»Kaj govorite! Tak star, renomiran zavod! Kako le morete!«
»Jaz ne morem strpeti. Zakaj ne zahteva nihče stanarine?«
»Toda, dragi gospod!«
»In tudi za hrano! Zastonj? Opro* stite, toda jaz nisem navajen takih stvari. Pošten človek, pa da bi ne bil dolžan! To je grda domišljija, sveti oče, toda jaz ne maram miloščine...«
Sveti starček je padel v nezavest. Pri tem je gotovo prebrnil stol, ker je slikar planit pokonci.
Beli dan.
Pred njim je stala žena vsa zasop* ljena  in  zelo sveža.
»Ah, pa ti nisi šel v posteljo! Dragi moj, kdo je še videl ubijati na tak način zdravje!«
Slikar jo je pogledal začudeno in začel buditi vsanjani srd. Zagrizel se je v ustne, dvignil pest in začel s straš* ni m glasom:
»Kako se drzneš ...«
Žena mu je pomembno namignila.
»Tiho! Nisva sama ...«
Slikar se je ozrl.
V sobo je lomastil kočijaž z neko* liko zavoji.
»Kaj je to?«
»Kaj? Ti zavoji?«
»Ti zavoji!«
»Tz prodajalne.«
»Iz katere prodajalne?«
Slikar je padel v naslonjač in ni mogel spregovoriti niti besede. Čakal je, da odide kočijaž.
Komaj so se zaprla vrata za njim. že je začela žena.
»Vrag vedi. radi česa se jeziš, toda niti sam nc veš, zakaj gre. Takoj ti povem vse. Vidiš, sešla sem se z njim ...«
Tu ga je pogledala izpod oči. Sli= kar je molčal.
» . .. srečala sem njega, ki se je seveda strašno razveselil, in me po* vabil s seboj na večerjo, moj ujec; veš .. - Poslali smo pote, toda te sluga ni našel. Kaj si šel z doma?«
Slikar je molčal in jo gledal s ste* klenim pogledom.
Obnovitev iNomatičnili ?v?z z Rusijo.
— Beograd, 10. nov. (Izv.) Po poročilu iz Londona so »Dailv Ne\vs- objavile dopis iz Beograda, da Praga in Bukarešta pritiskata na kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, da uposfavi trgovinske even'ua'no diplomat-ene zveze s sovjetsko Pusljo. Zunanji minister dr. Ninčič je dopisniku izjavil, da je stališče beogradske vlade v ruskem vprašanju mnogo odvisno od stališča Francije. V resnici se seda i vodijo neobvezni razgovori z zastopnikom carističn:* Rudije g. Strandmannom. V Jugoslaviji bivajoči ruski begunci se trudilo po svojih vodilnih zastopnikih preprečiti obnovitev zvez s srtvjeti.
T "T       |1~ T - ■    IT    -m -TT-T-1™"« --*»- ' "    ■ '  ' ""■
•*>... pili smo nekaj vinčka. pa sem ostala ž njim, ker je padal dež. Ali ni padal dež?«
Slikar je molčal in jo gledal skoraj blazno.
»... nato pa? Nato pa se je ujec razveselil in mi rekel, da se mora spo* znati s teboj in da te zelo spoštuje. Peljal me je v trgovino in mi dovolil, da si kupim, kr^ hočem. Vzela sem torej to«le boo, čevlje in šc več drugih stvari ... in zapestnico . . .«
Slikar je gledal brez besede, kako odpira ona škatlje in mu razkazuje ničeva darila.
Naposled sc jc zavstavila vsa za« dihana.
»...toda tudi nate nisem pozabila; vidiš, da ne mislim samo nase . . . Vidiš, dragi moj, jaz imam dobro srce. Spom* nila sem se. da se bliža zima, pa sem vzela na ujčev račun par majic za go« spoda slikarja, d* mu ne bo mraz. No vidiš, kaj sem slabo napravila?«
S slavohlepnim obrazom je raz* grnila pred njim par prtenih majic in čakala, da se ji zahvali.
Toda slikar ni zinil niti besedice, ampak je šel v drugo sobo in znorel.
Stran 2.
»SLOVPN«ri   pTAITrTD«.   dni M. decembra l92o.
Telefonska in brzolauna poraCila
Položaj vlade otežkocen.
Ministrski svet. — Glavne zahteve džemijeta in vlada« — Stališče prometnega ministra in parlament.
Beograd, 10. decembra. (Izv.) Zaradi delnih diferenc v vladi je nastopila kriza, ki grozi, da bo vlada primorana izvajati posledice. Nesoglasja so se pojavila zaradi zahtev džemijeta. Ministrski predsednik Pašić je privolil džernije-tu v nekatere koncesije.
V radikalnem klubu je imel ministrski predsednik političen govor, v katerem je med drugim izjavil, da vlada sprejema zahteve džemijeta in privoli v koncesije glede šerijatskih sodišč, muslimanskih šol, vakufa In v zahtevo, da se kaznujejo krivci napada v Kosovski Mitrovici povodom občinskih volitev dne 18. avgusta, t I. Pašić je dalje v svojem govoru opozarjal Člane radikalnega kluba na skupno sodelovanje in je obžaloval da so se zadnji čas pojavili med poslanci akti nediscipliniranosti. Izjavil je, če se bodo dogodki tako razvijali v klubu, je odločen izvajati zanj primerne konsekvence. V radikalnem klubu pa naglašajo, da minister Uzuno-vić ni imel pravega, utemeljenega razloga za demisijo in je bil pozvan, da jo prekliče. Tega minister do danes še ni storil. Pašič je končno pozval radikalni klub, da čimpreje izčisti afero dr. Laza Marković contra Rankovič. Nasprotniki radikalne stranke izrabljajo to afero in netijo nesoglasja v stranki.
— Beograd, 10. decembra. (Izv.) Na Včerajšnji seji ministrskega sveta je bila daljša debata o notranjepolitični situaciji. Položaj vlade je zelo otežkocen, ker je beogradski tisk predčasno objavil pogoje džemijeta za podpirame homogene radikalne vlade. Vlada je prepričana, da }e s to predčasno obiavo pokvarjen ves načrt aranžmana z džemtjetom. Nekateri ministri so na seji zelo ostro grajali
beogradski tisk. PaSić ima nalogo* da zadevo uredi z načelnikom džemijetske stranke posl. Perad Drago begom. Vladni tisk je dobil včeraj navodila, da ima
kategorično demantirati vse, kar Je bilo v soboto in v nedeljo objavljeno o sporazumu z džem i je tom.
Položaj prometnega ministra dr. Ve-Ifearfa Jankovlća postaja kritičen. V parlamentarnem odboru, Id proučava zakon o Brodarskem društvu kraljevine SHS, je prišlo do ostrega konflikta med prometnim ministrom in Člani vladine večine. Nesoglasja so nastala zaradi nekaterih načelnih točk zakona.
Skupščinski odbor je imel včeraj sejo. Razpravljal je o brodarskem zakonu. Debata je trajala tri ure. Posl. Na-staa Petrovič (rad.) je napadel prometnega ministra, ki je zagovarjal Brodarsko društvo. Clcn zakona (§ 3.) določa, da imajo biti v upravnem odboru zastopani privatni delničarji in vlada v razmerju 10 proti 5, tako da ima vlada v odboru pet članov, privatniki pa 10. Proti temu razmerju je nastopil posl. Nastas Petrovič, zahtevajoč, da imej vlada več članov v odboru, ker je udeležena z 51 odstotki pri delnicah. Minister dr. Janković je zagovarjal ta ključ, utemeljujoč, da bodi v društvu privatnikom prepuščena vsa inicijativa in da se društvo ne vklepa v birokratizem. Člani vladne večine so odobravali stališče poslanca Nastasa Petroviča, prometni minister pa je za enkrat preprečil glasovanje, pri katerem bi bila gotovo njemu izrečena nezaupnica. Glasovanje se ima vršiti danes. Prometni minister je takoj poročal o poteku te razprave ministrskemu predsedniku g. Nikoli Pašiću.
Glavne smernice za ureditev uradniškega vprašanja.
Sklepi mešane mmisterijalne komisije. — Beograd, 10. dec. (Izv.) Mešana komisija, sestavljena iz delegatov vseh ministrstev pod predsedstvom pomočnika ministra pravde Strundžulica je včeraj napravila tele definitivne sklepe:
1. Vsi uradniki, napredovanl in premeščeni iz drugih reso-o v po 1. septembru se imajo premestiti na nov položaj, če so izpolnili zakonske pogoje 5L 2. In 5, zakona o uradnikih.
2. Položaj premeščenih uradnikov iz drugega resora določi komisija novega resora.
3. Službeniki ne morejo imeti osnovnih in položajnih plač raznih kategorij.
4. Diplome inozemskih fakultet se priznajo samo, če so nostrificirane.
5. Uslužbenci, ki ne bodo do 31. decembra predlož?!? svojci kvalifikacijskih listin, se lahko reducirajo.
6. Dijaki, ki še niso dokončali svojih študij, se imajo nastaviti kot dnevni-carji.
7. Vsi neukazni se imajo reducirat! pod 18. letom in oni, ki se niso izpolnili vojaške dolžnosti.
8. Dijakom se ne more priznati ugodnosti, ako niso do 25. leta izpolnili Vojaške dolžnosti.
9. Nameščenci, ki so 1. septembra dokončali 35. leto službe in dosegi? starost 65 let, se imajo premestiti v dolo-teno kategorijo In skup'no ter tako} upokojit! po novem uradniškem zakonu, (čl. 243. zakona.)
10. Dnevničarje ni treba prevesti, one je treba ponovno namestiti
11. Reducirani ruski begunci se lahko nastavijo kot kontraktualni nameščenci.
12. Minister pravde m financ Imata adiočati o upokojenih in rezervnih ofi-eirf!h. ki so bili po končani vojn) reaktivirani.
13. ?talnj honorarni uradniki se ne prevede'o.
14. Za začasne učftePe se frna predlagati re*?tev od slučaja do slučaja.
15 Začasni učffe'?! brez kvalifikacije se ne bodo prevedli
16. Namestniki učiteljev se imajo smatrati kot dnevničarj!..
17. Čas v svobodnem poklicu se ne aiore računati v službena leta.
Ministrski svet.
Odklonitev znižanja tranzitne tarife.  — Dovolitev raznih
kreditov. — Dvanajstine.
— Beograd, 10. decembra. (Izv.) Včeraj od 10. dopoldne do 13. popoldne je tra'ala seja ministrskega sveta, ki je razpravljal najprej politično situacijo. Izvršujoč v smislu ustavnih določil kraljevsko oblast, je ministrski svet včeraj podpisal zakonski predlog o treh dva-pajstinah za mesece Januar, februar m marec leta W?4. Ta zakonski predlog se danes predloži narodni skupščini kot nujen, Mada je dovolila razne kredite, tako 365.000 dinarjev, oškodovancem
povodom eksplozije v Kragujevcu meseca avgusta t. 1. 100.000 dinarjev ministru prosvete za kulturne in nacionalne delavce, 3.500.000 prometnemu ministru za popravo državnih železnic.
Na podlag? poročen prometnega ministra je vlada odklonila predlog avstrijske oziroma češkoslovaške vlade, da so dovoli pri blagovnem, tranzitnem prometu v Trst Avstriji oz. Češkoslovaški polovično znižanje tranzitnega tarffa.
Za danes zvečer je določena važna seja ministrskeg asveta, na kateri se ima obravnavati konflikt ministra dr. Jankovića z radikalnim klubom.
Generalna stavk« wsfn»h nameščencev v Avstriji.
— Dunaj, 9. dec. (K) Razširjeni akcijski odbor zveznih nastavljencev je včeraj popoldne na konferenci sklenil, da prično v ponedeljek ob 6. zjutraj z generalno stavko vsi nastavljene! pošte, brzojava in telefona in nastavpenci carinskega urada na Dunaju, Od ostavke so izvzeti nastavljenci humanitarnih zavodov.
— Dunaj, 10. decembra. (Izv.) Vlada je včeraj ves dan vodila pogaianja z zastopniki razširjenega akcijskega odbora zveznih nameščencev. Državni kancelar dr. S e i p e I je vodil pogajanja z zastopniki do danes 1. ure ponoči. Rezultat pogajanj ni znan. Pogajanja so včeraj trajala vse dopoldne. Ob 15. popoldne so se začasno prekinila In so se nadaljevala od 18. zvečer do danes 1. ure,
— Dunaj, 10. dec. (Izv.) Danes ob 6. zjutraj so pričeli stavkati vsi nameščenci poŠte, brzojava In telefona v Avstriji. Stavka je popolna. Prekinjen je vsak telefonski m brzojavni promet z Inozemstvom.
Vesti iz Italije.
Komisar Ciano  tolaži Trst z ; dobrimi Časi. — Finančni mini- j ster o finančnem položaju Italije. — Italijansko zrakoplovstvo. — Telefon v Julijski krajini v privatnih rokah.
— Trst 9. dec. (Izv.) Komisar ta trgovsko mornarico Cfano Je odpotoval v Rim. Ogledal si je pristanišče in njegov« ; naprave, se poučil o trgovskih In pomor- ! skfh raz merah, bil je v Kopru la Tržiču ia odšel je s spomenico, ki vsebuje opis vseh 1 za Trst nujnih potreb. Vodili so ga sem in tja. pozdravljali, na rovari« H in on It odzdravi jal in odgovarjal tako pač, kakor < so storili to doslej le vsi odposlanci Iz Rima. Dajal je Trstu poguma, Cel da je sedaj na pravi poti razvoja ta da al misliti na kako nazadovanj« R«k«l J« celo. da J« pričakovati, da bo Trst krnela služIl sa vzorec trgovskega mesta v Italiji. Ni dvoma, da je prišel komisar Ciano v Trst v glavnem zbog poročil, podanih Mussollnf-fa o »preporodu In obnovi« Trsta, da se osebno prepriča, kaj j« na stvari Ia kaj Je pričakovati za Trst v bodočnosti. Vlada dobi po Članu zanesljiva poročila, katara potrebuje v svoji gorenjeiadranskf politiki. Oni pa, ki slikajo rimski vladi sedanji trenotnl položaj v Trsta preveč rožnato, se utegnejo se kesatff Claao le Ml povabljen tudi med fašiste, da Jih pomiri. Ognje- . vtto jim Je govor* o porabi disctpUae, 1
— Rim, e. dec. (Izv.) finančni minister De Štefani le fmel v senatu dolg govor o finančnem položaju Italije. On hoče voditi dosledno državne finance z odprtimi kartami. Poslovno leto 1921/23 se je saJcljučilo dne do. Jun. s primanjkljajem S mfltjard ta 41 milijonov ia sicer je primanjkljaj za 1 milijardo manjli nego sa Je na-milljalo. V Milanu je dal obljubo za znatno in občutno znižanje pod pogojem, da n« nastopijo mednarodni zapleti jaji (Krf?). Primanjkljaj se »e povečal tudi radi nestalnega, položaja posojil v Inozemstvu. V letu 1924/25 računa na primanjkljaj 1 milijarde la 187 milijonov. Politika latllis le poli-
i tika mira. AH za vzdrževanje mira Je po-| treba močne obrambe. Strofki za državno ! obrambo bodo znaiaH s mHlarde In 200 j milijonov lir. Državna mlflca stane 25 ml-j lUonov. Pri železnicah je bilo v minoli po-; slovni dob? 374 milijonov Izgube. 1. jan. i 1923. je bilo Železnikih nameščencev j 222836. danes iih j€ 175.000. Železniški in - pristaniSVt promet se je zvijal od 2.350.000 i na 3,160.000 ton. Poprečni tečaj delnic od 125 na 160. Italijansko ljudstvo zopet dela. Leta 1930/21 se je zapravilo s štrajki § milijonov 211 tisoč dnevne merde, od 1, nov. 1922. do 31. okt. letos samo 237.000. i Tudi štedi se več in tujski promet se dviga, j nnančnl minister pr'č»kuje vse na*boH.*e.
I        — Rim, 9. dec. (Izv.)    ItaHja s! hoče ; poskrbeti močno zrakoplovstvo.   Tako s« 5 je Izjavil general Plccio. poveljnik aero-| navtfke.   napram novinarjem.  IzUvfl je, , da bo v kratkem zrakoplovstvo svetovne-i ga pomena za mednarodne komunfkncije j v mirnem času kakor ttidl izrecne varnosti v vojni. Po njegovem mnenju ima Francija najbolj razvito zrakoplovstvo. Vprl-j rorltev v AmerFlci je pokazala,   kako bo j zračno brodovje z lahkoto uničevalo po-! morske brodove. Narod, ki bo Imel naisll-netšo zračno armado,   bo rospodoval na svetu. Treba ho mednarodnih zakonov za ureditev rn omejitev zračne sfle. ItnlMa se pripravlja na nove čase. ISče pa tudi privatne Inicijative In vspodbuja k sodelovanju.   Generalu se zdi, da v ltnV]\ ver-dar še ne! prave zrakoplovske zavesti in dolž-aost je novinarjev, da jo vrbude.
— Trst, 9 dec. (Izv.) Kakor le znano, hoče rimska vlada telefonsko službo odstopiti privatni industriji Na vrsto pride za odaajo prva Julijska krajina. Ponudbe sprejema ministrstvo do 31. rm.
Volitve na Angleškem.
Popolen poraz konservativcev.
