Časopig s podobami ga slovessko niladliio.
Štev. 2.            V Ljubljani 1. februarja 1876.            Leto VI.
Moja molitev
jL/&i visoki, Gospod presvetil, L   Ti, ki bleskdto ozvezdju ai ddl, TL Ti, m si nebu in zemlji vladar! T  Tebi uboga juz bližam so strar. I   Sliši, usliši, kar v prahu klečefi
Derzncni prositi se, Tebe molčč!
Ddj mi, VscvEdoi! da luč ne stemi,
Ki mzsvetljujc mi um in oči;
Duli hrepeneči, proaviite željan,
V  TTOjem niij znauji mi bode nairin! Hierke, ki meni ao jutranji hlžd,
Ki so mi to, kar je zemlji pomldd, MUo podpiraj. nad njimi Ti čuj, Eadar uai kličojo siilzne: ^zdravstrdj!" Proaiiu. ugl&di jim zemsko stezo, Dtit iiad ajiini dobrot no rolt6! Daj mi, naj srce mi včdno kipi, Vedno od vsega, kar Tebe česti, Iu pe&notvomi mu ogeiij padaj,
V  ktoreni le tlelo je metii do tdaj, T tijem da uioj glas bi 3laviti zaiel, Kar ae zatmiti svet je raznel: Sladko ooino, predragi svoj rod
Pag mi povzdigEitij večui *iwpod.l
Daj, da ttoIžnoKti j»z sTaje spom&m, Volji da Tvojej se uizka ud&ui. SreJno vrisbije. otoino terpež Naj se klotrim Ti, y Ijuberni gorei. S srojo podporo zaSfiiti me Ti. E&dar posltntnji mt boj zagroti, Kidar pobegne telesna mJ moč, Orobnu prcd m&noj ntzgrne so nod. Daj. da 17. njt' probudi tfle na <ian Z gromom pohlšvoim ukaz Tvoj mntiin; Tja infi pokli(Si, 'kdet mine gorje, Kder 30 ijv^nje le sanje sTetle,
Kder zažel&u je najde« azor, Ondu, kder s Tvojo krasoto prevzet Buh poveli^an prcsliiTljn Te Tiiet. Ondn, iider t'ar Ti na večni si žaa. Taia nftj hvaleoi Tvoj glcdam obm! —
^^^^                              Lujisa Pesjakova