številka 2 / letnik 61 / Ljubljana, 17. januar 2002 ^ . Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov $ Slovenije Semoličev protest je zalegel Predsednik ZSSS Dušan Semolič je prej-sr|ji teden ministra za zdravje dr. Dušanu Keb-1 u Javno opozoril na posledice uveljavitve spremenjenega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po tem zakonu, m gaje državni zbor konec lanskega leta sprejel po hitrem postopku, je zavod za zdravstvene zavarovanje zavarovancem bistveno okr-n>l pravico do povračila potnih stroškov za prevoz k izvajalcem zdravstvenih storitev. Zavod Je izdal posebno navodilo, po katerem bi bili do povračila prevoznih stroškov upravičeni •e zavarovanci, ki bi več kot trikrat v mesecu potovali v drug kraj. Po prejšnji ureditvi je zavod povrnil potne stroške za vsak prevoz vsem, ki so k izvajal- cu zdravstvenih storitev potovali v drug kraj. Semolič je v svoj poziv ministru za zdravje še zapisal, da so zaradi spremembe prizadeti zlasti prebivalci iz bolj oddaljenih krajev (kjer ni zdravstvenih specialistov). Opozoril je tudi, da bodo pravice iz zdravstvenega zavarovanja dosegljive le premožnejšim in da bo zdravje vse bolj privilegij bogatih. Pojavnem opozorilu so na ministrstvu hitro ugotovili, daje sprememba zakona nejasna (v zakonu piše, daje do povračila upravičen tisti, ki večkrat potuje v drug kraj). Na njeni podlagi je zavod za zdravstveno zavarovanje izdal diskriminacijsko navodilo. Čeprav problem še ni povsem rešen, je iz ministrovega sporočila razbrati, da bo zavod Kovinarji bodo začeli pritiskati Kot so na tiskovni konferenci to sredo po-^dali Albert Vodovnik, Oskar Komac in 'mšan Semolič, se bo ta četrtek pred zgrad-.° Gospodarske zbornice Slovenije v Ljub-Uani zbralo nekaj sto delavcev članov SKEI. '■ zborovanjem bodo izrazili podporo svoji po-8ujalski skupini, ki se bo pogajala o poveča-Hju izhodiščnih plač za 15 odstotkov. Zboro-valci bodo, če pogajanja ne bodo uspešna, za Y; Jar|uur napovedali splošno stavko v kovinski in elektroindustriji. Za to potezo so se v SKEI odločili zaradi tega, ker že dve leti trajajoča pogajanja niso dala skoraj nobenih sadov. Za to krivijo predstavnike delodajalcev, ki so pogajanja skušali na vse načine zavlačevati. Glavni nasprotnik sindikata so združenja pri GZS, združenje delodajalcev pa naj bi bilo sindikatu bližje, saj Jo skupaj z njim iir/^^^rrpravilo tudi model nove plačne iS&fitike. Kot je povcd;i-|)f,j^|)i,- KotTitje, so izhodiščne plače za prviWifni razred leta 1991 znašale 670 nemškimtaarjijoatiec lanskega leta Pa le še 608 ali 10 ooJšfnfkov manj. V tem času je bruto domači proizvod porasel za skoraj 40 odstotkov, podobno sta se povečali tu- di produktivnost in dodana vrednost. Argumenti za povečanje izhodiščnih plač so torej povsem utemeljeni. Ker plače rastejo polovico počasneje kot ti kazalci, se dobički podjetij povečujejo. Čeprav so povprečne plače v državi dosegle že več kot 230.000 tolarjev, kar 90 odstotkov zaposlenih v kovinski in elektroindustriji tega povprečja ne dosega. Člani SKEI se bodo zbrali pred GZS tudi zaradi tega, ker želijo pogajalci iz vrst delodajalcev zmanjšati moč sindikata. Njihova taktika naj bi bila naravnana k temu, da bi se pogajanja na državni ravni izjalovila. Če bi pri tem uspeli, bi bili zaposleni v podjetjih odvisni le od dobre volje svojih direktorjev in lastnikov. “In pri tem gre tudi za to, da dobimo nove kapitaliste čim prej, saj smo se za kapitalizem odločili in ne moremo brez njih. Tako so prepričani gospodje na gospodarski zbornici, ki tudi vedo, da poštenih kapitalistov ni,” pravi Vodovnik. Predsednik SKEI tudi misli, da bi bilo treba podpredsednika GZS Sama Hribarja poslati za nekaj let v gospodarstvo, kjer bi spoznal