— London, 9. decembra. (Izv.) Najnovejši podatki o izidu volitev ugotavljalo: Konservativci 254 mandatov, Labour Party 192, liberalci 152 In 15 mandatov neodvisnih. Konservativna stranka je pri volitvah dobila 5.417.000 glasov, delavska stranka 4.470.000 in liberalna stranka 4,255.000. neodvisni pa 950.000. Volilnih upravičencev je bilo nad 21.213.000, a glasovalo je samo 14.246.000, tedaj dobri dve tretjini. Volitve so prinesle Llnvd Oeorgevl skupini v liberalni stranki znaten poraz.
— London, 9. decembra. (Tzv.) Ker je vlada pri volitvah ostala v manjšini, ie primorana danes podati svoln demisijo. Ministrski predsednik Ba!dwin je prispel iz svolega volilnega okraia in je za danes sklicana se*a kabineta. Listi razpravljajo o načelih, kako se Ima rešiti vladna kriza. Mogoče je, da poveri krali voditelju delavske stranke Macdonaldu sestavo vlade. Politiki izključujejo koalicijo delavske stranke s konservativci, možna pa je koalicija z liberalci
juliiska krajina.
— Iz Istre. Jugoslovensklm obrtnikom in trgovcem delajo italijanske oblasti vsakovrstne težave in kjer le mogoče, ustavijo obrtno delovanje Jugoslove-nu. Tako so odvzeli Široko znanemu gospodu Jakobu Kircu. dolgoletnemu županu v Medulinu. dovoljenje za gostilno, katera Je bila v njegovi hiši dolgo vrsto let. Vzrok za to je edino ta, da je g. Kirac zaveden Hrvat, ki pa seveda ne zagreša ničesar proti novim razmeram. Tako bodo sčasoma uničili vse jugoslovenske trgovce in obrtnike v Istri. — V Lovranu so pokopali pred kratkim pom. kapetana Frana Bašana. Pokojnik je ljubil svoj Lovran in si stekel mnogo zaslug za njegov procvit. H pogrebu je prihitelo mnogo ljudstva t vseh strani. Občinska oblast je junaško zabranila hrvatske napise na žalnih vencih. — V Zarečje pri Pazinu je prišel za učitelja neki italijanski duhovnik, ki ne gna niti besedice hrvatski. Kakšen je pouk v šoli, si lahko mislimo. Otroci nočejo več posečati sole. Težka je gospodarska kriza po vseh naših občinah ali izterjujejo se davki brez vsake obzirnosti. Popisali so vso živino in zagrozili, da, ako kmetje takoj ne plačajo svojih davkov, jim zarublio vso živino. — K sodnifl v Ilirski Bistrici je priključena občina Matulje in ves podgrajski sodni okraj. Tu se je nabralo toliko gradiva, da poslujoča sodnika ne vesta, kje in kaj bi začela« ker ne moreta opraviti dela, katero je vršilo prej sedem sodnikov. Vse je narobe in kmetie prihajajo te daljnih krajev v Ilirsko Bistrico nejevoljni, odhajajo pa naravnost razjarjeni, ker treba čakati ure in ure In nazadnje če-stoknt oditi ne da bi kaj opravili.
— Z Goriškega. Ooaja proti gorflke-wm nadškofu dr. Sedem se nadaljuje v vedno sflnejU meri. Te dni so zadivjali proti njemu fašisti s zahtevo, da mora takoj odstop'«. Tržalkl »Plcoio d. S.« poro- | ča sedaj, da se namerava goriški nadškof umakniti  Pristavlja pa k predviđao*ti |
svojemu poročnu vpraša). Mislimo dar, da nismo še tako daleč, da bi mozlo par pouličnih junakov pregnati nadškofa z njegovega visokega mesta! Kaj pa naj bi rekli v takem slučaju o stališču Vatikana napram škofom t Italiji — O ljubljanskem škofu dr. Jezlič*j poroča isti vir, da se je mudil na povratku iz Rima v Vipavi, kamor se Je pripeljal z avtomobilom, kakor Je to ugotovil podpretekt Nico-lotti. V vipavskem župnieču se je vršil sestanek duhovnikov Iz vse vipavske doline, ker spada še vedno pod ljubljansko škofijo la je vsled tega tmei škof JeglhT pravico, da je sklical vipavske duhovnika na sestanek. TržnSkl Ust dostavlja seveda, da je bil ta sestanek bo! porttčen, kakor pa duhovni. — V Gorici se bodo vršile v kratkem cbč'nske volitve. Cas za reklamacije je določen do 15. rm. — Na goriškem gradu postavijo velik spomenik ,ft* danski zmagi« v svetovni vojni. Sestavil se Je v to rvrho poseben odbor. — V prostorih goriškeza političnega društva »Edinost:« je izvršila po!U;a hlsno preiskavo. Nad eno uro so brskali aren rje ia j vse premetali, dokazov za Irredento, ka-j tere so iskali, pa n'so morji naitl. Da niso odšli baš prazni, so odnesli s seboj nekaj brczpornembnlh papirjev. — V seji kraljeve kom*«!je v VMnru se je dovolila vpoko-
jenim učiteljem bivše eoriške deželi Izredna podpora za lett 1923. — K Ustavitvi župana Pirca v Vojščlci na Krasu navaja uradni dekret, da je bfl odstavljen radi teja, ker je deloval v protidržavnem srnl-shi. ni vršil svojih predpisanih dolžnosti in je skušal ovira« de!ovanje javne oblasti. Vedno jednaki neutemeljeni očitki!
Občinske volitve v Gornjem
Logatcu,
Sijajna zmaga jugoslovenske misli pri občinskih volitvah v Gornjem Logatca. JDS 6 odbornikov.  SLS 3 odbornike.
Po neuspehih pri občinskih volit* veh na Rakeku in drugih obmejnih občinah logaškega okraja, kjer so se vršile občinske volitve, se je SLS s po* dvojeno silo vrgla na občinske volitve v Gornjem Logatcu, ki so se vršile v nedeljo dne 9. t. m. Ze ves meseo pred volitvami se je -TŠila tiha, toda tem* bolj srdita borba med obema stranka* mi. Vsako nedeljo so se vršili shodi ene ali druge stranke. Kot prva je vložila svojo listo SLS. druga pa JDS. — Tako so bile tudi skrinjice. Že na pred* večer so se delili po hišah razni tiskani lističi s prav zanimivo lokalno vsebino. Drugi dan pa so bili plakati po vseh hišah s sledečo vsebino: »Volilci, skr* bite za to, da se uresniči svetopisemski izrek — prvi bodo zadnji — zadnji pa prvi.« No, volilci so tudi storili svojo dolžnost. Volilnih upravičencev je bilo 240 — od teh se je udeležilo volitev 201, t. j. 83 % Za SLS je bilo oddanih 76 kroglic — za JDS za 125. JDS si je pri« borila torej 6 odbornikov — SLS pi 3. — Od JDS so izvoljeni: Miroslav Pup* pis, 2. Ivan Rihar, 3. Ivan Marinko, 4. Ivan Petek, 5. Fran Tavzes, 6. Frane Dolenc.
Občina Gornji Eogatec je štela pred vojno do 1000 prebivalcev in je volila IS odbornikov. Z izgubo Novega sve* ta. ki je pod Ttalijo, jih šteje še okroglo 600 in voli sedaj stmo 9 odbornikov. V prejšnjem občinskem odboru SO bili trije pristaši SLS; kakor sedaj.
Prične vpstfi.
=^ Govorice o koaliciji s klerikalci Beogradsko »Vremec poroča: »V tako težki situacFi so tako v vladi kakor v radikalnem klubu jeli misliti   na nove orijentacije.   Preiskuje   se 2e teren pri nekaterih opozicijonalnih   skupinah in delajo se poskusi za ustvarjanje nove koalicije. V kombinaciji sta dve koaliciji — z demokrati in s klerikalci Kombinacija s klerikalci ima mnogo več pristašev in o nji se resno govori tudi o vrhovih radikalne stranke. Smatra se, da bi koalicija s klerikalci pomenila en korak naprej k rešitvi državnega temeljnega problema, dočim bi koalicija z demokrati značila povratek v stanje radikal-no-demokratske vlade. V radikalnih vrstah so mnenja, da je sporazum s klerikalci mogoč brez revizije ustave. Klerikalci zahtevajo avtonomijo Slovenije. Ta se po mišljenju radikalnih politikov lahko doseže na način, s katerim se ne bo kršila ustava. S klerikalci se že vodijo pogajanja, in nekateri radikalni poslanci so že zahtevali od njih, da formulirajo svoje zahteve in jih predlože ministrskemu predsedniku   Pašiču. Toda klerikalni poslanci tega niso mogli storiti, ker ni dr. Korošca v Beogradu (on je še vedno bolan), a tudi sicer se malo število poslancev nahaia  v Beogradu. Zato so klerikalci vodili samo bolj Informativne razgovore in so o vseh poročali svojemu glavnemu odboru in dr. Korošcu.c — Kakor smo informirani nt misliti da bi prišlo do koalicije med radikali in klerikalci Za enkrat bodo radikale! skušali nadaljevati še naprej svojo dosedanjo politiko, ne da bi stopili v kakšno novo koalicijo.
= Radič In StambofUskL Bivši bolgarski poslanik v Beogradu Kosta Todo-rov je dal »Beogradskim Novostim« te-le Interesantne podrobnosti o poskusih Stjepana Radića, da vpreže v svojo politiko pok. bolgarskega ministrskega predsednika Stambolrskega: »Radić Je trikrat poskusil, & te nam približa. Pr-
vič je poslal svoje zaupnike k meni v Beograd, ko sem bil še posl*'ik. Jax sem tem posredovalcem izjavil da sem bolgarski poslanik, akreditira i pri Ni. Vel. kralju Aleksandru, z g. Fađicein bi se mogel potrajati samo v tom slučaju, ako bi on postal ministrski predsednik. Drugi poskus je Radič izvršil avgusta meseca 1921, ko je pokojni SrambolUski bil na letovišču na Bled u. Posredovalec je bil neki član Sokola, ki je iziavll, da je Radič pripravljen, da pride nt Bled ali da se s Stamb^Iijskim sestane v Inozemstvu, n. pr. na Dunaju. Tretjič je skušaj Radič priti z nami v zvezo v času znanega Jugoslovensko - bolgarskega spora, o katerem se jc razpravljalo pred Društvom narodov. BI sem takrat v Londonu. Neki industrijalec je v Radičevem imenu prišel k meni ter mi izjavil, da bi Radić rad stopil v pogajanja z bolgarsko vlado. Ko sem bil kasneje pri Stambnlijskem, j« le-ta rekel Radlčevemu odposlancu: »Jaz so čndtni vašim Idejam. Mi smo svobodna država, a vendar zahtevamo ujedinjenje, a Vi ste ujedinjeni pa zahtevati Sttttaj razhod In ločitev.« Radtc je kasneje le skušal navezati stike s pok. Daskfllovim, a ko mu tudi to ni uspelo, je kasnoj* opustil vsake nadaljne poskuse.
«= Vesti o okirpac^l Soluna. Romunski listi poročajo, da bo Jugoslavija v slučaju, da bj dogodki na Grškem razrušili ravnotežje na Balkanu, dobila vojaško misijo in zasedla s svojo vojsko Solun. Tej vesti se it na prvi pogled vidi. da je tendencijozna. Slične vesti so se že opetovano širile iz Bukarešte.
s OpozIcBonalni blok. Muslimanski klub je včeraj dopoldne miel v skupščini sejo, na kateri je razpravi al o političnem položaju In o ostalih vprašanjih, ki so v zvezi s sedanjo parlamentarno situacijo. V glavnem ie klub razpravljal o pogojih In eventualni ustanovitvi ooo-zicionalnega bloka.
s Posvetovanja flakenkreuzleiiev na Dunaju. Kakor poročajo nemški listi se je vršil te dni na Dunaju shod nemških, avstrijskih m češkoslovaških Ha-kenkreuzlerjev. Zadnje sta zastopala nemška poslanca iz češkoslovaške republike Jung in Knlrsch. Predmet posvetovanj so tvorile strankine zadeve, zlasti se je ugotovilo, da v Nemčiji število Hakenkreuzlerlev pojema- kar neugodno vpliva vsekako tudi na bojevi-tost Hakenkreuzlerjev izven nemške republike. Tako n. pr. so češki Haken-kreuzlerjl od dne do dne bolj ponižni In krotki Zanimivi pa sta dve brzojavki ki sta bili z omenjenega shoda odposlani. Glasita se dobesedno tako-le: »Adolf Hitler, Landsberg am Lechveznlze: Zborovalci in prvi bojevniki zagotavljajo svojo neomahljlvo vernost. Narodni socfjalisti Vefflce Nemčije Schulz. Pro-dinger, Jung, Knlrsch.« »rTkscelenci generalu Ludendorffu. Monakovo, Lud-wlgsh0he: V neomahlfivi vernosti vell-konemškt narodni socijalisti«. Zopet isti podpis. »Neues 8 Uhrblatt« sodi da nameravajo narodni socijalisti prenesti svoje delovanje v Avstrija ker na Nemškem ne morejo več spletka riti
Protestna skupščina akademske omladine.
Med društveni odbor je sklical včeraj ob 12. uri v zbornici tvVajšnje univerze prr« teatno skupščino tkademtke omladine pmr! batinanju in sabljanju aVademske omladl* no, proti zaardbi beogradske univerze od strani beogradika žandarmerije In proti za* sedbl zagrebške univerze od s*«*ani rajjrrh. ške policije. Skupščine ao ae udeležili v velikem številu slušatelji vseh fakultet Soli* dami s svojimi stanovskimi tovariši in ▼ globoki zaveati, da gre sa vitalne Interra« eelokurme  l^goalovensVe akademske omla* dlne. so akademiki ljubljanske univerze na* polnili zbornico, da izrazijo svoje ogorčenja radi krSIrve temeljnih pravic in akademike avobode.   Zborovanie  je  o tvoril  v Imenu meddr'šrvene«?*   odbort   predeednik eind. med. Stanko T o m I i e, ki Je pozdravil na« vzo^a in omrnil namen skupščine. Z« predsednik« je Ml izvoljen g. š a u e r, na kar ja sledil rrfcTtt S. Tomšiča o Incld-ntu na beogradski in sagreMM unlverrl. Akcliskl odbor beogradske omladine je po*vsl obMn# atvo r« veliko protestno rborovanje v ho* telu »Slavlja«, ki bi se bilo moralo vrniti v ned"Iio dne 25. novembra. 2« prei so hoteli akademiki sklicati omtestno sVtmičIno proti t*rorju  sedanje  bolgarske  vlsde  in proti osvoboditvi  morilcev Hajka  DasVsl^va la VoTovskega, in sice*- na unlverrl. K^r pa rim   ie  rektor  to  rborovan'e   f?ab»«nil. so hoten" protestirati isve^n unirerse. Dasi pO laVonu rborovanla t raprtrrn prostor' ni treba  narnanlti  p°b"dii.   ie  akcijski odVior pravočasno obvestil pollcfio, ki je sknplčiro dovolila. Sele 24. novembra rvečer le pol!« eija sklenila, da iborovanle prenov« in le aporočila to uatmeno članom eVciiskega od# bora. Ker p« nI bilo rWwmrnetfa obvestila o prepovedi, se ie al'«demska omlad'»>a r^rala ob dv-h nopoMne v velikem Mevffa v hotelu »Slavlja«. SVupJIčInl se fe pr1dn»I?1o tudi mnovO občinstva  Polici iskl atfrnti ki SO stfkall med aborovalrl. »o telefonično obvestili policijo, da je skupščina impozantna ki da ja brez žandsrmerlje ne morejo ras« gnati. Zato so zahtevali, naj jim pošljejo oblasti na pomoč oboroženo  §Ho. Kmalu na to. ko skupščina ie nI bila otvorjena. se Je pojavil a ena atranl odred žandarme« rijske pehote, z drrge n« konjenice. Oba odreda sta obkolila hotel. Clsn vračarskrga okraja j« vdrl s odredom orožnikov in agen* tov v hotel in pozval navzoče, naj se ras« idejo češ, da je policija skupščino prepo« vedala. Akcijski odbor je zahteval pismeni odlok, ki gi pa ni dobil, in zato )e Ml v navzočnosti poliHje Irvolien predsednik, ki je ©tvoril skupščino. V istem hip« pa se ja rafVlo povelie: »1THH k*mdački sva'-oga ci* vila. m*vicu im njihovu, da im pokalemc, da
ste v 281.
»SI O V P NS K!   NAROD« dne 11. decembra 1X13.
Stran 3
je zbor zabranjen!* (klici: arzmota, {kan* dal!). Orožniki niso čekali, da se j fm dva* k™* sapo ve. nego so začeli a kopiti lomiti akademska rebra. Vsem navzočim je bilo docela jasno, da je stvar resna in da vsa pojasnila ne bodo nič pomagala. Zborovale! so začeli v paniki bežati, razbijali so okna i* vrata, da bi se čim prej umaknili orosV niskim kopitom. Komaj pa so priili na ulico hi mislili, da so rešeni, ko je navalila nanje konjenica, ki je začela udarjati po akademi* klh z golimi sabljami. Ker je bila akademska omladina na barbarski način napadena in pretepena, je začela bežati po bližnjih nllcah, da bi čim prej p riši« do univerze. Toda orožniki so jo prehiteli, obkolili obe univerzi tn niso pustili nikogar, da se jim približa. Tako je bila pogažena avtonomija univerze.