resnično življenje in ne bi “trosil floskul”, da bodo povečane plače potopile gospodarstvo. povrnil potne stroške vsem zavarovancem, ki bodo k izvajalcu zdravstvenih storitev potovali več kot enkrat na mesec. Ko smo to sredo Semoliča vprašali, kako komentira ministrov odziv, je odgovoril: “Minister se je hitro javno odzval in potrdil, daje naše opozorilo umestno. Dobro je tudi to, daje zagotovil, da bo problem rešen takoj in v dobro zavarovancev. Njegova reakcija je dokaz, da moramo še več vprašanj urejati s socialnim dialogom in razvijanjem socialnopartnerskih odnosov.” Enaki draginjski dodatki k plačam Na tiskovni konferenci to sredo je Dušan Semolič povedal, da bo ZSSS predlagala socialnim partnerjem, naj se v letošnjem dogovoru o plačni politiki uveljavijo enaki dodatki za uskladitev plač z inflacijo. Namesto vsem enakega odstotka bi vsem dodali denimo po 10.000 tolatjev. ZSSS je to predlagala že lani, vendar so delodajalci to brez argumentov zavrnili. Mogoče bo letos njen predlog sprejet in bo s tem prispevala k zmanjšanju pri nas prevelikih razlik v plačah. Razširjena seja Sindikata delavcev trgovine Slovenije Nadalievanie bala za povečanje plač trgovk In trgovcev Stran 3 Pogovor z diplomiranim varnostnim inženirjem Milanom Tomšetom, nagrajencem fundacije Avgusta Kuharja Velik prispevek k varnostni kulturi delavcev v Heliosu Stran 4 in 5 2 IIJ3 FUH j * 1 št. 2 / 17. januar 2002 DRUGA STRAN Seminar regijske organizacije SKEI Velenje Učna ura za stavko Regijska organizacija SKEI v Velenju je pred kratkim za svoje sindikalne zaupnike organizirala dvodnevni seminar Učna ura za stavko. Udeležilo se gaje 105 predsednikov SKEI v podjetjih, članov izvršnih odborov in drugih zaupnikov ter funkcionarjev SKEI iz Šaleške in Savinjske doline. Po besedah predsednika regijske organizacije SKEI v Velenju Branka Amona je seminar potekal v dveh vsebinskih sklopih. V prvem delu so slušatelji obravnavali zakonske okvire in pravila, kijih morajo spoštovati organizatorji stavk. Strokovni sodelavec SKEI v Gorenju Ivan So-tošek je udeležencem seminarja podrobno predstavil zakon o stavki, statut SKEI in stavkovna pravila SKEI. V drugem delu seminarja pa so sindikalni zaupniki in funkcionarji obravnavali opomnik za izvajanje stavke, veliko pozornosti pa so posvetili tudi izdelavi načrta stavke. Strokovni sodelavec SKEI Bogdan Ivanovič iz Maribora pa udeležencem seminarja ni predstavil samo opomnika za izvajanje stavke, temveč tudi potek več stavk, ki jih je SKEI organiziral v preteklosti. Ob analiziranju nekaterih stavk iz preteklosti so si sindikalni zaupniki in funkcionarji ŠKEI nabirali znanje in izkušnje za bodoče stavke. Vsi udeleženci seminarja so prejeli tudi pisna gradiva, ki jim bodo v pomoč pri načrtovanju, organizira- nju in izvedbi stavk. Sindikalni zaupniki in funkcionarji so se na seminarju tudi dogovorili, da bodo v svojih podjetjih ažurirali oziroma na novo pripravili načrt stavke z vsemi prilogami. Mednje sodijo tudi priloge o delovanju stavkovnih straž (število stavkovnih straž, oznake stražarjev, mesta varovanja, medsebojno obveščanje in podobno), o izvajanju nujnih del z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in varnosti premoženja, o reševanju nepredvidenih situacij in podobno. »Na seminarju smo ugotovili, daje stavko izjemno zahtevno organizirati, velika pa je tudi odgovornost organizatorjev,« je po seminarju poudaril Branko Amon. »Na seminarju smo se dogovorili, da si bomo prizadevali konflikte z delodajalci reševati s pogajanji in z razvijanjem socialnega dialoga. Če pa bodo delodajalci s pogajanji zavlačevali ali poskušali kakor koli drugače onemogočiti normalen potek pogajanj, pa bo SKEI prisiljen izvesti stavko. Sindikalni zaupniki so na seminarju izrazili odločenost, da se bodo borili za delavske pravice in da ne bodo dovolili, da bi kdor koli izigral delavce in sindikat SKEI.« Sindikalni zaupniki so se po oceni organizatorjev dobro usposobili za načrtovanje in izvajanje stavk. Če njim in upravičenim zahtevam SKEI socialni partnerji ne bodo prisluhnili, bodo morali pač svoje znanje uporabiti v praksi. T. K. Na seminarju je sodelovalo 105 sindikalnih zaupnikov in funkcionarjev SKEI. Sindikat KŽI Slovenije Kmetijci in živilci zmanjšujejo razkorak z minimalno plačo Kot nam je povedal Jovo Labanac, sekretar Sindikata KŽI, so se izhodiščne plače zaposlenih v kmetijstvu in živilski industriji povečale že decembra, in sicer za dva odstotka, januarja pa še za 2,7 odstotka, kolikor znaša eskalacija, ki velja tudi za izhodiščne plače po drugih kolektivnih pogodbah za gospodarstvo. Tako določa julija lani podpisana nova kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo, s katero seje sindikat uspel dogovoriti za zmanjšanje razkoraka med izhodiščnimi plačami za nižje tarifne razrede in minimalno plačo, kot jo določa poseben zakon. Labanac dodaja, da so se izhodiščne plače v primerjavi z minimalno plačo že lani poleti povečale za pet odstotkov, kar pomeni, da se razlike postopno, vendar vztrajno znižujejo. Nov korak v tej smeri bo narejen po sprejetju bilanc gospodarskih družb za lansko leto, ko naj bi vse družbe s pozitivnimi rezultati (teh je več kot 95 odstotkov) plače povečale še za dva odstotka. Kolektivna pogodba dejavnosti se seveda ne izvaja sama po sebi. V KŽI ugotavljajo, da posamezna podjetja mesnopredelovalne industrije ne spoštujejo kolektivne pogodbe in izplačujejo nižje plače od dogovorjenih. KŽI je poslovodstva teh družb že opozoril, naj spoštujejo kolektivno pogodbo in plače čim prej uskladijo s kolektivno pogodbo. Predsednik in sekretar sta tudi osebno obiskala nekatera podjetja in direktorje opozorila, daje treba podpisano kolektivno pogodbo spoštovali. Ker je izvajanje kolektivne pogodbe temeljna naloga slehernega sindikata, je vodstvo KZI za sindikalne zaupnike organiziralo več seminarjev. Nova kolektivna pogodba je po besedah sekretarja KŽI sprožila tudi več vprašanj, na kate- ra bo skušala najprej odgovoriti komisija za razlago kolektivne pogodbe. Če komisija pri tem ne bo dovolj prepričljiva, bo o spornih vprašanjih izvedena še arbitraža. Sodni spori in stavke so tisto zadnje, kar v sindikatu želimo, poudarja Jovo Labanac. F. K. Novembrske plače so se povečale Kot je objavil Statistični urad Republike Slovenije, je povprečna novembrska bruto plača v podjetjih, družbah in organizacijah znašala 234.840 tolarjev. Če bi od nje odšteli zaostala izplačila (božičnice, trinajste plače in podobna izplačila pred novim letom), bi bilo povprečje le 220.284 tolarjev. Povprečna trinajsta plača pa je znašala 13.045 tolarjev. Povprečne bruto plače so bile v primerjavi z mesecem prej večje za 7,1 odstotka, v primerjavi z novembrom 2000 pa za 12,1 odstotka. I ETT3 ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova l,14“Vf'nvl4u,]!U,Kl' 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Utroša, tel. 01/43-41-244 . Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTCR d,d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 -........................................