Drugega dne je bil sklican protestni shod na univerzi toda sedaj ne več proti
reakciji in terorju v Bolgariji in proti osvo> boditvi morilcev Daskalova in Vorovskega, •ego proti nedopustnemu postopanju policije napram akademikom. Zborovanie na univerzi je bilo izborno obiskano. Sprejeta je bila resolucija, kf bo izročena opoziciji v narodni skupščini kot protest proti tako brutalni kršitvi akademske svobode. Druga resolucija je bila poslana vsem mvvorzam v naši državi, da bodo rud? one ved sle. kako nekulturno se je postopalo z beogradskim! akademiki. Resolucifa enake vsebine se pošlie tudi internacijonalnemu udruženju akademikov, da bodo vsi akademiki Sirom aveta poučeni o načinu, ksko se postopa pri nas z akademsko omladino In kako se aatim svobodna misel akademske omladine.
Referent naclaša. da današnja protestna s-ktmsčlna nima namena razpravljati o me* tivib ali morebitnem političnem ozadju, ki mm kriie za tem nekulturnim činom, nego noče samo proteatirati proti krčitvi akademske svobode, proti brutalnemu nanadu na avtonomijo univerze fn proti nečtove* Kkerpu nostopanb? z akademsko omladino. S tem. da ie orožnfltvo preteoalo akademike In obkolilo univerzo ter zabranilo akademikom dostop do nie. so bil" noger>nc
temelme pravice akademike o-*il«d?ne. Ne* kal sllenesr* se je r»-4»etilo t"di v Z*«/rebu. kjer je pollcila vdHa na univerzo, kjer so se imele vrSitl volitve v akademsko podporno drvSrvo. Tn kdo nam more Garantirat?, «ta se neker»a lepega dne ne r«rodi Isto t"dl ! • UuMtanskiml aWr?<-mfVJ, Zat« le dol*- \ nost celokupn* akademske ©mladin*, da solidarno In odločno nastopi proti takemu nekulturnemu poseganju v nlen* tv-avice in vme*sv*n|u v nlr-no svobodno ffvfjenle.
Referat je bil sprejet r velikim odobravanjem *n ootfosto so se čuli medVHei ogorčen ia. Za Tomšičem so nastopi rTnurt govorniki, ki so v bistvu zahtevali Isto. AvtonomMo rm i verze In svobodo, ki jo uživa io akademfVl po vsem kulfiimem svetu, ie rr*-ba energično in z vso odločnost io braniti. 2fv*hna. mestoma zelo burna deb*f* se le razvit potem, ko ie zasf«onik radikal« nega akademskega kluba »Slovenski .T"«f« ereoltaT pismeno iziavo, v kateri se Hub načelno sicer ortkliučtt«« protestu, v koltVor :e v tem slučafu sploh mogoče eovoHtl o 'cgVf kr«*vi akademske svobode, nridrž^le ->a si sodbo o fnrMentu samem, kjer le Sto 'a za d**l beo«*radsVe akademske omladine, ^1 ie zborovala Izven univerze fn v navzočnosti civilnega nrrblvalstva. Ker so bili l»»hovi precej razhurienf. fe povzročila ts rj»fava m no tro loma. Končno se je posrečilo ©otasnitf. da protestna sktm$čina nima ničesar ooravitf s predzgodovfno nastooa, ne* fo da hoče protestirati samo proti dejanski kršitvi akad-mske svobode od strani o*v*fc« ai^tva in notici le. Da pa se je to res zgodilo, »rriča n*»bolje staliSče. ki ga je zavrel rektor beogradske nnlverze s tem, da je dovolfl -»rotestno zborovanje na univerzi. Na Pred« *og in splošno želio ie predsednik zaključil 4ebato, na kar je bila prečitane ta-le
resolucija:
Gospodu ministru za notranje zadeve
v Beogradu.
Celokupna akademska omladina univer* <e kraljevine SHS v Ljubljani, zbrana dne S. decembra 1023 v zbornici univerze v Ljrb* ijani, ugotavlja, da se protivi njenemu demokratičnemu čustvovanju delati med ljudstvom ene države pravne razlike. RazSir* »ena pravna svoboda, ki je garantirana akademikom, je tako minimalna koncesiia avo* bodofjub|u vsakega posameznega državlja* na. da omladina zahteva to svobodo tudi za ostalo ljudstvo, od katerega ne sme deliti :nte1ektualea nobeno izjemno pravno stanje. Dokler pa ta idealna zahteva ni dosežena, vztraja akademska omladina pri svoji stsri pravici, ki ji je zagotovljena v vsem kul* turnem svetu, pri pravici, da se univerza opravita sama. da je ta zavod avtonomni kompleks, v katerega ne smejo posegati organi izvršilne politične oblasti.
Radi tega odločno proteatiramo proti nastopu beogradske žandarmerije, kl ie dne 15. novembra t_ I. s puškinimi kopiti bati« nala In potegni enim i aabliami pretepala beogradsko akademsko omladino in jI z ^asccPto zabranila dostop na univerzo.
Nadalje odločno protestiramo proti postopanju zagrebške policije, ki je o priliH volitev v Jugoslovensko akademsko pod* ©orno dmStvo vdrla na univerzo kraljevine SHS v Zagrebu.
Konstatiramo:
1. da  je  beogradska  žandarmerija s svojim činom kriila obstoječe zakone;
2. da le z zasedbo kršila avtonomijo univerze in
3. da je isto i zagrebška policija a svojim nastopom kršila njeno avtonomijo.
Zato zahtevamo, da g. minister za no* treme zadeve
1. uvede preiskavo In kaznuje krivce,
2. da Izda naredbo, s katero se kontno* vrl'avno uredi postopsnie zandarmerijft'ih, >dno*no policijskih oblastev napram aka« I kemikom, kakor je to urejeno v ostalih kul* i burnih državah. In s katero ae zagotovi avtonomije univerze v pasi kraljevini
Soglasno in z velikim odobravanjem •erefeto resolucijo izroči danes posebne leputaHla aVademflrov na pokrajinski upre« 1 ze Slovrnfio, da fo odpošlje na nadležno ^lesto. Od glasovao ia so se vzdržali samo .. a vroči člani radikalnega kluba »Slovenski Tug«.
Ob 13 le predsednik zaključil aVtreiei* so in udeleženci so ae mirno razšli po
nestu.
Snftffttntaitlt f»
lln*i*MMk**i
rTosveta.
Repcrtoir Narodnega gledališča ▼ LJubljani.
DRAMA.
Začetek ob 8. ari a vecav.
Torek. 11. decembra': Zaprte.
Sreda. 12. decemb.: Danes bomo tiči. Red P. j
četrtek, 13. decembra: Nju. Izven.
Petek, 14. decemb.: Mogočni prstan. Red C. i
Sobota. 15. decembra: Ob 3. popoldne: Judi t Dijaška predstava,
Nedelja, 16. decembra: Ob J. popoldne: Ugrabljene Sablnke. ljudska Predstava. Zvečer ob &: Hedda Gabler. Izven.
Ponedeljek, 17. decembra: Niu. Red C ★    ★ ★
OPERA.
Začetek ob not t. art
Torek, 11. decembra: Aida. Red C Sreda. 12. decembra: Nikola Sublc Zrfnjskf. Red D.
Četrtek. 13L decembra: Oosposvetski sen-Red A.
Petek. 14 decembra: Zaprto.
Sobota, 15. decembra* M len on. Oostuje ga.
Wesel - Polla. Red F. Nedelja. 16. decembra: Tosca. Izven. Ponedeljek, 17. decembra: Zaprto.
★   ★ ★
— Nedeljska uprizoritev PoeeOevm »Čarobnih goslN t Slovenskem marljonet-aem gledališču Je dosegla velik uspeh. Pri obeh predstavah ie M1« dvorana nnnoj-ajena !n lutke so žele bučno pohvalo. »Čarobne gosi!« so prava vzor igra lirtkovega gledišča. Dan ta noč. soince in luna. jarke in pritajene barve, kmetska trša In dvor, vse, vse se tu preliva v harmoafčne akorde m fina godbenost preveva vsa dejanja, ki so končno pretočijo po vseh .burnih pripetljajih v visoko modrovanje duha gora: da naj nikdo ne leta previsoko, temveč* živi, kot m« je bilo naklonjeno ob njegovem rojstva... Izvajanje Je bilo zelo dobro fn je presenečalo. Prav tako je treba pohvaliti godbo klavirja Fn vijollne. ki je s svojtm Izbranim sporedom (Haidnova »Serenada«) prav primerno soglašala z igro na malem odru. Vedno bolj uvideva-mo nnjnost potrebe tega glediSča, ki nam s svojo čarobno mlčnostjo m pravljlčnost-Jo, k! Jo ogrinja dih prave mnetnosti, utegne postati pravo zatočišče, ae samo ded, temveč tudi odraslim. —z.
Lindska visoka šola v LJubljani.
V nedeljo dne 10. t m. Je priredila ljudska visoka lola predavanje v tekoči sezoni. Predaval je g. univer. profesor inž. J. Foer-ster o strokovnem Šolstvu (etični vidiki pri Izbiri peklica). Zbornična dvorana univerze le bila do zadnjega kotička polna. Gospod predovatelj je uvodoma podal nazorno sliko In statistiko celokupnega sedanjega šolstva v Sloveniji s posebnim ozirom na strokovno šolstvo, nakar je prešel na problem strokovne šole. Poudaril je dej'tvo, da ima strokovno šolstvo pri nas beležiti v zadnjih 20 letfh razveseljiv razvoj In lepe uspehe — veren dokaz, kako dobro pojmuje nosamntk In celekupnost važnost teh institucij za narodno gospodarstva. Nas vse preveva želja, take je rekel g. strokovnjak, da bodi naša država krepka, bogata in velika; toda predpogoj temu tvori bogato razvita industrija, kajti država brez lastne močne Industrije in obrti ostane večna kolonija onih drŽav, ki ji v tem oziru prednjačljo in prodajajo potrebne Industrijske Izdelke. Na uresničenju teza predpogoja delujejo naše strokovne šole z vzgajanjem naraščaja, ki ima kasneje sodelovati na zdravem razmahu gospodarskega življenja naroda. Naloga strokovnih šol ni nikakor izčrpana s podajanjem strokovnega znani a učencem, temveč morajo Istim buditi veselje in navdušenje za delo. Slehernemu delavcu treba je vzgajati značaj, da bo vršil svoj poklic vestno, točno in natančno, navajati ga Je k samovzgojl, da se zna res socialno uvrstiti v življenje narodne zajednice. Ne zadostuje, da odgovarja delo le strokov, znanosti, temveč treba ga Je tudi poduhoviti. navezati na značai. Zato pa s^eda v strokovne šole življenskl nauk kakor ga je že vpeljala Nemčija. Dandanes trpi pri na« ročno delo na podcenjevanju In to po zaslugi Inteligence, ki se večkrat niti ne zaveda, da le vse ono, kar potrebule za vsakdanje življenje, produkt pridnih rok. produkt ročnega dela. Poleg fivljenskega nauka zavzemaj v strokovni šoli odlično mesto tudi pouk o prirodi. Slednja Je vir neizčrpljivih sil, harmonija zakonitosti in točnosti, in kot taka vpliva globoko etično na učenca. Če stoli ž njo v stalnih stikih. Ker temelji sleherna kultura na čim večjem razvijanju sil, odkazatl moramo posamezniku v življenju ono mesto, ki mu gre po njegovi nadarjenosti In njegovem nagnenju. Naše gospodarske ustanove na) začenjajo vendar enkrat z ustanavljanjem poklicnih posvetovalnic, ki nas bodo podpirale pri reševanju problema poklicnega izbiranja. Tn naj sodeluje 1 ljudskošolski učitelj, ki najbolj pozna svoje učence. Ker Je naša država mlada, se nahaja naša Industrija koma) v skromnih početkih. Nadpro-dukcije absolventov strokovnih Sol pri nas nimamo zaznamovati — In to ni v Interesu industrije In obrti. Poštena konkurenca ie potrebna za razmah Industrije na domačih tleh. če hočemo paralizirati uvoz tujih industrijskih Izdelkov v našo državo. Za zanimivo predavanje le bilo občinstvo g. predavatelju iskreno hvaležno. Pri debati so izrazili nekateri željo, da priredi Ljudska visoka sola čimprej slično predavanje o trgovskem šolstvu, o ženskem obrtnem Šolstvu m o ženski vzroji. Vsa dosedanja predavanja Ljudske visoke šole so bila Jako Številno obiskana. To dejstvo potrjuje dovoli lasno, kako potrebna Je navedena institucija za aase knltumo življenje.
— »Boris Oodunov« * Trsta. Stevečo rusko opero »Boris Oodunov«, delo mojstra Miisoleiskega. vprhrore v Trstu v soboto, »Borisa« predstavlja 7«!esH. umetnik nafbotmem Imena, orldobljenegA no arvik avetovaib odrih.
Glasbeni vestmi
— Veftt koncert »LMnsaega« v Beograda. (Beograd, 10. dec Izv.) V narodnem gledališču je bil saoči veRkl koncert zagrebškega pevskega druftva »U-sinski«. Koncertu ie prisostvovala tudi kraljica Marija z vsem dvornim spremstvom. Koncert je bi. njnogoitevllno obiskan, prisostvovalo mu je vse elitno ta kulturno beograjsko meščanstvo. Uspeh je bil sijajen. »Lisinsk!« je bit pri nastopu ia pri vseh izvajanih točkah viharno akia-miraa.
— K današnjemu koncertu. Na koncertu, ki se vrši v ponedeljek dne 10. t m. ob 8, url zvečer v fllharmoničnl dvorani na korist Dečjega In materinskega doma kraljice Marije v LJubljani tn katerega priredita opemi barltonlst dr. Aleksander Rigo In kons. prof. pianist Janko Ravnik, so as sporedu sledeče točke. Pri prvem nastopu pole dr. Rigo Adamičevo »Nocoj Je svetla noč*. Ravnikovega »Vasovalca*. Skerjan-čevo »Vizijo« ter Lajovičevo »Svetlo noč« in »Pesem starca«. Druga točka obsega Brahmsovo pesem »Sam na polju«, Mahler-jevo »Odmrl sem za svet«, znamenito Loe-jevo balado »Pevec Tom«, Schubertovega »Atlasa« In slavno znano Wolfovo »Lovec podgan«. Pri tretjem nastopu poje dr. Rigo St»-aussovo »Ljubezen«, Trankov Noktourno. Debu<sviJevo »Mandolino« ter »Podoknico« fn »Vojvoda* Iz Mussorg*k!Jevlh »Smrtnih plesov«. Točke so zelo skrbno Izbrane ter tvorijo Interesantno varijacijo. Na klavirju spremila pevca prof. Janko Ravnik, kf Je znan kot eden najboljših naših klavirskih spremljevalcev. Pričakujemo, da bo koncert v vsakem oziru uspel In so za Istega vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
Turistih in srort.
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Dnaai, 9. dec. (Izv.) Danes so bile zaključene prvenstvene nogometne tekme. Prvenstvo Je bilo priznano »Amateurjem«
(18 točk), na drugem in tretjem mestu sta »Rapid« ln »Simrnering« (16 točk). Med Vienno In Sportk'tibom je potrebne Se odločena tekma. Včerajšnji rett^intl: Ama* teurji : Ostmark 6:1. Vienna : Hakoah 1:1 Herta : Slovan 2 :0.
— Budimpešta, 9. dec. flzv.) Rezultat odločilne prvenstvene tekme med MTK : UTf! 2 :0. Tekmi je prisostvovalo 20.000 gledalcev.
— Praga. 9. decembra. Slavlja Je potolkla s kombiniranim moštvom nogometno društvo »Nusie«. Rezultat 7 :1. Sparta kombinirano moštvo mesta Prage 5 :0. Sparta je elegantno Igrala. Slavlja : Viktorja (Plzen) 8:1.
Proslava lOletnice kolesarskega kluba
»n:Hje«.
Eno naših najstarejših fn najagilnejšlh Športnih društev »Kolesarski klub Ilirija* je praznovalo te dni lOletnico svojega obstoja. Po zaslugi idealnih In odličnih športnikov, predvsem gg. J. G o r c a, bratov S t o p a r-je v. majorja Jakliča. Ogrina, Rebolja, Šimenca, Gorjanca in drugih Je bilo društvo ustanovljeno leta 1913. s namenom, da nudi športno stremeči mladini udejstvovanje na polju kolesarstva, ki Je bilo takrat med Slovenci že precej razširjeno. Takof že od svojega obstanka dalje se je imel klub boriti z velikimi težkočami ln ovirami. AH ni upadel pogum nesebičnim športnikom. Z neumornim delom so dvignili svol klub na paralelno višino z mednarodnimi klubi in dosegli, da se njega sloves nI razširil samo doma, temveč tudi v tujini.
Vojna Je naravno uničila delovanje kluba, ali takoj ob prevratu Je društvo nanovo oflvelo. Takoj po prevratu se Je tav>et zbrala stara »garda«, poživljena z mlMšo generacijo In tekom kratke dobe le stal klub na predvojnem nivoju. Vrstila se Je dirka za dirko. Povsod na domačih tleh la v tujini so Slovenci odnesli če že ne prva. vsaj častna mesta.
Letos ob pril!ki svoje desetletnice Je klub priredil takozvano »Zvezdno dirko«, katere so se udeležili tudi bratski hrvatski kb'bl; oficijelna proslava lOletnice pa se Je vršila v soboto 8. t m. Omenjenega dne se Je vršilo ob 10. dopoldne v srebrni dvorani hotela Unlrm slavnostno zborovanje, ki so se ga udeležili s svojimi zastopniki vsi ljubljanski športni klubi.
Zborovanje Je otvoril predsednik »Ilirije« g. Albin §f*kovič s pozdravnim nagovorom na navzoče, nakar Je po kratkem pozdravu in referatu g. Gorjanca povzel besedo tajnik kluba g. Vinko Bar. M Je izvajal: Kolesarski in motociktlstičn! klub U'rija obhaja danes svojo lOletnico. Desetletnica v razvoju življenje nI veliko, a v razvoja športa, predvsem kolesarskega, pomeni to mnogo. Kolesarstvo Je eden najstarejših športov v Ljubljani In Je bito razvito že pred 25 do 30 leti Ustanovljen Je bil tudi kolesarski klub. do katerega pa so Imefl dostop samo »Izvesta!« krogi. Društvo Je Imelo svoje lastno dirkališče, lasten klubski lokal, a Je sčasoma popolnoma propadlo. Po zasluzi bratov Stoparfev, J. Gorca. Ogrina, Kramarja m drugih se Je kolesarski Sport posebno razvijal. Delovalo Je Istočasno tudi kolesarsko društvo LJubljana, ki pa Je Isto-tako preradio ln ustanovilo se Je novo kolesarsko društvo »Ilirija«. Društvo Je že takoj po svoji ustanovitvi beležPo lepe uspehe tn po dveh letih si Je nJega član Ogrin priboril prvenstvo v dirki »Rund um Oraz« (85 km). Klubsko delovanje se le šhiln bolj tn bol). nJega dirkači so se udeležili vseh večjih In manjih dirk ln priborili takn kluba mnogo lavorik. Vojna Ja žal uničua vsa Športno gibanje.
Po vojni pa se le sestal zopet star! odbor, ki je že lete 1919. priredil prvo dfr-fco Ljubl^ra-Vransko-Lfubljnna. Khm pa je razširil ludi svote delovanje na pokra lino m s'cer z velikim uspehom. Kasneje ne Je ustanovila tudi motocftllsttčna sekcija, ki je tekmovala »tudi za prvenstvo Slovenlle. »mrlja« je stnp'la nadalje ▼ stik s hrvnfskfmf kol. društvi ln njena eeVtrg* je, da se le ustanovil ».?«g. kotu-frnlkf Savez«. Organizirane so bik prvič
tudi takozvane »Zvezdne dirke«, pri katerih tekmuje osem do deset klubov Istim ciljem. Po vojni se je klub ad<-JeIfl tudi tek-mevaij v inozemstvu, kier si jepriborG častna darfto, r Zvezdna dirka« Ljubljaua-Krka-Vlšnje gora-Ljubliaia-nied. ki so se je udeležili tudi Hrvatje ln katera se je vršila ob priliki proslave 10-letalce, }e done-Sla velik morallčea ln enaterfjelen uspeh. Omenjam Se med drugim, da je klub ob frihk! raznih športnih tekmovanj vedno stavil svoje moči društvom na razpolago.« Za tem je btfo slavnostno zborovanje isključeno.
Zvečer se fe vrSMa v Mestnem domu Športna veselica, pri kateri so bile zma-gaicem razdeljene nagrade. Goste ie pozdravil podpredsednik g. G o r j a a c na kar se je ob sviranju godbe »Zveze jug. žefezničarjev« razvila anfmirana zabava, H koncu pripominjamo, da so se pri tekmovanjih odlikoval! hi ie'i triumfe predvsem dirkač! Rebolj. Ogrin. Siškovič, Šolar. Ko-smatln, Zanoškar, brata Bar ln drugi-»Kol. klubu Ilirija« čestitamo k njegovi proslavL
Povodenj na Dolenjskem.
Dasi ae tako težko, je vendar povodenj prizadela tudi našo hribovito Dolenjsko. Sreča, da nima ta delj Slovenije večjih rek in pogorja, kajti sicer bi brie vode tudi na Dolenjskem povzročile ogromno Škodo. Tako pa so izostale večje poplave, ki jih povzročajo reke. kadar izstopijo Iz bregov, ali pa hudournuti. kjer se zbirajo velike množine vode z visokih gora. Ne glede na ugoden teren pa nudi tudi Dolenjska pravo sliko narasle vode. Dočim je v Šmarju ln na Grosupljem voda že padla ln samo Se močvirna tla pričajo, da Je povodenj deloma obiskala tudi te kraje, predstavlja kotlina med Žalno Inn Malo Loko spioino Jezero. Na ooeh straneh železnice so travniki ia njive globoko pod vodo. rfota tn vožnja po polžu j« Izključena. Ljudje si pomagajo na ta način, da hodijo po svojih opravkih daleč okoli čez hribe. Položaj te okolice Je tembolj kritičen, ker ni v bližini nobene reke. da bt mogle vode odtekati. Ogrorrmo jezero bo stalo tako dolgo, da zemlja sama popije vso vodo. Pri vlažnem eraku in hladnem podnebju se lahko ta proces zelo zavleče. Od Višnje gore dalje se vidijo neprestano sledovi velike povod nji. Mala rečica, ki teče po tei dolini proti Zatičn; in št. Vidu. je močno narasla in preplavila vso niža-vo ob železniški progi. V Višnji gori manj, v Zarfčni ln 5t. Vidu ter dalje do Radoho-ve vasi pa pokriva voda obsežne komplekse rodovitne zemlle. Ker tudi v tej dolini ni nobene večje reke, stoji voda že več dni v istem položaju. Promet od vasi do vasi se vrši večinoma peš Čez okoliške hribe. Po dolini pa je mogoče hoditi samo po železniškem nasipu, k! je k sreči tako visok, da voda ni nikjer dosegla proge.
Težke posledice bo Imela povodenj dalje od St. Lovrenca ob Temenici. Reka Temenica je poplavila vso ozko dolino od St Lovrenca mimo Vel. Loke do Trebnjega ln deloma tudi dalje do Izliva v Krko. Tu je že opažati velikansko moč narasle vode. Deželna cesta je mestoma porušena« nota so tako razdejana, da je promet tetak aH pa sploh nemogoč. Ljudje sede večinoma doma in le v slučaju nujee potrebe hodijo po ovinkih od vasi do vasi. K sreči stoje v teh krajih hiše in gospodarska poslopja večinoma v podnožju gričev tako. da jih voda nI mogla doseči. Izvzeti so seveda mlini in nekatere druge stavbe ob vodi, ki so sedaj kakor mali otoki sredi splošnega jezera. Mestoma je napravila povodenj veliko Škodo s tem, da je poplavila Ia odnesla stavbeni les, porušila deloma nekatera poslopja ln pokvarila mnogo poljskih pridelkov, zlasti sena, kjer je seveda ležalo tako nizko, da ga je voda dosegla. Kolika je škoda na cestah in po-tfn, bo razvidno Sele tedaj, ko bo voda Izginila. Največ so seveda trpele njive fn pašniki, ki so Še sedaj pod vodo. Tu bo povoden; gotovo zapustila mnogo peska In blata ln debela plast bo pokrivala ozimi-ao In travo.
V splošnem pa Dolenjska nI tako hudo prizadeta, kakor Gorenjska in drugI kraji ob večjih rekah. Glavno vprašanje je sedaj, kakšno bo vreme. Ako bo še nadalje deževalo, lahko postane povodenj katastrofalna tudi za Dotenjsko, kajti vode se je nabralo že toliko, da nima ka«n odtekati. Neobhodno je torej, da preneha deževati. Z druge stran! pa se Je bati še večjega zla. če se namreč nebo zjasni. nI Izključeno, da bo temperatura znAtno padla, kajti zima sred! decembra m redek pojav. V tem slučaju bi voda zamrznila fn tam, kjer je sedaj Jezero, b! se pojavila debela ledena skorja, pod katero bi bila uničena ozimt-na ln trava. Rž In pšenica, ki sta g'avni pridelek našega dolenjskega kmeta, bi bila za prihodnje leto uničena in sicer v krajih, kjer je zeml.'a najbolj rodovitna. Površina zasejanega polja, ki je sedaj pod vodo. nI na prvf pogled tako velika, vendar pa se nabere v raznih poplavljenih krajih toliko njiv, da bf bilo naše do'enjsko Irmetijsrvo težko prizadeto. Isto velja seveda tudi za druge kra.'e. ki so še poplavljeni. Od tega, kakšno bo vreme prihodnjih —8 dni. fe torej v veftfci mer! odvisna bodoča letina. Poplava sama Žitu ne Škoduje mnogo, če ga ne pokrile z razno nesnago, pač pa bi bila usodna ledena skorja.
Popravi 7*fezniške proge pri Podnarfu.
Kakor nam poroča naš poročevalec. Je vsled povodeniske katastrofe prt Pod-nartu močno porušena železniška proga provfzorlčno obnovljena In se vrSl provl-zorlčen promet. O Popravljalnih delih omenja poročilo.
Za popravilo proge pri Podnarfu. da bo provlzorfčna zveza mogoča, so nekateri bili mnenja, da bode potreba naimani saesec sini, tko na več, to mnenje je prt*
vladovalo v javnosti. Ini. Zelenko, vodja progovzdrževalnega odseka na Jesenicah, je z neumornim sodelovanjem iaJL K o s t i a i a. nmčeinlka odd. VI. zagrebškega železniškega ravn. d. ž_, — i al. De-i maja Ia inž. Lesko vi* a. kakor tudi z pomočjo drugega tehničnega oeobja takom osem dal Trpostarll zvezo.
V soboto zjutraj Je rtak It. 912 preve-«fl pokvarjeno mesto.
Popravilo ai bilo lahko. Sav* je odstavila cad 17.<J00m' železniškega nasipa in sicer v dolžiai 180 m. — Nastalo so flo» b!ne na najnižjih mestih do 7 m. — Na> poprej so nameravali narediti provrzort* čen most, ko je Sava nekoliko upadla bi se je opaziia delna podlaga, so pričeli t obeh strani ostale proga zniževati, sredi* no pa zasipati z strojnim pepelom tn kamenjem. Strojni pepel so dovaiall s Jesenic in Ljubljane. Zaposljenlh je bilo na Ucn mesta pri Podnarto 180 delavcev, • v Soteski, kier so pripravljali kamenje hi aa flrušd. pa okoli 80. Na ta način sa Je g. !nž. Zelenku, kl nam Je znan kot zaveden naroden delavec posrečilo preprečiti vett* ko katastrofo, ki je pretila naš! industriji
Sedal prlčno z zidaajem stalnega aa> sipa, ki bo tekom dzeh mesecev gotov, — Ta teden bodo vozili osebni rlaki ln dre tovorna dnevno, prihodnjih osem dni bode promet normalen. — Med tem popravnom pa Je Jeseniška progmrzdrževalnaj sekcija Imela nebroj drugih popravil. Popraviti so morali po zadnii povodnM" razdrto progo v Bohinju prf Bistrici, pri Kranjskigorl, pri postaji Dovje ln na Hr*-Sčici. —
Sedal se je vreme tudi v planinah preče; zboljšalo. V Kranjski gori in v Bohinja Je zapadel sneg do 70 cm vlSfne, tako daje vlak rabil snežni plug. — Sneg je v zaaV nj! noči pomrznil.
K zoren jem n poročil« nam lavlja fte*. špektorat drž. železnic da je preko provf* zorične, poškodovane proge dovoljen It delni tovorni promet. Železniška uprava sprejema začaano Io brrovozno, prtlažno tn lahko pokvarljivo blago. Na to blago je omejen tovorni promet. Ostalo, na poeta* lah stoječe blago se bo odpravilo tekoen tega tedna. Koncem tedna Je pričakovan, da bo promet povsem normalen. Ztvfla sa takoj ekspcdlrajo. Promet Je bU vzpostae> ijen v soboto zjutraj.
- -
Spomenica
Glavnega odbora vodne zadruga za osnšitev ljubljanskega barja prilikom katastrofalne povodni* ▼ Sloveniji.
frtranredno dolgotrajno deževja I« spremenilo ljubljansko barje v jezero us napravilo Barjanom ogromno škode, m čemur se Je visoka  komisija Minlsif* stva sama prepričala na licu mesta.
Vzrok poplave ni samo dolgotrajna, deževje, temveč v prvi vrsti dejstvo, dal: še niso dovršena regulacijska dela *i glavnem odvodniku reki Ljubljanici, niti' osuševalna deia na ljubljanskem barjov
Glavni odbor vodne zadruge ta osti-; fltev ljubljanskega barja, ki Je zakoniti! zastopnik Interesov posestnikov na IJuti* ljanskem barju In čegar naloga je po zakonu z dna 23. avgusta 1877 izvesti, osušitev In melioracijo celega ljubljanskega barja, se prilikom katastrofe, katera je zadela barjansko ozemlje, obrača na zastopnike visoke vlada z najnujnejšo prošnjo, da poleg podelitve takojšnje gmotne podpore po povodnj! prizadetim Barjanom merodajnl činitelji bla* gohotno psvetijo vso pažnjo perečemu vprašanju, kako s takojšnjim nadaljevanjem regulacijskih ln melioracijskih del na ljubljanskem barju omiliti ftalostni položaj Barja nov.
V to svrho pros! podpisani GJavrsI odbor:
1. ) da se takoj dovofOo Izredni Rre* dltl za dovršltev le na pol dodelane re*» gulacije reke Ljubljanice. Ker so bar* Janski interesenti za dosedanja dela fo mnogo prispevali k stroškom in so pol zadnji katastrofi prehudo prizadeti, naj bi se jih pritegnilo k prispevanju s Clnf najnižjim odstotkom;
2. ) da se takoj dajo barjanski vodni zadrugi na razpolago vsi 7a nadaljevanje regulacijskih del potrebni stroji (oa> gerii Itd.) iz reparacij, ker je vojna preprečila dovršltev reciTacje IJubMnnlcn), in pokvarila ter uničila mnogo ie dov grajenih naprav;
3. ) da se vnese v redni proračun sfalna postavka *Za regulacijo Ljubljanice*, in to že v proračun za leto 1923-24. Če pa slednje Iz tehničnih ozi* rov ne bi bilo mogoče, naj pristojno Ministrstvo določi čim najvišjo svoto te. pozicij za regulacijo rek v Sloveniji mm regulacijo Ljubljanice:
4. ) da se Iz kredita za melioracij* določi in nakafe barjinskl vodni zadrugi čim izdatnejši državni prispevek za detajlna melioracijska deTa na ljubljanskem barju. K temu se pripominja, dat obsega barjansko ozemlje nič manj nogo 16.000 ha: *
5. ) da se nakaže mienovani Vodnf zadrugi iz kreditne rostavke »Pomoč vodnim zadrugam« č:m večja podpora.
Končno si dovoljuje podpisani Glav-nI odbor opozoriti na svojo vlogo na Ministrstvo Poljoprivrede i voda z dna 16. novembra 1923 št. 47.
Z ozirom na nujnost in upravičenost gorenjih predlogov se nada podpisani Glavni odbor, da visoka vlada usliSi nujne proSnje Barjanov in jim ugodi v polnem obsegu.
V Ljubljani, dne 8. tecmtoA IMfcj
stran. 4.
^LU VENSKI   NA rt U D.   drtc li decembra ivio.
aiev 281.
Dnevne vesti.
V Uabijant. dne 10 dec mira 1923. »Trgovanje z narodno
nesrečo * %
Način, kako -o klerikalni poslanci iarabili t svoje strankarske svrhe ne* erečo, ki jo je povzročila povodcnj. smo po zaslugi že ožigosali. Klerikalk cem ni bilo toliko ležeče na tem, da hitro in izdatno pomagajo ponesreče* nim krajem in ponesrečenemu prebi* valstvu, kakor pred vsem zato, da ku=> Jejo la elementarne katastrofe strankar* aki kapital Da je nastop klerikalnih poslancev v tem vprašanju napravil tak vtis tudi na srbsko javnost, nam doka* tuje beogradski »Balkan«, ki priobčuje prav radi tega nastopa vehementen na* pad na klerikalne poslance, ki jih ime* nuje »marodcrje iz Slovenije, ki kup« eujejo a narodno nesrečo«.
»Balkan« izvaja: »Bolj nesramnih, bolj ciničnih in bolj ostudnih gadov in zahrbtnih sovražnikov naše države ni, kaor so Koroščevi slovenski vatikanci. Treba je samo čitati njihovo brezobraz* no klerikalno časopisje v Sloveniji, da Je človek ogorčen nad besnostjo, brez* stidnostjo in izdajstvom teh črnožoltih robskih dus. Čas je že, da se sprejme nov tiskovni zakon in se preskrbi na* gobčnik tem robskim dušam, ki brez« bolno rovari j o proti vsemu, kar je sve* to našemu narodu.
In ti nesramniki so zlorabili tudi elementarno nesrečo povodnji v Slove* nI ji in Hrvatski, da bi zase j ali med tamošnjim našim ljudstvom na eni stra* ni in državno vlado in Srbi na drugi atrani seme še večjega sovraštva. V parlamentu so vložili nujni predlog za podporo ponesrečencem ter določili že celo višino podpore, ki se naj izplača, dasi je v tem slučaju izključena takšna brzina, ker je treba, da komisije preje vsaj približno precenijo škodo. Morda bo potreba tudi več kakor 20 milijonov, a morda tudi manj. Ker je vlada prvot* no odklonila, da bi se predlog sprejel kot nujen, a je pristala na to, da se podpora takoj nakaže in da komisije takoj prično s svojim delom, so ti »m»» roderji« iz Slovenije jezuitsko zakričali, da se »beogradski vladi« ne mudi. da bi pomagala ponesrečencem. Nesram* nežil A vendar sedemkrat na dan pred Svetom poljubljajo kipe Jezusa in Ma* zije! Porazgovorimo se ž njimi obšir* neje drugič, samo to jim povemo, da so a svojo nepošteno kampanjo in s svojim izdajniškim postopanjem do« segli edino to, da postanejo Slovenci od 2umberka do Timoka tako obsovra* feni kakor 2idjc in navadni izkorišče* jtalci «
Is tega izliva mržnje in sovraštva, ki je šele v zadnjem času na dnevnem redu po nekaterih srbskih listih, je raz* vidno, kako silno škodujejo našim na* rodnim in gospodarskim interesom vsi oni, ki menijo, da koristijo slovenske« snu ljudstvu najbolj s tem, ako širijo plemenske strasti in ščuvajo z vso brez* obzirnostjo proti Beogradu in srbskemu delu našega naroda. Ako bi bilo kleri* kalnim poslancem v resnici ležeče na tem, da se z vladne strani pomaga po* nesrečen i m našim krajem, bi morali pao izbirati pota in sredstva, da bi od vsega začetka pridobili simpatije srb* ake javnosti in naklonjenost centralne vlade za ponesrečeno prebivalstvo. A kaj so storili? S svojim nesrečnim na« stopom so briskirali vlado, s svojim brezstidnim hujskanjem pa so odbili od nas vso srbsko javnost. In vendar je tako obrekovani Beograd vkljub vsemu Storil svojo dolžnosti Dva ministra sta takoj odpotovala v Slovenijo, da se s a* sna na licu mesta prepričata o veličini elementarne katastrofe, ki je zadela Slovenijo! Kdaj se je pod Avstrijo pri* godilo, da bi člani vlade na prvo vest o kakšni nesreči prihiteli v Slovenijo? hJo, navzlic temu, kaj re. klerikalna gospoda, je Imel *^unaj več srca za na9 kakor Beograd?