——----— Razširjena seja SDTS Nadaljevanje boja za povečanje plač trgovk in trgovcev Sindikat delavcev trgovine Slovenije je ta teden sklical dvodnevno razširjeno sejo republiškega odbora. Na njej so člani republiškega odbora in drugi^ sindikalni zaupniki obravnavali večino vprašanj, s katerimi se je ta sindikat ukvarjal v lanskem letu in jih bo reševal tudi v letošnjem. Tako so bili na dnevnem redu tudi rezultati pogajanj o predlogu zakona o delovnih razmerjih, zastoj na pogajanjih o povečanju izhodiščnih plač zaposlenih v trgovini, obratovalni čas prodajaln, ugotovitve inšpekcije za delo o kršitvah pravic delavcev, strategija razvoja trgovine, združitev sindikata s sindikatom SGiT ... Poročamo le 'azpravi in sklepih v zvezi s pogajanji o povečanju izhodiščnih plač. V prihodnji številki bomo objavili se druge dogovore in pomembnejša sporočila. Vodstvu sindikata in pogajalski skupni so člani republiškega odbora izrazili zaupanje za dosedanje delo in ju pooblastili, da z njim nadaljujeta. . O Poteku pogajanj je vodja pogajalske sku-Pme Ladi Rožič poročal takole: “Pogajalci smo o^eclaj za pogajalsko mizo sedli petkrat in po-aoili petnajst ur. Prav vse te ure so bile v moji aneri najbolj mučne. Nasprotna Stranje izva-■ja a tisto, kar ji je naročil gospod Hribar. Ko-egi iz Konfederacije 90 in tudi iz Neodvisnos-1 na pogajanjih le svetijo. Mislim, da oboji ni-maJ° reprezentativnosti in skupaj z njimi ne bi rad nadaljeval. Ko srno se po dolgih kolobocijah že dogovo- 1 Za triodstotno povečanje izhodiščnih plač, je Predstavnik združenja Jože Kovač prišel z ide-J°> da bi to namenili za premijo dodatnega pros-0v°ljnega pokojninskega zavarovanja. Ker gre J1'1 Petem tarifnem razredu le za 171 tolarjev, je 0 Po mojem mnenju žaljivo za vse zaposlene v ZT Poziv ministrstvu za promet ..Sindikat delavcev prometa in zvez Slove-niJeje preko medijev obveščen, daje Hrvaška Prepovedala tranzitni prevoz naftnih deriva-°v- Ta diskriminacijski predpis bo ogrozil de-ovna mesta nekaj sto naših članov. Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenje zato pričakuje, da bosta ministrstvo za Promet in vlada ukrepala v skladu s svojimi Pristojnostmi in storila vse, da se ta neživljenj-sn 'n diskriminacijski predpis čim prej odpravi in na ta način omogoči delavcem, na-sim članom, da si s svojim delom zagotavljajo socialno varnost. Cvetka Gliha, sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije trgovini, razporejene v prvih pet tarifnih razredov. Na ta predlog zato nismo pristali in smo pogajanja prekinili. Pogajanja so v slepi ulici.” Sandi Bartol je dodal, da združenje delodajalcev, ki ga zastopa Matjan Sedej, sicer član Mercatorjeve uprave, le izvaja navodila GZS in verjetno svojih stališč sploh ni sprejelo na pristojnih organih. Predstavnica Konfederacije 90, ki se na pogajanjih ni pridružila zahtevi za povečanje dodatkov za nedeljsko delo, je po Bartolovih besedah izdala sindikalno gibanje in sojo zaradi tega delodajalci pohvalili za kooperativnost. “Da imamo prav, dokazujejo tudi uradni statistični podatki o uspešnosti poslovanja in povečevanju dobičkov. Čeprav se fizični promet hitro povečuje in z njim tudi produktivnost, realne plače trgovcev padajo. Čeprav smo se na našo zahtevo z delodajalci sestali še enkrat, od svojih zahtev niso odstopili. Prepričani smo, da se sindikat nima pravice v imenu delavcev strinjati s tem, da bi triodstotno povečanje plače dali za premijo pokojninskega zavarovanja. Prepričan sem, da moramo nadaljevati pogajanja o tem, da se izhodiščne plače povečajo za dogovorjene tri odstotke. Ko to dosežemo, pa moramo takoj nadaljevati o normativnem delu kolektivne pogodbe,” je še povedal Bartol. Predsednik Franci Lavrač je predlagal, naj sindikat počaka na odgovor na svoje pismo, s katerim zahteva nadaljevanje pogajanj, najdlje do konca januarja. Če bo odgovor negativen ali pogajanja ne bodo omogočila napredka, pa bo SDTS za sredino februarja sklical izredno konferenco sindikalnih zaupnikov v Cankarjevem domu v Ljubljani. Izvršni odbor SDTS se bo zaradi tega že pred koncem januarja preimenoval v stavkovni odbor, enako tudi izvršni odbori sindikata v trgovskih družbah. Sindikat bo še naprej deloval javno in skušal v medijih čim bolje prikazati razloge za utemeljitev svojih zahtev. Lavrač in drugi voditelji sindikata so prepričani, da bodo le tako spremenili podcenjevalni odnos delodajalcev do upravičenih zahtev sindikata. Poleg tega SDTS predlaga ZSSS, naj za parlamentarno proceduro pripravi nov predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, saj ni prav, da gre le lastnikom kapitala. F. K. Lani sedemodstotna inflacija Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se decembra 2001 cene življenjskih potrebščin zvišale le za 0,1 odstotka, zato je inflacija od decembra 2000 do decembra 2001 znašala 7 odstotkov. Povprečne cene življenjskih potrebščin vseh dvanajstih mesecev obeh let pa so se povišale v povprečju za 8,4 odstotka. Razmeroma nizka rast cen je v decembru predvsem posledica pocenitev naftnih derivatov. Tako so bile cene v skupini stanovanje zaradi dveh pocenitev kurilnega olja (za 9,3 odstotka) in cenejše daljinske energije (za 0,3 odstotka) v povprečju nižje za 1,5 odstotka. Na drugi strani pa so se kar precej dvignile cene v skupini raznovrstno blago in storitve (v po- vprečju za 1,2 odstotka), k čemur je največ prispevalo za 6 odstotkov dražje prostovoljno zdravstveno zavarovanje ter v skupini hrana in brezalkoholne pijače (za 1,1 odstotka), kjer so se najbolj podražili zelenjava (za 17,1 odstotka) ter olja in maščobe (za 4,6 odstotka). V letu 2001 je bila najvišja rast cen v skupini komunikacije (12,2 odstotka), kjer so bile poštne storitve dražje za 24,6 odstotka in telefonske storitve za 11,4 odstotka. Precej so se dvignile tudi cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (za 10,4 odstotka), alkoholne pijače in tobak (za 9,4 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (za 9,3 odstotka). Vir: Statistični urad RS 4 št. 2/17. januar 2002 VARSTVO IN ZDRAVJE PRI DELU Pogovor z diplomiranim varnostnim inženirjem Milanom Tomšetom, nagrajencem fundacije Avgusta Kuharja Velik prispevek k varnostni kulturi delavcev v Heliosu Kako lahko na kratko opišete svojo delovno kariero? Tomše: Delati sem začel v Iskrinih Polprevodnikih v Trbovljah, leta 1973 pa sem v Heliosu prevzel vodenje oddelka za varnost in zdravje pri delu. Študij na oddelku za tehnično varnost pri Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo sem končal ob delu. Pred menoj se je na tem mestu v Heliosu zaradi zahtevnega dela izmenjalo več ljudi, jaz pa sem se kar udomačil. Sodeloval sem tudi pri nastajanju Heliosovega centra za požarno varnost, ki skrbi za to področje na širšem domžalskem območju. Aktiven sem tudi v občinski gasilski zvezi in društvu varnostnih inženirjev Gorenjske. Mislim, da sem precej poznan tudi kot predavatelj različnih tem s področja varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti. S čim ste se najprej uveljavili? Tomše: Mogoče je to sistem ravnanja z nevarnimi snovmi, za katerega sem izdelal tudi navodila. Z navodili za varno delo s kemikalijami in usposabljanjem delavcev sem dosegel, da se je število poškodb pri delu zelo zmanjšalo. V našem podjetju uporabljamo več kot 300 nevarnih kemikalij. Kdo pa poleg vas v Heliosu skrbi za varno in zdravo delo? Tomše: Poleg sebe imam sedaj tudi pripravnika. Sicer pa ima Helios tudi diplomiranega inženirja ekologa in diplomiranega inženirja za nevarne kemikalije. Za varno in zdravo delo morajo skrbeti prav vsi zaposleni, še posebej pa vsi vodje. Strokovni kolegij obravnava to področje skoraj na vsaki seji. Se v to področje vključuje tudi Heliosov sindikat? Tomše: Tudi sindikat pogosto obravnava razmere na področju varnosti in zdravja pri delu in skrbi za varno in zdravo delo. Oceno