★    *    ★ .
\ —Čajanka na dvoru. Nj. Vel. kralji-oa Marija je snoči od 17. do 18.30 priredila na dvoru čaianko, na katero so bile povabljene soproge ministrov in soproge diplomatičnega zbora.
— Krstna slava dinastije Karagjor-fjevlfev. Dne 13. t. m. praznuje v Sarajevu naša dinastija Karagjorgjevićev krstno slavo sv. Andreja Prvozvanega. Krstna slava se proslavi v Hanu Pesku in v kralievi vili »Hercegovina« pri Sarajevu. Dvorni maršal general D a m -Jan o vi ć in dvomi upravitelj Nena-dič sta v soboto odpotovala v Sarajeva da priredita vse potrebno za krstno slavo kraljeve družine. Dne 11. t. m. prispe Nj. Vel. kralj iz Pariza do Savske-ga Broda, kamor pride iz Beograda fclj. VeL kraljica Marija s spremstvom. Nato odpotuje kraljevska dvojica v Saraievo.
— Svečanost na čast kralju Aleksandro v Parizu. Pariz, 9. deeembra. Ozv.) Na* poslanik dr. Miroslav S pala j ković je včeraj na poslaništvu priredil na čast Nj. Vel. kralju Aleksandra I. svečan obed. Na obed je bilo povabljenih več francoskih dostojanstve-sjkov in zastopnikov vojske, Obedu so
prisostvovali: maršal P e t a \ n e, general B o u j a t, finančni minister D e L a s t r e r y, šef oddelka za zunanje zadeve Peretti della Rocca, direktor v ministrstvu zunanjih zadev L a R o c h e in vplivni zastopniki pariškega kulturnega sveta in tiska. Danes zvečer je poslanik dr. Spalajkovič priredil diner na čast kralju, kateremu so prisostvovali ministrski predsednik P o i n c a r 6, maršal in vojvoda Franchet d* E s-p a r a v, general B o u j a t. šof generalnega štaba in drugi dostojanstveniki.
— Srbkinje za naše poplavljence. »Kolo srbskih sester« je poslalo ge. Fra* nji dr. Tavčarjevi 1000 Din s tem* le pismom: »Draga sestra! Z bolestjo smo poslušale poročilo naše tajnice, ki je v društvenih poslih potovala na Jese* niče, o veliki elementarni katastrofi in nesreči, ki je zadela Hrvatsko in Slo* venijo in spravila toliko rodbin v bedo in pomanjkanje. Globoko obžalujemo, da je gmotni naš položaj tako težak, da nismo v stanju dati večje svotc, da bi pomagale večjemu številu naših bra« tov in sester v Hrvatski in v Sloveniji: pošiljamo skromno vsoto v iznosu 1000 dinarjev, da eni izmed ponesrečenih rodbin olaišamo stanje, v katerem se nahaja. Pošiljajoč ^ram 1000 dinarjev. Vas prosimo, draaa sestra, da porabite to vsoto za ponesrečence in da ste pre* pričani, da nas njihova nesreča boli in da je njihova nesreča in trčenje tudi naše trpljenje. — Predsednica »Kola srpskih sestara Mirka G r u j i ć, tajni* ca Mileva Todorovi '.
— Kler-kalci napovediieio nov bol. Klerikalna »Druž>ska Pra+fka«, ki jo izdaja »Katoliška tiskarna«, ima za prihodnje leto nov znanim »moto«, ki se glasi (v verzih): »Nov boi se vroč nam spet obeta: za versko šolo bo bodoča leta boriti treba se, da ho oteta, očetov naših vera in znača'nost. da bo bodočnost boljša kot sedanlost'« — Ta-le »Družinska PratTka« in »Domoljub« sta dva klerikalna topička. sicer malega kalibra, pa s htrska'oč'mi Irapnell ki uri pošiljalo klerikalci med naše Vrnete Tn ker sta po dcz;li precej razširjena dosegata med nerazsodnimi liudmi ka*na-da tudi precej uspeha. Zato ho, kakor »Slovencu*, treba zaradi prikritega huj-skania proti državi in B^o^radu, tud? tema dvema organoma enkrat radikalno stopiti na prste!
— Odslovitev tujerodni uč'te'jev. Kakor znano, se je pred dvema Mrvma vsem učiteliem-tnicem. ki niso vešči slovenskega hrvaškega ali srbckega :ezi-ka. naročilo, da se imaio tekom enega leta enega teh jezikov popolnoma priučiti in se podvreči usposobl'enostnemu izpitu iz dotičnega iez:ka. V nasprotnem slučaju se jim je zapretilo. da bodo iz naših jugoslovenskih šol odsiovlieni. Kakor čujemo, bo minister prosvete — enako kakor prometni minister proti tujerodnim železničarjem — nastopil proti j imenovanim učiteljem na osnovnih odn. meSčanskih šolah in jih dal odsloviti.
— Kako postopajo s tuje? v drugih državah in pri nas. Kdor je zadma tri leta v Italiji, Avstri t. na Madžarskem ali v Cehoslovaški o p t i r a l drugam, se mu je že določil tudi rok, do kdaj ima v to državo iti. V naši državi se je do zdaj s takimi tujci edino v Beogradu in Zagrebu radikalno in resno postopalo, j dočim vlada pri naših oblastvih v Ljub- j Ijani v tem oziru neverietna brczViž-nost. Pri nas pa se potikajo po Ljubljani in podeželskih mestih Še danes razni Nemci. Lahi. cigani in 7idie. ki so že leta 1922 optirali za sosedne države in | imajo tudi dokumente o tem sprejemu v rokah, pa imajo nam v zasmeh tu Še vedno svojo trgovino, obrt ali pa kakšno podietie v rokah, pa ne pride nikomur v glavo, da bi te ludi odslovil. So pa Hrvati drugi tiči in nam ne pravijo zastonj, da smo Kraoici »magarci«!
— OcTknvnnl delavci. »Nietrovo Veličanstvo krali Aleksander 1. je blagovolil odlikovati z ukazom z dne 13 sept. ti. jrg: Antona K o 1 č a. štefmn Pa.ternuša, Frana 0 I g e r 1 a, Jožeia Konečnlka in Antona Kraserja. delavce, ter Mihaela Habermana, dciovodio Železarne na MntT z zlato mcd*Ho za vestno službovanje. Imenovnnim b^do izročene zlate međnl'e In tozadevne diplome na svečan način po slovcn'crrnškem okrajnem glavarju dr. Marku loavicu v nedeiio dne 16. trn. ob 12. v prostorih Železarne na Mntl.
— Promoc?.ia. Na tržaški visoki šoli trgovske in gospodarske vede sta promovirala za doktoria gospodarskih in trgovskih ved gg. Alo.izij J a s n i č z Goriškega in Ivan O o r j u p iz Trsta.
— Nov šo'sk? !?st. M?n?s**r prosvete je dovol'l, da se list »Dečje novine«, kf ga Izdaje Zorka Lnznlčeva v Novem Snda, priporoča ia naroča za osnovne In srednje iole v celi lersllevtirl.
Celjske veetl. Porota, Ignac Kodru n. kateri se je zagovarjal pred poroto radi uboja, o kateri obravnavi smo poročali obširneje v sobotni StevHkf. je b;l obseden na tri leta težke ječe. — V petek de-poldne bi se Imel radi hudodelstva poneverbe zagovarati krojač Anton Suntnj Iz Trbovelj. Obravnava pa Je bila odrođena. — Zlora.ba e b 1 a s 11. Kot zadnja razprava se je v petek pred celjsko poroto vršila proti cariniku  Evgemj Orftirv*ldn
proti Rafaelu Levfju, starinari« v Banjav-luki, Izaku F inciju. agentu v Sarajevu, Izaku Barunu, star'narju v Banjaluki ia Izaku Leviju, agentu v Sarajevu radi napeljevanja k zlornbl uradne oblasti. Obtožnica obdolžuje Ev gena Grflnwalda, da je kot carinik celjske carlnarne zlorabil uradno oblast ter povzročil drŽavi občutno škodo s tem. da je odprentil v dobi od 10. do 23. avgusta 1923 aa celjskem kolodvoru 18 nepregledanih Košar Ia kovčkov z monopolnim blagom med temi t košar cigaretnega papirja in 7 kolar saharina. To blago je bilo vredso več milijonov K. Za to neocarinjeno odpremo si je dal plačati od Rafaela Levja. Izaka Tincija ia Izaka Baruh 100.000 kron In zlato uro. Rafael in Izak Lezi sta skušala 23. avgusta 1923 zapeljati k zlorabi uradne oblasti tudi policijskega komisarja Ivana Tkalčl-ča. naj bi jima pror nagradi 121.000 K izročil omenjeno rapl;er-:eno blago, katerega je Tkalčič v Zagrchi znp'enil. To pa se jima ni posrečilo. Obdolženci so dejanja deloma priznavali, dcinma ne. Porotnikom je sodni dvor stavi! 7 r'avn'h in 7 eventualnih vprašanj. PotrdHi so vsa glavna vpraš-^nia in s«ver pri Griinw*Pu r**d: zlorabe uradne oblasti, pri ostalih pa k na-Pelievanui zWabe uradne ob'astl. Obsojeni so b'1i Grnnwald na tri mesece, Rafael Levi. Izak Finci In Izak Baruh nn dva in pol meseca. Izak Levi pa na dva meseca težke ječe Ker pa so obsoienci to kazen že presedeli s preiskovnm'm zaporom, so bili vkluib pritofb' državnega pravdnika proti prenizko odmerieni kazni takoj izpuščeni. Obravnava ie trajala do 2. ure zittfr^i S to obravnavo je b?,o zadnje letošnie porotno zasedanje končano. — Celiska policija je v pe^ek dopoldne are^rala dve žen«V iz G*berja v celjski okolici, ker sfa v SrrašeVovi rrtro-vini krad'* čevlie. fstotako sta poskušali krasti tudi še v nek! ćrvf.1 trgovini. — Ce lisko pevsko drultvo ima v sredo 19. tm. ob zvečer v mali dvo-
ran? Narodneca doma svol XXX. redni občni 7bor, na ks-terem se bo tudi med drurim razpravljalo o proslavi druitvene tridesetWnrre. —
— Radi povodnff ?e bil p^ik na barjanski Soff za neka? dn' ustavljen.
— Iz Carinske s. :z>e. Za carinskega posredovalca pri r»rfTt«rnfcI na Rakeku je tmcnc:x'nri Ivan V i r a n t.
— Spremembe v na51 v*?«kl. Imenovana sta: za komandanta 2. bat. 38. peh. polka maior Ado1! K11 a r. za pomr-'n'Va komardan*a KarlovarVe~a vojnega okruga poTkoVnffc Josfp Volk.
— LTcefska osnovna S^fa priredi v torek dne 11. tm. ob !*?15. pop^Mne v dramskem r'eđalfšSa zndnjokrat miad'nsko Igro »Povodm mr\?«.
— Iz Ptula nam poročajo: Tu je preminula občespn?tovana gos^a Oenovefa Cehova. Nad 60 le* je vodila tu gostilno in bila na glasu kot fena izredne srčne dobrote. Naj počiva v miru!
— Smrtna kosa. Umrl fe v soboto 8. tm. v Ljubljani g. Josip Zagmeister. oročnlški narednik v Skocjanu pri Mokronogu. Pokojnik je bil star 49 let ZatraSSa soprogo Ano roj. Rome in Štiri otroke. Pogreb je bil danes fz vo'aške bolnice. Bodi mu ohranicn rrilnzcn spenrn. — V Zagrebu je umrl g. Ivan M II t n e r, geometer Trboveljske premogi pne dru?be. pride-ijen ravnntel'stvu v Rnjherburgu. Pokojnik je bil zelo vesten in sposoben uradnik. Blag mu spomin.
—Malomarno poštno poslovanje. Ljubljanski trgovci, ki pošiljajo manufakturo In drugo blago v Vojvodino, Srbijo, Makedonijo, Dalmacijo, Crnogoro, Slavonijo in na Hrvaško, so večkrat zaradi brezbrižnosd tamošnjih poštn*h uslužbencev občutne oškodovan!. Kljub obstoječim poštnim predpisom In kljub temu, da je na spremnici prfljepljen listek, da naj se pošiljka pošiljatelja vrne, če je naslovnik ne dvigne v 8 dneh, leže paketi cele mesece Prt naslovnih uradih. Lcžnina pa stane dinar na dan. kar mora poši'jateij poravnati poleg povratne poštn?ne, kar nikakor ni malenkost, posebno še zato, ker taki slučaji niso slučaji, ampak redni dogodki. Toliko za danes, drugič bomo take brezbrižne pešte Imenoma navedli In ožigosali. Čeden v imenu prizadetih.
— Pomnožilev meščansk'h šol. V bllž-nii bodočnost1 se otvon*. kakor smo že pred kratkrm poročati. deSka in dekPSka meščanska Šola — črm se prirede v to potrebni prostori in s^anovama. — na Viču. Pnako šolo in pod istimi pogoji, dobi tudi Zgornja S ska.
— Najbolj razves-H vsako slovensko gospodinjo, če se Ji pokloni v dar Gospodinjski koledar Jugoslavenske Matice. V tem koledarju najde vsaka eosoodlnja vse podatke ki lih rabi. Poleg tega pa Je cefM koledarju nizka, pa Čeprav gre ves Izkupiček v korht bratov tam preko. Zato segajte p^ Gospodinjskem kr4edarju. ki velja *a člane .Tugoslovenske Matice 15, za nečlane pa 18 dinarjev .
— Khih Prirnrrt: da-"je mesto vrne« na krsto paniku Josipu Stritarju Dr*'?M sv. Cirila In Metoda 100 dinarjev, dijaški kuhinii »-Domovina« 100 Din
— Tepen Sv. Miklavž. V Zagreba Je Sv. Mrklnvž doživel neprijetno presenečenje in na niegov račun se Je velik del Zagrebčanov Izborno zabaval. Bilo Je bal na Je!ačičevem trgu. ko se je pripeljal »eden« mnogoševilnih svetih Miklavžev In množica radovednežev se Je začela zbTfltl okoli njega. Sv. Miklavž pa Je Imel to smolo, da je bil oženjen In pozabil Je svojo boljšo polovico doma, za zaščito pa je vzel s seboj »rogatega«. »Nikolajeva« žena, oč!vrdno slino razžaljena. Je prihitela za svojim možem In vWeč, kako delajo iz n'ega komedije. Jo popade sveta jeza; potegaHa Je enem« Izmed pasanov palteo le rok Ia Se predno se Je »Nikolaj« zave* del, je že grmelo po aierovlh plečih. Njegova dosfoiansrvena škofovska ailtra Js odletela z glave In od krasnega ornata so začele frčati cunje.   To Je bfla res prava
stal sa njim, j« nekaj časa gledal nemili prizor, nazadnje pa Je Je po stranskem potu ubrisal, kar so ga noge nesle. Sv. Miklavž pa je moral pod strogo kontrolo svoje nežne ženice domov, spremljan od krohota pasantov.
— Vc!'ko tihotapstva saharina. Beogradska policija je zadnje dni odkrila veliko tihotapstvo saharina. Bila je organizirana aa daleč mnogoštevilna tihotapska družba, kl ie imela svoje poslovnice v davnih mestih raznih sosedn'h držav. Tihotapci so iz Inozemstva nosili v Zagreb saharin. Ta je družba imela glavno centralo, ki je potem skrbela, da je PriSe! saharin na beogradski trg potom mnogoštevilnih zaupnikov. V Zagrebu so se shajal? tihotapci saharina iz Berlina, Dunaia, Curina la drugih važne*5;h mest ter b'ago Izročali dvema tihotapskima bandama. Policija v Beogradu Se nnče dati toča'h poiasnll. Gotovo je le dejstvo, da ie bila voditeljica te tihotapske družbe neka ruska begunka Nadežda Koborcev, k! je Imela za pomočnike mnogo ruskih beguncev. Desna roka ii je b;J neki G'uro S I m i ć. ki se je izdajal za trgovskega konzula. Koborcev je stanovala v hotelu Petrograd, živela zelo udobno N'en pomagač Simfr} pa v Grand hotelu. Policija ju je aretirala. Uveden«* htsna preiskava pa je ostala brez rezultata, vs*ed česar sfa K^orcev in Sirnić bila spuščena na svobodo, na kar s*a takoj neznano kam pobegnila. PoHcHa začasno noče objaviti kompromitiranih oseb v inozemstvu.