tveganja sta obravnavala tako sindikat kot svet delavcev, ki zastopata delavce s področja varnosti in zdravja pri delu. Kakšna pa je vsebina sindikalnih obravnav? Tomše: V glavnem gre za različna opozorila in tudi vprašanja, povezana z osebno varnostno opremo in delovnimi pogoji. V zvezi s tem se pri meni oglašajo tudi posamezniki. Problem je denimo nošenje posebnih čevljev z zaščitno kapico. Delavci jih ne marajo nositi, vendar so po varnostnih standardih nujni. Kaj je po novem zakonu naloga delodajalcev, kaj pa so dolžni narediti delavci? Tomše: Zelo na kratko povedano, delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje v zvezi z delom. Delavec pa ima pravico in dolžnost, da se seznanja z varnostnimi ukrepi, ukrepi zdravstvenega varstva, varnostne ukrepe je dolžan tudi upoštevati. Lahko navedete kakšen konkreten primer, ki ga sedaj rešujete? Tomše: Tak primer je ročno dvigovanje bremen. Za njegovo reševanje smo pripravili poseben program. Poskušali bomo delovna mesta bolj prilagoditi tudi starejšim delavcem (v podjetju jih je veliko), ki bremena težje dvigujejo. Zlasti zaradi njih bomo uvedli posebne manipulatorje in dvižne mize. Je Helios velika izjema glede skrbi za varno in zdravo delo? Tomše: V našem podjetju je ta skrb že tradicionalna, tudi v minulem desetletju ni bila nič manjša. Zelo pomembneje, da se odgovornosti za zdravo in varno delo zaveda tudi vodstvo podjetja. Smo v zaključni fazi pridobivanja standarda za okolje ISO 14001, v katerega smo integrirali tudi področje varnosti in zdravja pri delu. Kako pa je to področje urejeno v drugih podjetjih, ne bi želel ocenjevati. Kako po poteka usposabljanje za varno in zdravo delo? Tomše: Za to imamo obsežne programe teoretičnega in praktičnega usposabljanja. Posameznik mora biti usposobljen tudi na delov- Milan Tomše, diplomirani varnostni inženir, opravlja v Heliosu strokovne naloge s področja varnosti in zdravja pri delu in je vodja Inženiringa za varnost in zdravje pri delu. Fundacija Avgusta Kuharja mu je nagrado za leto 2001 dodelila zaradi novega sistema varnosti in zdravja pri delu, ki ga je v obliki pisnih navodil, pravilnikov, programov in projektov zasnoval in uresničil v zadnjih dveh letih. Izhajal je iz spoznanja, da je najbolj učinkovita metoda seznanitev delavcev z zdravstvenimi okvarami, ki jih povzroča izpostavljenost posameznim nevarnim kemikalijam, če ne uporabljajo predpisane osebne varovalne opreme. Na tej podlagi je zasnoval učinkovito seznanjanje in usposabljanje delavcev za varno delo. nem mestu, ne le v predavalnici. Nekatere delavce usposabljamo vsako leto. Povprečni proizvodni delavec v Heliosu se letno usposablja sedem ur. Kako pa v Heliosu skrbite za zdravje zaposlenih? Tomše: Tudi zdravstveno varstvo zaposlenih v holdingu Helios ima dolgo tradicijo. Pri tem sodelujemo z zdravstvenim domom Domžale. S pooblaščeno zdravnico medicine dela in splošnim zdravnikom, ki ga je za osebnega zdravnika izbralo cca. 80 odstotkov zaposlenih, smo sklenili pogodbi. Pooblaščena zdravnica medicine dela opravlja občasne preglede delovnih mest v proizvodnji in predlaga spremembe in ukrepe za ohranjanje zdravja zaposlenih. Kolegij redno obravnava tudi poročila o zdravstvenem varstvu. Vsako leto se na preventivni obdobni zdravstveni pregled napoti približno 45 odstotkov zaposlenih, 10 odstotkov zaposlenih pa gre na preventivno okrevanje v toplice. Služba varnosti in zdravja pri delu skupaj s pooblaščenim zdravnikom medicine dela iz zdravstvenega doma Domžale obravnava zdravje zaposlenih in pripravlja zdravstvene analize delovnih mest. Uporabljate pri skrbi za zdravje delavcev v Heliosu še kakšne ukrepe? Tomše: Zdravstveni pregledi pred sklenitvijo delovnega razmerja so zelo