Viaii«*    pi wi ".ion     i_ytv.nu      \j i 1.1: v  - t.: *   t    —---. ----»" --»— ---—----
is Celja radi zlorabe uradne oblasti, daiie 1 komedija za Zagrebčane,  Kranspus, ki le
FIN* TIVOLI 13., 14., 1«.. IS decembra. 1522
LYA MARA
v sv^ii nab>151 drami ■ III BCKVLL
— Kino Tivoli predvaja od danes do srede razkošno dramo v 5 delih »Bell pav« v glavni vlogi znamenita p'esalka Sent Mahesi kl je Liubl'ančanom znana Izza zadnjih let. ko Je nastopila v nnSem gledališču z največi?m uspehom. V četrtek pa je na sporedu »M*ss Pervlle«. nailepšl Lva Mara-flim. Njen partner je priljubljeni filmski inra^ec r?r:k Ka:ser-Tierz.
— Priporočamo, da se z neobveznim obiskom v pr^da'nem lokala prepričate, da so obTeke pri rvrdk? 1. Maček na Aleksandrovi cesti št. 12. najboljše In najcenejše.
— Restavracija In kavama »Zvezda«. Koncert nove ciranske kapele bo vsnk dan v kavarni od 17. do 19. ure, od M. do 22. v restavracij! in od 22. dalje zopet v kavarni. Kareln'k Kada S a n d o r. Prvovrstna ka-psla. d ?la Iz 0«i~ks. Atrak-IJa prve vrste.
— Pošle so Smlrna preproge. Izdelane od Industrie preprog (Lsvoslav Neuhaus) Iz Psreka ter ao razstavHene pri rvrdkl »Kollzei-oprema stan^vani« na Gosposvet-skl cesti 13. Ta tvrdka :ma edino zastopstvo za Slovenllo in prevzema vsa naročila. Prcpmge so pravo ročno delo: od!l* kule Hh nolee Izrecne lepote v risbi hi b»rvi lud! vrMka, vsestranska trpežnost. ker s^ delane iz prave volne sn barvane z enfbc-ttffnri barvam'. Priporočamo vsakomur da ai Iffi ^r'eda.
— Oporarjamo na današnfi oglas Ko-drič čc Potnst*r Šolski drevored, v nekdanji Mrakovi h'll.
— aftajajOflai spomeniki druffe in pri ne*. PoT on*t"Ta so tvdi v nel'^m ohzini zrcalo rarrdore krlture Marsikdo je Se on«-*"*!, oŠ Stov-ncl, ki imamo sicer po k o* palica zelo skrhno urejena, ne moramo pAna'aM r tmi-tnf<T*lm? nacolmfml snome* nlki V trm obziru nas Z*g»v!» rlaVč pre« ka*a. of*-»'M do p« ne more -»a-^^itl btVefRi imnm-n'Va. keT ne„ve, kam naj bi \c obrnil. Tn vendar imamo S1 venci dovoM rrv^vrat* nih ^i^ariev. ki bi bili v atanu izd-larf W*s* v* drla te atroke. Kdor Seli naročiti tako drlo, na? se o^-n*" na Strokovno ud^zrnle ji,|»o»lr»v. nM. umetnikov fS. T T J. O U.) n« Tehniški «rrdn?i <oli v Li"bllanl. Vpra» ianjem le »»ItoMtl znamko ra od(»«vor
— Kar V| oo*reHMU*e. to le fffaffali. To nravo domače sredstvo, ka'fo prežene Va*e b^leč^ne! P^<'\usaa poslika Din 27. Lekarnar Tug. TeVer, Stubica Donja, Clzatrg S*. 2^a, Mrvatska.
— Dr»ž»>a abčlns^^^a lova v Mostah, se prične 20. tm. o bdevetm dopoldne.
Pravni VPf»ft|!((
— Predavanje v »Pravnike«. V sredo dne 12. decembra ti. predava na sestanku društva »Pravnika« gospod unlv. prof. dr. A?fred šerko: ■Samoobdofžltev vsled blaznosti.« Predavanje se vrli ob pol petih popoldne v pravosodni palači št. 70/1. nadstrop:e. K oblini udeležbi vabi odbor.
— Slovenski Pravnik it U ia 12. V prvi razpravi razmotriva unlv, prof. dr. Krek zakonski načrt o errnnfracUj sodišč glede zadnie vrste prvostopnih sodišč namreč trgovinskih sodiSč. Pisatelj se ozira na celo Evropo, tako đa dobi čitatelj celoten pregled o stan'u trgovinskih sodišč
-na našem kontinentu. Za naše hranilnice Je prav važna razprava dv. sv. L e v c a o pravnih opravilih hraniln'čnlh funkcljonar-jev. V zadnjem članku se zavzema dr. Ogrln za točno In dosledno ločitev narave od sodstva. Slede knj'ževna poročila In razne vesti. S tem snop'Čem Je zaključen letošnji lentk našega pravniškega glasila.
Poizvedbe.
— Zgubila ee Je prevleka In notes ed Kav. Evrope do kolodvora. Pošten najditelj naj odda Dunajska e. 17 pri hišniku.
— Zgubljeno Is najdene. Ob priliki sv. Miklavža v »Unlonu« se fe našla otročja Cepiča. 7. tm. se Je našel pri plesu jurlstov, letotam dežnik. Oboje Je dobiti pri najditelju. Gosposka nI. S/t.
— IzgmVta se le dne It. w. popoldne gsloša otroške velikosti Itev. 35 v st-lnl cerkvi aH pa morda pred cerkvijo. Najdi teli se prosi, ker mu ne more ena ga loša ^rav nič služIti, naj Jo prinese »roti nagradi aa Breg It. S, U nadstropje.
ULHDH PRED KRIZO.
— Beograd, 10. decembra. (Izv.) Razplet dogodkov, ki so izzvali v vladi delno krizo, danes dopoldne nI napredoval v pozitivni smeri. Odločitev ima pasti v radikalnem klubu in pri džerrajctu. Danes te pričakovala vlada, da ji džemljetskl klub predloži definitivni odgovor, kako namerava Se nadalje podpirati vlado. Ker nI vseh dže-mijetskih poslancev v Beogradu, odločitev pade šele topoldne.
Danes dopoldne Je bilo v parlamentu znatno vznemirjenje. OpozidjonalnJ krogi z zanimanjem smotre, kakšno taktiko za vrane džerrijet napram vladi.
Radikalni klub Je danes dopoldne kljub temu. da je bila seja finančnega odbora, dolgo razpravljal o situaciji. Govorili so minister trgovine in industrije dr. Ko J I Ć. min. predsednik g. Pašić, pos. Ranko v ic, post. C i r k o v i č , post Naatas Petrovi č In drugI. Debata Je bila zelo živahna-Predtnet debati so bile zahteve diemljeta. Med drugim zahteva džemljet, da se ukine nadaljna kolonizacija Kosovskega Polja Is da se džemijetom priznajo gotovi privilegiji in beneficiji. Radikalni poaland Iz Južne Srbile zahtevajo, da mora vlada ščititi pravoslavne in muslimanske siromašne si Ja pred bogatini in veleposestniki. Za danes ob 16. popoldne le določena nadaljna seja parlamentarnega radikalnega kluba. Kl]uČ rešitve Iz te?ke situacije, v katero Je bila pognana vlada ie pri radikalih in džemljetu. Afere brodarskega sindikata so omajale stališče prometnega ministra. Tudi ta nI situacija še IzčIšČena.
Džemijetsk! poslanci, bivajoči v Beogradu, so Imeli danes dopoldne svoja posvetovanja. Definitivna odločitev se nI padla. Računajo, da nastanejo med džemije-tom In vlado močne diference.
Dr. Korošec bo sku<al danes dopoldne nadaljevati z or>o žici Ion a In I m Iskuninami razerovore o na dalj ni skupni taktiki proti vladi.
Borzna poročita.
ZAGREBŠKA BORZA, Dne 10. decembra. Sprejeto ob 13.
Promet na današnji borzi Je bil deloma precej živahen. Posebno mnogo se je trgovalo v Izplačilih Dunaj m Praga. Ker sta bili na borzi ponudba In zahteva precej izenačeni so ostali tečaji nespremenjeni Šele ob zaključku je bilo občutiti po-manjkanie blaga, vsled česar se je tudi tendenca po borzi nekoliko učvrstila.
Na efektnem trgu nI bilo skoraj nobenega prometa. Nekaj več zakliučkov Je bilo naprav!jen!h v delnicah Hrvatske kreditne banke, še nadalje so se očvrstile delnice Trboveljske premogokopne družbe.
De vi se: Curih 15 425—15-50. Parni 470—475. London 386—387. Dunaj 0 1240 do 0.1250, Praga 2.575—2-39, Trat 583-5—384.5, Newyork 87.75—8830. Budimpešta 0.455 do 0.465.
Efekti: 7% mvest. drž. pos. od leta 1921 51—5?. Ljublj. kred. banka 210—215. Prva hrv. šted.. Zagreb 975—980. Slav. banka. Zagreb 10*. Hrv.-slav. zem. hip. banka, Zagreb 95—97, Hrv. esk. banka. Zagreb 164—164.50, Jugoslav. banka, Zagreb 146—148. Trbov. prem. društvo 910, Slavonca 20«, Czpfoataclja 22^—225. še-čerana 2440, Nar. šum. Ind. 148, Guttman 1760—1765.
Valute: dolar 86JO—8750 — Reofretd. 10. d-ermbra. Amsterdam 33*0. Dunaj 0.12144, Budimpešta 0.475, Bu. karešta 44.25. Ženeva 1549, London 386. Ml« lan 384.50, Newyork 84J5, Paril 455, Praga 248, Sofija 60.
LJUBLJANSKA POROTA. LJubljana. 10. deeembra 1923.
Letošnje zimsko porotno zasedanje se Je otvorilo z obravnavo prod 26 letnemu Petru Petroviču, doma Iz Sokoline v Bosni Uboj katerega obdeluje obtožnica se je zvršfl 26. januarja 1918 In sicer v kavarni »Ilirija« v Kolodvorski ulld v LJubljani. V kavami ste popivali dve skupini vojakov In sicer Bosanci in Cehi. Sprli so se ti ljudje med sabo In sicer zato. ker so Bosanci očitali Čehom, da so vojaški begunci. Ka-varnar pokojni Ivan Mlkec je šel med goste In fin hotel pomiriti. Toda slabo je naletel. Nek Bosanec ga Je udaril, da je padel pod m!zo. Na pomoč mu je prišla njegova sorroza Helena, ki je poskušala na vsak način rešiti svojega soproga pri čemer je pograbila celo za stol in ga zavihtela nad pretepači. Toda zaman, pretepači so jo odrinili, obtoženec pa je sunil kavarnnria Ivana Mlkca z bajonetom v hrbet in sicer tako silno, da mu je prereza! 10 rebro, spodnji del ptmč In mu prodrl v srce. Mikec se je poskušal takoj po sunku vstati, toda zgrudil se Je takoj nazaj, nakar so ga odnesi! v njegovo spalnico, kjer Je čez par minut umrl. Obtoženec Je dejanje tajil In ugotavljal, da je udaril Mlkca eden njegovih tovarišev. Porotniki so vprašanje glede uboja zan'kall. pač pa so potrdili vprašanje glede težke telesne poškodbe. Obtoženec Je pobernil In ae ga šele mnogo kasneje prijeli. Vdova no pokojnem Miklju je zahtevala 70.000 Din odškod nine. Petrovič Je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe. Senatu predseduje preds. dež. sod. dr. Papež, votnnta sta tod svet. A n 11 o g a In dr. š v I ge I J, obtožuje ga drf. pravnik D o m e n l k o, zagovarja pa dr. V r t a č n 1 k. Popoldne te vrši obravnava proti Stefaan Clgliču tudi radi uboja.
ZiMi! 7n9n»ltS
za Jugoslavensko Matico"!
7006
stev
*5LOVPN?rTT   NAffODt,   flne^ o*eeemT>ra TTOJ.
Gospodarstvo.
ZAKAJ JE PREŠLA DELNIŠKA FTVfV VARNA LAŠKO V DRUGE ROKE.
Nisem se zmenil za razne čenča rije, Id to se Sirile ob priliki prodaje delnic pivovarne Laško po rostilnah, kavarnah In ob
zaključku krokarij po roarflntfkm kuhinjah. Ko sera pa slišal, da se je ob prflflri zadnjeza sestanka JDS izrazil v tal za-
devi veleuzledm politik na podlaci popol-aoma krivih informacij, sem se odločil pojasniti javnosti merodajne vzroke za prodajo delnic imenovane družbe.
Delniška pivovarna Laško je bila edi-jo čisto slovensko podjetje t« vrate. Ustanovljena je bila Iz čistih aadjcnalnlh na-Zfbov. Boj za obstanek. Id za je prestala pred prevratom, je bil trd in bili so momenti, ko je stala družba ttk konkurza. Vseza teza ne bi bilo, ako bi Slovenci blH res tako zavedni, kakoršno ja njih ogorčenje ob prodaji delnic in bi uvaževall pri odjemu domača podjetja vsaj toliko kakor tuja. Žalfbo* je skusfl že marsikateri slovenski producent, da je dobilo na domačem rrru tuje. slabše blago prej odjemalce, kakor domače boljše, ker tfč! v Slovencih še vedno nezaupanje do lastne sposobnosti. Po prevratu Ja bila Izločena tuja konkurenca. Splošno se ja sodilo, da bode sedaj rrocvitalo    domače pivovarstvo. Zbog tega so hftele vse domače pivovarne razširjati m spopoln'evaH svoje obrate In so zalnvestlrale velike kapital«. Zgodilo se je pa baš nasprotno. Vsled splošns draginje je padel konzum Piva tako silno, da lahko krije vso potrebščino na potrebo pivu v Sloveniji ena sama Izmsd treh veTl-kfh obstoječ;h pivovarn.   Sav'nska dolina Je a. pr. pred prevratom rabila 30.000 hI na leto. sedaj jih rabi samo 3000 hl. V istem razmerju se ie zmanšal konzum piva tudi drugod, ra-zun v velfkfh mestih. Na deželi ie tepodr'nfl sadnf mošt fn vJho skoro popolnoma pivo, le velika mesta z več-J!m mlsklm prometom so še ostala tržišča za prvo.   Vsled tega se Je razvfl ša vse ostrejši konkurenčni boj med obstoječimi pivovarnami, kakor s« j« bil pred prevratom. Vsaka pivovarna je morala iz konkurenčnih ozlrov vzdrževati rudi v majhnih krajih svoje zaloge, ki se niso rentfra-le vsled  prema!« oddaje piva. Produkcijski stroški in davld so raatll leto za letom. Trošarina na pivo znala pre M 500 Din, prdobnlnski davek z autonomnim* dokla-darrri pa znaša povprečno 130% od letnega čistega dobička. Tolflco časa, dokler ie bilo mojroč« t« prenesti na konzumenta, j« bilo mogoče shajati.   Ko J« bfl dne IS. (I. novfian železniški tarif za pivo ponovno za 100%, je bilo jasno, da tega poviška ne prenesejo več pivovarn«   ob dosedanjem potovanju. AVo bi pivovarn« povišal« cene za pivo, bi še bolj padel konetrm, kar bi zopet povišalo produkdiske stroške piva. Tovornina za pivo je bila 2« pred tem poviškom tako visoka, da so bile pošTljat-re z naietemi vozniki, ki kakor znano niso ravno poceni, še vedno za eno tretjino cenejše kakor po    železnici,   žalfbog s« more pošiljati prvo z vozovi samo v bHž-
ae krala. S gotovostjo trdim, da bi v dveh letih, če M se položaj ne btapremeirfl, pivovarna Laško in pivovarna Union kot najhujši medsebojni konkurenta ji prišli obe v selo naučen položaj radi navedenih okolnosti.
Lastnfid pivovarne Union so situacijo dobro ehvatm sa so ie leto dan nakupovali po s v orni zaupnikih od nas neopaženo naše    d«1ntee  od   pinnimisi delničarjev. Skupin so Hh toliko, da Jim je manjkalo le š« tritisoč komadov delnic do aad polovič-n« večine. V tam trenutku pa Je dala Ljubljanska kreditna banka kot financijski zavod pivovarne Laško z dopisom na Celjsko Posojilnico od JO. septembra ti. oficijelno inicijativo za fuzijo t pivovarno Union. Po njenem predlogu bi naj dosegli delničarji pivovarn« Laško za dve svoji delnici eno delnico pivovarne Union. Večina delničarjev  se je pa  odločila, uvažajo* zgoraj naved«« momente,    prodati svoje delnice proti gotovini in je to rudi storila s tem. da jih j« prodala direktno Kredrtne-mu zavodu v Ljubljani,   kateremu je že Poprej med drugimi rudi Jadranska banka okoli 2000 komadov delnic ia s katerimi je sporazumno že dolgo prej delovala Ljubljanska Kreditna banka na fuzfjo teh podjetij. Znano mi je tudi, da j« Kreditni zavod po sklenjeni kupčiji z delnicami, ponudil Ljubljanski Kred tn: banki polovico kupljenih delnic kar pa j« le-ta odklonila.
Ob prevzemu Delniške pivovarne Laško so pregledali njene obrate pivovarski strokovnjaki, gg. prof. ptvovarske akademije na Dunaja Jalovec, ravnatelj Newl-kk>vsky m ravna teli Cmst. Vsi so s« ie-raziK selo pohvalno o vseh napravah, o vzornem redu, o organizaciji kupčije in so dali s tem vodstvu «dmo r«t merodamo soričevalo In zadoščenje. Nova upravs namerava vzdrževati obrat v Laškem v polnem obsegu in tudi obdržati nastavljene« v svoji službi. Združila pa bo zaloge v krajih, kj«r obstojlta dosedaj Delniška fn Unionska zaloga, ter bo s tem pri-štedlla mritjon« letno na režijah.
To Je čista resnica, zakaj je prešla Delniška pivovarna Laško v druge roke in naj javnost v«, da so s« gg. Robtek, dr Karlovšek In podpisani s težkimi srci odločili za ta korak, ker so delovali pri podjetju z ljubeznijo do stvari in so vsled tega prenašali leta m leta javnosti nepoznane skrbi Jože Smertnfk. ★  ★ ★
— Prodaja lesa. Pri direkciji šum v Zagrebu se bo vršila dne 31. decembre t 1. dražba približno 178.970 nt* bukovega. 66.173 m* hrastovega ia 63.067 m* kostanjevega lesa n« panju.
— Dobava naftalina. Pri upravi zavoda sa Izradu vojne odeče v Zagrebu se bo vršila dne 31. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg naftalina.
— Dobava gradbenega lesa. Pri ravnateljstva državnih železnic v Subotlci se bo vršila dne 31. decembra t 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave gradbenega lesa. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske zbornic« v LJubljani na vpogled.
—g Trgovinska pogajanja z Avstrijo prfeno Se le v Januarju nr. L Poprej se imajo dokončati carinski dogovori V jugoslovansko delegacijo sta določena sek-cJjska šefa Savle ia Todorovič.
—g Dalmacija dobi v kratkem precef žita. Dobavila je bod« Bolgarska Ia vkrcala v pristanišč«! Burgas. Dobava se trna izvršiti na račun reparacij, glede katerih sta se naša In bolgarska vlada konečno kakor znano zjedlnjle.
—g Balkanska banka in njena poravnava sta še vedno v zratru. Sedaj Je banka dobila pozrv, da predloži nov predlog za poravnavo v tem smislu, da dobe vlagatelji 100%, ostaif upniki po 40%.
—g Arlatlčna razstava v Pragi. Češkoslovaški Aeroklub priredi v dnen od JI. maja do 9. junija 1°24 v Pragi v Indu-atrijski palači na razstavišču pod protektoratom gospoda preeldenta Masarvka III. mednarodno letalsko razstavo. Krasan uspeh dosedanjih letalskih razstav v Pragi opravičuje nado, da bode celokupna letalska In sorodna, domača In tujezemska industrija uporabila to priložnost k uspešnemu razširanju dobr«ga glasu svojih izdelkov In ti tako zagotovi poziciju v naravnem središču Evrope, katerega pomen je tem večji, ker je sred'šče mnogobrojnih mednarodnih letalskih krog. Zanimanje sa razstavo, katero prireja čel. Aeroklub s izdatno podporo vlade j« še danes veliko In cela vrsta domačih rit tujezemsklh tvrd k je obljubila svojo udelrfbo. Vse Informacije radovolje daje Ceškoslovenskf Aeroklub Praha II. v CSR.
—g Onofenfe i amoni takovo vodo. Pred letom so bili posestniki ljubljanske okolice potom »Kmetovalce« In dnevnega časopisja pozvani, da uvedejo preizkuse gnojenja z amonliakovo vodo. ki jo ljubljanska mestna plinarna da brezplačno t to svrho na raz» potajan ie. Temu porivu s« ie odrvalo pre» celšnie število kmetovalcev, lei sn ■ to »orln
ffnotili tvoje travnike in njive. Drugod te je to gnojenje Izvrstno obneslo, nri^aVovatl te bilo torej tudi pri na* »'godnih usnebov. Amonijakova  voda  se dnlvv-j  nH napravi plina in sa v veeffh plinarnah podala ▼ ?ve-plenokisli amonijak, ki je naSIm kme*ova1« cem A^hrrt rruno umetno dušično gnoillo. V maniSih obranih ae to delo ne Izrslača. ker SO « *n p^re^-M stroji In priprave predrag. Lt"Ml*nska   pisarna   ni  urejena   ra taVo nocMovanie. vs'^d tegs je do seda i ve*lr.a te d ?JH*nare vode slo v »^Ho, ne da bi se kaVorafbooM Izkoristila. To na notnen'a sa naše kmetiiitvo ogromno škodo, ker gre ▼ nič tolfko dratfocenefa d''*fka. ki ga n**-rastline nujno potrebujejo. Da se ta £nolH* na anov vsa?  deloma iskorisM ter se kmetovalci privadijo njeni uporaM. je nH» narna  brezplačno  dala  amoniJaVovo vodo vsem   kmetovalcem.  Vi  so m  r*riiavfH rs gnolenfe s tem gnoiflom. toda to s r*o#o« tem. da vsakdo potem, ko le snravil rr-t« oVrVe, rtom** KmetilsVi đn«*M o usrvbtb. ki lih le pri tem imel. Iz Vga rrrr^n nnrh'ftio   vsV   kmefovcfct.   ki   so »tvtmf«^" pnnftf* t mrnnnftfk-nvn Wn  dm. t*l'f>1 *rif** vffo Km+ftltkt rfrrrfH uspeh*, ki »o jih pri tem smoterfu. dosefli.
Rsšiino sckolski Tshor!
Razne stvari.
• Velikanski polip Je zagrabU v pristanišču v Touloira pomorščaka Ivana Natrija. Posrečilo se mu je. da je udaril polipa, ki ga pa ni iepustfl. Ko je poklical na pomoč, so prlhiieli drugI pomorščaki, ki so izvlekli Iz morja Negrija in ga nato še le oprostili iroznera polipa, kateri bi ga bC drugače usmrtil.
— »šeh« lastm kraljici! Abraham a Santa Gara je bil jako odrezav, vsekdar pripravljen na odgovor. V neki propovedi je ožigosal dunn:sko razuzdanost, rekoč: »Vse device si irpam odpeljati na eni sami samokolnlci iz mesta.« Prišla je depu- 1 tacija deklet in žen k n;emu. češ, naj prekliče žaljivo izjavo. Drugo nedeljo pa j« vrgel raz lečo: »Ničesar nočem preklicati; saj nisem povedal, kolikrat bi prišel s tačko ali tallgo po device*. Tako pa se ne sna odsekati španski redovnik, o. Cola-tang, ki je sklenil popravljati aravstvo madridske družbe. Bojevito — njegov priimek utegne pomeniti »krvoloka« — se je rarkoračll nad ubogimi Cv!n;mi hčerami. In da bi še krepkeje poudari! svojo pridigo, je pater skoračlč razdefl med poslu-ŠaJce eelo vrsto slfk za zgled, kako ne smejo ženske gosli kazati. Vse poparjene so nekatere ovčice spoznale svoj las*n[ obraz na fotografijah, ki so krožile iz roke v roko. In groza! vmes je tudi portret španske kraljice. Kralj Je stvar vzel za slabo, takisto madridsk' vladika. Ta je dejal meniha v preklic, oni pa za ie velel zasledovat! zaradi žalitve veličanstva. »Tn pa-ce« (ttmjrovijen) oziroma zapor, alf prav za prav oboje: vse skupaj pa se reče »In Pice«, t. !. smola! Na uho to novico: bfl ie še mlad. pa Je sviral resnico.
*  Prepiszn  prepisan.  Leta   1°I6   so v Bi'karrSti pri ravnatelju Romunske ban^e N.   Stefanescu  od   sile   mnogi  spf ntirirari. Neki medij  ie v 25 seisb narekoval sijajen roman iz dobe Amenofisa IV. Domala hči Mirni ga  ie dale src no ?-s fl rs ti. potlej tip* kati in pod lastnim imenom natisniti ▼ bu* kare*tans*rem obzorniku ba* ob času. ko se Je  toliko govorilo o Tutankamonn. I *sneh je bil velikanski. AmnaV leite kleka! Ob. enem se je pojavil v ir1~?bah francoski ro» man: Mamice de VValcffe »F"rH^?iea Taja« iz fa^aons^Ih časov, ki ie bil videH dobe* seden. nesramen prevod od nisatrljlee Mi« mIVe Sf"rar*^V^^-? Kal neki  je odjjovoril medij   na   VValeffovo  pojasnilo,  ki slove: »Moj  roman,  La  Reine  Tala.  je pooatisk fkat-or kaže njegov podnaslov:  Le Pet>los vert^ romana. n«^isan»',a v ^pintu ter obe* lodsnT'-pega v Parizu leta lvfld* Moj založnik Faspnell- je p-***] na misel, da bi ga letos ponatisnil zavoljo iz'-'opm lo-da Cana^vona, §nremen'v<i n.i«l^v, ki se mu je zdel ore-grJVi za ''tfipčan^ko zgodbo. d'i<7«če na ni PTena^dil   besedice   v   zvezku.   Spiritist is li-ta   1916.   le  na   oamet  nare^ovsl kp'*|to, rvam       de^-^t let'« — Sl»*na se ie prime* rila  Lotdsti  Marsollfa"!-' leta 1S96., ko je urejal   ^Orl^neve«  r»H   R a n p e 1 u. Lepega dre d^b? od podrželsVeffa dn-vriVa od ured* ni^a trnVo pismo: »^n«rrx>d. "redv-xeraisn iim e*e pod svoilm podni«om objavili pesemeo. ki jo je zložil na* rr'ai*! s^tr'dnik in smo lo natisnili ored me«-^-m   Fvo vam d^ti^ne številk?« v do'-nr'* AH ti Terri. Vi  ':h  ie v pomani^-aniu dru0:b zanimivosti Marsoli-an
dal ponatisniti, so stali v njegovi zbirki Lea Baisers nerdus iz 1. 1886 (Lcmerzc) To se je moral povesiti nos mlademu književniku tatu?
• Donebnlce. Amerikanci ikJajo nebo-tlčnice (skv sera»perk1 škrarba ali praksa
nebo), ker so stavb.šča predraga. Nebntlč-nlce so za pisarne In potnike, kajti domačini stanujejo v predmestn h vilah. Prve donebnke so zgradili v Chkragu; mnogo
jih je njdl v sledečih mestih: New York, Phladelphle, Detrott, Salnt-Louls itd. Y pritličju tRkega velikana je vse polno rr-g^in. gr^i'en. opaki, brljačnic, poštnBj In brzojavnih uradov, vrščilcev ali ločfl-cev i. dr. Vratarjev oziroma h'šnlkov nt. V prrzerrmf dvorani visi rszvHalca vseh stanovalcev. »\\'nolworth Rurd'ng«. zgrajen !. 1912. trna 59 nadstropij, 241.5 m visok, pokriva površje 46 m 30X60 m 05. Betonaks vklada je 40—50 m globoko vkopana. Cena 14 rrrfH'onov dolarjev. V tej stavbi je 7 zasebnih. 40 javnih vzpesra«' za podnevi In še 8 za ponoči. Brz'na 22S m aa minuto. Malo n'*jl je »Slnger Rull-dlng«. Na!š?rja »gradba te vrste je »f!qul-table Rulding«. ki je tnala 79 rmM. carjev. Kak pritlikavec j« napram takovim gorostasom Slovenski Narodni Pom (Slo-venlan At?dItor'um) v Clevelandu. največja slovenska narodna stavba v Združenih državah. p,>rvečena izobrazbi In napredku ljudstva, bovo pos'opje, ki stane 230 000 dolarjev: Ima veliko dvorano r balkonom In galeri'o, krasno klet, 7 trgovin in 30 uradnih sob. _
Glavni arednih:
PASTO PUSTOŠI EMSBK Odt^vnrru urednik:
VALENTIN KOPITAR.
Poslano/
»SJ oven levemu« dop^snflru, ki j« prK občil v »SlearaatcsM z dne 20. novembra med dnevn:mi vestmi notico pod naslovom »Rfbno pri Bledu«, ne bom več odgovarjal. Pripomnim samo tolOco. da bi bres mene v Rlbnem ne bilo Že rad! mar* kaj drugega Seveda pristašem SLS, aii kakor jim pravijo v Rfbnem domačini »stranka Godarjevega posestva«. ta resnica nt vSeč. Omenjeno posestvo je pokojm A. Mttlej zapustil glasom oporoke reve^enk To posestvo sedaj pristaši SLS prav pr.ti-ro izkryr'sčajo. reveži pa. ki so fakt čno pravi lastnik' moraio samo rledan in požirati sline. Ker sem frni to odkrito pon-e-dal v obraz, me napadajo ti »aranflcaiil že ves čas. odkar delu'em v Rlbnem. Svoje napade opravičujejo zlasti s tem, ksr pa moji krivdi nek njihov prvak ni rrršel t ob?!nski odbor in ker sem jim o**ta!, li I Ood«r"ev'm posestvom ne ravnajo pravilno. Tudi danes jim lavno pov*m. .Is i*dliio Oodarjeva zastonkarlja se drži skupaj njihovo stranko. Za vse drugo p% bora dal možu pril'ko. da se zagovarja pre* st.JJ« ??em. Sploh pa menim, da bi *ahko prišel z imenom na dan, če je poštenjak. Sicrrva-ti se za strankTn plašč pa nI poš'eno.
Kranjska gora, dne 5. dec. 1°?3.
Ivan Jnsrta.
* Za ta spis uredništvo ne odgovarja.
i' »M i, ti WWeeWMMWB«MiaMMBMn«l
nniJjLJLjjLjjui i a m i r n m i ii b n j b ■ ■ 11 ■ n ■ n tm ■ 11
u -
=
■
■
■
NAJNOVEJŠE KNJIGE
Tiskovne codrtaejo v Ljukljanl-
Novačan AM Samosllnlk. PovettL
Vezano Din 48—; brof. Din 40*—; poštnina Din 1*50. Hurban-Vajanski, Leteče aanje. Povest
Vezano Din 28 —; broš. Din 22—: poštnina Din 1*50. Slenkletvloz Z ognjem In medom« tlustr. zged. roma«.
Vezano Din 120-—; broš. Din 106 —; poštnina Din 5*50. Lah, Angelin Hldnr. Zgodovinski roman korotanski.
Vezano Din 32—; poštnina Din 1*50. Pregelj J. Aatazel. Zalolvra.
Vezano Din ?8—broš. Din T?—; poštnina Din 1*30. Thoma, lokalne ielesnlea. Igra.
Broš. Din 23'—: poštnina Din 0*75. Coster, Ulensplegel. Zgodovinski roman.
Vezano Din 70 —; broš. Din 00-~ poštnine Din 3"—. Vober, znanost In »ora.
Mehko vezano Din r5S*—; poštnina Din 1*50. Cermelj L., Hlaterlja In energija.
Meh'*o vezano Din 60*—; poštnina Din 1*50. Mellk A, Jugoslavija. Popis pokrajin.
Mrhko vezano Din «.*>•-; broš. Din 50 —; poftn. Din 2*50. Službena pragmatika drž. nameščenoev.
Dfn 8*~; nožtnina Din 0*75. Novi vojaški zakon.
Din 16—; poštnin« Din !•—.
Knjige se naročajo pH
Tiskovni zadrugi v Ljubljani,
likiH
rila  za boiil
Vsled prevn
trejo vlite
tjUULILIJLJULL^^ ILIlHHIIHHUIlIllin
reklamna prodaja
oblačilnega blaga
flanele, aeflrjl, žensko in moško volneno b'ago, berhenti, nskanine, sukno in vsa draga manufaktura.
Bjanv*   Spedjalna zaloga belega blaga, platno, sifoni, korenine, posteljnine in vseh podlog za  krojače In Šivilje. __■   Zimsko blago, kakor ^arhenti, sukno za zimske    i ^ SI   suknje in ženske ptaSče radi pozne ^1 Izredno znižanih cenah.
Obnovile
naročnino!
sezije po \s
Veliko ostankov po vsaki sprejemljivi ceni. Vajniije cene 1 Prepričajte sa |
Manufaktura
Eodrlč & Fotokar
prele L 4 ¥. VokaC, (Hermes)
pri Zmajskem mostu, ozadje nekdanje Mahrove bile za vodo.
V globoki žalosti naznanjamo YSerii sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša nepozabna soproga odnosno sestra, sestrična in svakinja, gospa
. [9 SlOiil to;.
soproga nadučiteljeva
v cvetu  mladosti, stara 25 lett  po kratki
bolezni, v soboto 8. t. m. zjutraj preminula.
Pogreb drage pokojnice se vrši v ponedeljek popoldne ob 2. uri iz celjske bolnice na pokopališče v Žalec.
CELJE, 8. decembra 1923
Žalafočl ostali.
Ustanovljena leta 1838.
Vplačana akcijska glavnica Lit. 20,000.000 —
j
IRianlone Mrtalica dt Slcuiia v Trsta)
Generalni zastop o LlnbOnL
(AaimAtsiislDo v Zaorcba)
SKLEPA:
naznanita, da se ie preselila Iz dosedantf h prostorov o lastno poslople o Beethovnovo nllco ileo «v
1. Požarna zavarovanja.
2. Življenjska zavarovanja*
3. Nezgodna In jamstvena zavarovanja.
4. Zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma.
5. Transportna zavarovanja.
6. Zavarovanja proti Škodam vsled razbitja stekla.
7. Zavarovanja proti Škodam po toffl.
Na« Zastopstvo V neb krajih Slovenije.      TakoJSnje M^oSkod.
Trboveljska premotfokopna tfrntba, ravna-tel'sto Ha^henbarg. javlja tužno vest, da je njega zvesti in vestni uradnik, gospod
Iva
ner
rudniiki geometer
dne 6. decembra 1923 t Zagrebu preminul.
Vestnemu našemu sotrudniku časten spomin!
Trboveljska premogokopna družba ravnateljstvo Rajhenburg.
1718
BU
•SLOVENSKI   NAROD«,   dne II. decembra 1*28
Jtev. 281.
Zaloga fr!avtr|ev in pianinou
ntfboljjfh to varen IftMtfoiftf, Czapka, Eara»r. H01x1, 8oh««lahaf*r. Of-talnal
H0lil, •e«w«lvfcoftrl Ofl-ltjltial Stinfjl IUI.
Tudi nt obroke. Tndi ne obroke.
Mi mu ni. DtiiH. LiimijaM,
Hitterjeve cika Številka 5.
nc=>ncDncr>ncDBCDn<=>
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
I. 11
Ljuljana
liliiilifi iUm S.
Popravljam fn oflašujera klavirje in harmonije strokovno m ceno.
mHLI OGLHSI
Cene ogtuso.ti do 20 besed D&rt S* -; vsaka nadai^aa baaetAa so ppsr?. v eSavIćino vrcc3
i stroji. Mttto
mehanična delavnica (popravljalnima)
L. BABA8A, LJubljana, Šelenbnrffeva alloa 6-1.
Bicevniki!
Navadni, gladki, politirani, pleteni. Edina tovarna v Jugoslaviji, ki izdeluje bičevnike iz pravega koprivovega lesa.
V najkrajšem času bova montirala najmodernejše stroje tako, da bodeva lahko postregla cenjenim odjemalcem v vsaki množini po najnižjih cenah.
Prva jugoslovanska tvornica bičevnikov 01RIN A PE3IC, Lavrica  pri LJnbllani.
upim
iIOIOIOI'
o
■
o
■
0
0
o
■
o
a
o
a
0
iIOIOIO
- n
SPECIJALNA TRGOVINA PERILA
JCc8. Šare, Ljubljana,
Sclenburgova ntica 5.
PRIPOROČA: Platno In ikanino za rjuhe, Sifoni na meter, namizno perilo, br»i-raike, žepne rute i. t. d. najboljših znamk« Švicarska vezenina«
Najmodemeje urejena pralnica in likalnica.
o
■
C
o
c'
G
0 s>
G
■
G
več vagonov rese krompirja
proti Takojšnji dobavi. Ponudbe s ceno in naklapalne postaje na J. Študent, Staro-Petrovoselo, Slavonija.
Kupujemo vsako količino
fesasega lesa
dimenzije 677" 8, 9, 10 m; dimenzije 5/6" 7,8r9nj; dimen2ije 4/5" 5 do 8 m; I paralelne deske 13, 20. 25 m/m, 4 in 5 m. Ostalih dimenzij potrebujemo manj. Ponudb« z izvodi poslati na: Braca fVKOV, S'apsr (Bačka). 12375
Salatarica in
pomivalka
se sprejmeta v restavra* ciji hotela »Slon«. 13.082
Poslovnog druga
traži unosno kancelari]* sko preduzeće u Ljublja= ni. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod — »Slovnom marljivošću 13.155.«
prodam J
Lovska puška,
browning in »Manlicher Schonauer« za krojio, se proda. — Naslov povc uprava »SI. Nar.*. 13.094
Blagafničarko
C začetnico) in pomoćnika (pomočnico), mlajšo moč z dobrimi spričevali — sprejmem. — Ponudbe na upravo »Slov, Nareda« pod »Agilna moč 13. T58«
Boaoao
■ OIOIOIOBOIOB'
o
■ CD
P
Obdarite najertmernej* svoje drage s priznano najboljšimi izdelki
tvrdke Drago Schw<ab
LJUBLJANA, DVORNI TRG štev. 3
Oglejte ti največjo zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke zimni-kov, kefuhov, raglanov, ulatrov, dežnih pfsscev. usnjenih suknjičev itd.
Lastni Izdelki I Znižane cene!
Prve vrstno angleško in četko sukno v nadrobni prodaji.
#*orilo! Modni in športni predmeti!
Fiat 18 B L R 2 zavoro
h upaj««©. — Ponudbe na rti«;, Bakar
Inženjer
strojne tehnike, s komer* ciclno prakso, energičen in značajen, dobi takoj mesto v relerni industriji v Jugoslaviji. — Ponudb be na' upravo »SI. Nar.« pod »Samostojen/13.066«.
Tri vagone
krompirja-
prvovrstnega, prodam. — Naslov povc uprava »SI. Naroda«. 13.041
Vinoice čez ulico
v Zagrebu v prometni uli-ci Ilici, se nrnda. Stalna cena 25.r>00 Din. — Na slov:   Franc  Briski, Ilira 137, Zaprcb. 13.122
Elegantna soba
za enega gospoda ali dv za enega aH dva odlična gospoda se takoj odda. — Naslov pove uprava »SI Naroda«. 13.142
Foremtioher i d
(velik lokai) v Zagfsbu, vrlo dobro idoča, na najpromeinejsem kraju mesta, ee proda
s popolnim inventarjem. Zemijiško vknjifeni dogovor na 9 let. Ponudbe in vprašr.nja se pošljejo pod 3t. .Za-1019" na PUBLICI-TAS d. d. oglasni zavod, Zagreb, Gundu^ičeva ulica 11. 13061
Brivskega
pomočnika,
mladega. sj:uo dobrega delavca, sprejme v stalno nameSčeajc. Pogoj: čist in pošten. — Naslov: Franjo Briski, hrivec. Biča 137. Zagreb. 15A23
Potnik,
i •'učen v kolonijalni stro* ki. apilen. nc n^d 25 !ct star, za Štajersko, — se išče. Nastop t* ko j. Po* nučbe z referencam1 na upravo t>S1ov. Naroda« pod Mar!n> rviT.ikn3.103
Motorno kolo
2?s H P, v najboljšem sta* pju prodam po nirki ceni ali 7flmcnjam za eno? vpre/ro v rito lahko ko^ ŠjO. Ni slov pove upravi vSInv.  Nahoda«. 13-128
Kompletno opravo
za štiri sobe. event. tudi posamne komade, kakor tudi dve salonski opravi
— prodrm   rsdi selitve.
— Poizve : Rrsljcva ee* sta 31 HI od 10. do 1. in od 3. do 6. ere. 13.146
Trgovski lokal
v sredini m.*?ta se odda p^ori primerni odškodni* ni. — Pismene ncnudhe pod »15. december 13.171 na  upravo >Slov. Nsr.*.
Loka! išče
na prometnem kraju agi-len. mlad. ramski trgo-vre; event. prr kot kom* panjorn s poses^.ikom kala. — Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« nod -^Lo-ka/13.157«.
Nujno, zelo
priporočljivo!
Gostilna na dobrem položaju z obilnim rnvi n. tarjem se odda v najem. Pekarna, urejena, a!i pripraven prostor tc '.t v   najem.  —   Prod* ic
Klavirje,
harmonije,   c strti«
ne in poTr.^hs. ine, na drobno in debelo. — M
MuSič. Lji bi lana, 5 len« burgova i.lica o
Dežne plašče
v i i a, enonadstropr.a. z vrtom in prostim stann, vanjem: h i š a z gostilno, gospodarskim po«lopjcrr. hi vrtom; h i ša z ureien-> pekarno, naprodaj vslcd Ljubljana bolemi: parcela v elitr ni vilski četrti, 13v>m5: parcela na periferiji. 550 m*. — Kupi se h i s a ali vila s prostim stanovanjem, predr.oat nr»va — Kealitetna po»<-rdov«1nic« Tosip Saj-. Liubliaoa Sv. Jakoba rabrežie 2^. 13154
Trgovski lokal,
'relzk. z izložbenimi oirni. inventarjem, tremi skfa= dišči ter s stanovanjem, i j^snc
•AVater^root« (m pt
!j'*ve), cumi * nelerine za c<ame. prevlečene s svilo ir usnjrne suknjiče priporoča    Drago Scbwab.
Dvorni trj 3.
11 ^S3
Lepote.
l.epo oH;v-jr. lepe '^ke. lepe rri do^ercr-1. ako unorabl'sm kosmc'i^ne »Et-»»preparata ■. — T^az* nosil alruca — T. O;k-o. Lji/pljtr.a Vil. Kavškova cesta 24S. — Ceni V ^rrz> plačno. I3.0IT
iij
sverte
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorod-Ntkom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Josip Zagmeister
otoŽ. narednik t Skocjano pri Mokronogu
v soboto, dae S. decembra ob 6. sjotraj v ljubljanski bolnici, previden s sv. zakramenti, po dolgi mučni bolezni, 49 let star, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek ob treh popoldne iz stalne vojne bolnice.
Ljubljana, S. decembra 1923.
Ann Sagaaaiatar roj. Borne, soproga, franci, Ladi, Jatrtt, Anica, otroci.
I   rt j
Naknpovalec
goveje živine.
Trezen, zanesljiv in po šten, izkušen poznavalec blaga in dober cenilec na živo in zaklano težo, se sprejme pod ugCKlnimi P^g0?'' pti veliki tvroki. — Prednost imajo izuče* ni mesarji in oni. kateri morejo položiti kavcijo ali dati jamf.tvo. — Po* nudbe z event. prepisi r.oričeral ?n zahtevami r.a »LiuMjana. po§tni pre* dal št. 39«. 13.108
Otročja posteljica,
dobro ohranjena žrle/ra ali iz medi, se k:;pi. — Ponudbe pod »Otročja postcli:ca-13.0S0«.
Prodam puško
sistema ManHcIier Schon^ j auer kal. 6."> mm z »Go j rard« daljnogledomu Stre lja izbf'-TiO. Nadalje dalj-nogled Zeis in pištolo sv stema xFrommi r*< kalibe-7.65 n.m. Vre v najbolje šem stani: ohrnnjcr.o. — Pon-rdbe pod ^Dober lo= vce, 13.121« na opravo »SL Naroda«.
•>bstoječim Sr. treh sob in kuhinje (vodovod in elek* trična razsvetljavah je v novo zidani enonadstrop* ni hiši fik glavne ceste in blizu Dostaje Grosuplje, za oddati. — V Grosup* Ijrm je križišče železnic in veeia tovarna. — Več s« izve pri: Franc .Tavor-nik, Grosuplje. 13.002
Ribje olje,
medicinsko sveže. vedn< ! v r.alogi — drogerije A Ljubljana, ^idov«
ska ulica 1.
12.653
Vaiboliši   in naicepejsi
SVtftOVC rrT+Tii
j5----v, -*-f>!T
»Mundlos«. 1*> letna ga* rvr.c;°.n  samo  pri   — KM.
^e^ovin^^uden. T.i'.jMiana Mestni trg 13  — Ceniki
r.a rarrvv-i
13.172
»
Jadran
|Ccprers!čnlne |
3
nepremočljiva mast za čevlje ▼ pločevinastih škatljah po Vi«, */•, Yi in S kg priporoča — »Ta* dran«, kemična tovarna. LjubIjanaj>xMoste.     12 675
I Okraski za božičro d
Trgovina
na Dolenjskem se odda v najem. — Pismene po* nudbe pod »M.  G. Do*. L-njsko 13.164« na upravo
»Slovenskega Naroda«.
Okraske in svečke za božično drevo,
'leto«  krasna  izbira, na debelo in drobno najceneje priporoča  L. Pe valek. Ljubljana, ika ulica.
ero,
boži'-pe   sverie«-. jasi razdlednice  za  R^iC- in novo leto. ki'pitc rs d<** belo naj^^neje pri tvrdld Han Bahovec, T Sv. Jakoba trg 7    12 139
mio,
Stanovanja
Kot sostanovalka
se sprejme boljša gospo?
dična.
uprava
Mebl
Nasl< v •SI. Nnr.^.
oTana
iiim vhodom
pove
13.159
soba
Trgovsko hiso
j s pro.stim lo?*alom in stanovanjem v centru L iub* 1 liane kupim v ceni do j Din 500-000. — Ponudbe z navedbo cene pod »Hi* tra kupčija'13.100« na upravo   »Slov. Nnroda«.
s posco ni m vnooono odda takoj enemu gospodu. Naslov pove upra* va »STov. Naroda«. 13.1681
Di|akin|a
sc sprejme v lepo z -a :po stanovanje k boljši dru-
Žip'. — »Slov.
- Naslov pove npr. Nnrod.-i-*. 13.160
^-T^ redi mesta (pritličje ali
_ .    #•»«•• naclr^tropje). pralno al;
lepo premijeno, s poseb Vsakovrstne jopice in  nim ločenim vhodom. — j n m perje kupite naj- Ponudbe pod »Separira-ceneje — na Trnovskem na s ob.i 13.116« na up^t pristanu št. 30.      13.147 * vo »S!. Naroda«.
Dober mlinar,
lastnik elektro^diname.— '"Tsrr.c v raj'-m mal mlip V dobrih okolno«tih da ll t HčB Cf°snodariu. — Pontidbe ie vposlati naj* kasne j-; do 30. decembra t. 1. ood »MlinaT 13.162« na  upravo »Slov. Nar.«.
Šivalne stroi EXCELLA
naifinejii izdelek kupite najceneje pri trvdki
Za BoiK in novo leto
10%
popusta
GOREČ
Ljubljana, Palača UnUM ttreditne Daske
trgovina
t mešanim blagom s še^ ::timi prostori in velikim rovanjem. — na jalro prometnem kraju. — se proda jako povolino — skopaj ali posamezno. — Vpraša se: Ivan Miškič, Kustošija 4, Zagreb.
13.063
Jaslice,
B02ICNE IN NOVO, LETNE RAZGLEDNICE, velika krasna izbira, na debelo in drobno najceneje priporoča — L. Prvatek, Ljubljana, \ Židovska ulica. 12.281
Simcr Klunanr^:,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Izdelujem oble^ ke po meri in najnovej* sem kroju. Jamčim za* najelegantnejso ifdelavo. — V zalogi anpIeSko in češko blago. 12.900
rca. 64—66 maSčnhr i Din 14/>i» kg. postavno Židov* I kolodvor Zagreb, v svet« 12.280 l°P"Tifni barvi, nudi —■ »Tribor«, tvornica n." . Zacfreb. Zavrtnica 33. Tele fon 15 —50 S prejme se zastopnik 12.933
Za božično in novoletno darilo!
so najbolj primerni in po*; ceni igračni športni vo* zički, tricikeljni, najnovejša zmanjšana dvokole* sa ea otroke že od 5 let, ter najnovejše samokoIni» ee (Tiolenderji), otročji vozički od najcenejših do I
Za Božič in
novo leto
došl« krasna dsrila. — Jos. ^elovin*(.^udcn, trco vina z zlatnino, srci no (kina**rchro). namira no opravo (Besteck), —-Ljubljana, Mestni trti.
13.173
Nov rn^lcski tečff
za začetnike, direktns me* toda, začne za 8 do 10 oseb rojena Angležinje z dolgoletno učiteljsko pra» kso. dve uri na tecVn: 7 dinarjev ura. — Javiti se pri Miss Farlc. Praž^1 • va uliea (nova Toniesova j hiša. ITI. nad-t-opje^ med 2. in 3. popoldne 13.130
Irtserati v
»Malih oglasih«
najfineiših. šivalni^ stroji j imajo neoporečno
uspeh
itd. — »Tribuna« F. B. L tovarna dvokoles in otro* ških vozičkov. Ljubljana. Kariovaka cesta 4. 13.132
velik
v »Slov. .V/?rot/u«. Cena t a prvih 20 bc*cd 5.— Din, vsaka nadalfna beseda V) para.
BNNBeHNBHSaBNBaNBNaNBnaaR3
Mustri
Kompletna, v obratu se nahajajoča naprava za izdelavo kablfev, izoliranih žfe, vezalk za *ev> Ud. se proda- Vprašanja pod 20000 dolari©▼ na Annoncen-Expedition Etadol! Mfissa, Wlan I., Selerstatte 2.
Razstava
okusnih božičnih predmetov
za dame in gospode Aleksandrova ceata 3, I. nadstr. nad trgovino Kette
celi dan otvorjena do 9, zvečer.
BUKOVA
prvovrstna suha roba za eksport, se kupijo v večjih množinah. Ponudbe z natančno navedbo količine, nakladalne postaje, dobavnega roka in cene je poslati na Dav. Johan, lesna trg., Maribor, Gregorčičeva ulica 1.
13153
A III 176-23-15
Oglas
ki se ž njim kličejo sodišču neznani dediči.
Okrajno sodišče Meidling Cna Dunaju) raztfala, da je dne 25. februarja 1933 umrl Aadral AvheU, airofaraki pomoćnik um atmnala Zli, Moldllaf •rhaoplalraot 27, zapustivSl oporoko.
Ker tema sodišču ni znano, ako in katerim osebam pristoji deđlnaka pravica do aapu*čme. ae pozivajo vsi oni. k! bi iz kakršnegakoli pravnega povoda hoteli uveljavljati svoje pravice, da prijavijo svojo dedinsko pravico z dokazili vred tekom enega leta od spodnjega datuma nšpre], ker se bo sicer zapuščina, ki jo medtem umavtja dr. Karel Masak, notarski namestnik na Dunaju (Wien XII, Scnonbranneratr. 963) kot zapuščinski oskrbnik, obravnavala z onimi, Id se prijavijo aa dediče in dokažejo dedinsko pravico in se bo zapuščina prisodila njim, nenestopljeni del zapuščine pa, ali ako se nihče ae priglasi za dediča, vsa zapuščina pripade državi.
Okrajno sodišče MetdUnif odd. m.,
dve 13. novembra 1923.
ia  tisk   »Narodne tiskarne«.
!
5356