natančni. Zaposlujemo le osebe, ki bodo kos znanim obremenitvam pri delu. Vsako nosečo delavko takoj premestimo z delovnega mesta, na katerem bi lahko prišla v stik z nevarnimi kemikalijami. Imate v Heliosu kakšne poklicne bolezni? Tomše: Med zaposlenimi jih še nismo ugotovili. Vendar previdnost nikoli ni odveč, saj znanost ugotavlja vedno nove in nove nevarne kemikalije. Nekatere snovi smo zaradi varovanja zdravja delavcev že izločili iz proizvodnje, sipke snovi tako nadomeščamo Milan Tomše pred oglasno desko obrata pigmentiranih premazov, na kateri so navodila za varno delo s kemikalijami. VARSTVO IN ZDRAV,IF PRI DELU št. ZIM, januar 2002 elavšKa enotnos Analiza nezgod za TBLUS Količevo (od 1. 1. 2001 a° 1. 10. 2001) Število nezgod po enotah Materialni povzročitelji nezgod s tekočimi. Razvijamo nove premaze, v ka-'e'ihje manj organskih topil in nevarnih pig- mentov. Ker so za varnost in zdravje odgovorni zlasti delodajalci, nas zanima, kako ste jih usposobili za izvajanje njihovih nalog. Tomše: Za vodstvene delavce smo poleg unjgega prjpraviii več seminarjev kot npr. seznanitev z novim zakonom o varnosti in zdravju pri delu, programom izdelave oce-ne tveganja z izjavo o varnosti, predavanje 0 nevarnostih in škodljivostih pri delu z or-Sanskimi ogljikovodiki, izobraževanje o uporabi osebne varovalne opreme za zaščito di-nal, telesa, rok in nog v kemični industriji. npravili smo tudi posebne programe za vsak obrat posebej. Naša služba je izdelala tudi Pravilnik o uporabi osebne varovalne opre-1116 in obratna navodila za uporabo osebne varovalne opreme za vsako fazo delovnega Postopka v proizvodnji, logistiki, vzdrževanju ‘n laboratorijih. Navodila so izobešena na de-ovnih mestih in oglasnih deskah. Ste pomislili, da ljudje navodila neradi berejo? Tomše: Ker to vemo, so ta navodila krat-j* 'n vizualno opremljena, poleg varnostnih nvestil vsebujejo tudi slikovne znake. Zaradi Ve^Je ozaveščenosti delavci praviloma upo-anljajo predpisano varovalno opremo in upo-evajo druge varnostne ukrepe za zaščito pred neyarnimi kemikalijami. Kako pa ste pripravili izjavo o varnosti z oceno tveganja? tomše: Za oceno tveganja smo uporabili Prilagojeno metodo AUVA, ki smo jo prila-8°dili posebnostim proizvodnje v Heliosu. . r°jekt smo pripravili sami v strokovni službi ln njegovi rezultati bodo po mojem mnenju , el° pozitivno vplivali na raven varnosti in zdravja zaposlenih. Seveda smo tudi za to na-logo imeli polno podporo vodstva podjetja. Koliko pa imate v podjetju invalidov? v f°niše: Imamo jih osem odstotkov. Mlaj-'s(e 'nvalide želi vodstvo podjetja usposobiti za rugo delo, da bi kljub okvari lahko delali do-v°lj produktivno. Koliko pa je delovnih nezgod? Tomše: Lani smo imeli 34 nezgod,od te-8* tri prometa nesreče na poti na delo in z da. Število poškodb se zmanjšuje, raste pa levilo izgubljenih delovnih dni. Imamo po- seben program zmanjšanja števila in resnosti poškodb. Kolikšna pa je odsotnost z dela zaradi bolezni? Tomše: Poškodbe pri delu niso glavni vzrok odsotnosti z dela. Večji razlog za zdravstvene težave so prisilna država, prenašanje težkih bremen, prehiter tempo dela... S pogovori z obolelimi delavci skušamo ugotoviti vzroke obolenj in na tej podlagi načrtovati spremembe tehnologije in ukrepe za izboljšanje varnosti pri delu. Helios sije za cilj zastavil zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni z 8,9 odstotka na 4,9 odstotka. Že v šestih mesecih smo dosegli 0,7-odstotno zmanjšanje. Je za varnejše delo odgovorno le podjetje ali tudi zaposleni? Tomše: Del tega projekta je vzgoja zaposlenih za to, da bodo sami bolj odgovorno pazili na svojo varnost in zdravje pri delu ter tudi izven delovnega časa. V podjetju ugotavljamo, da nezdrave navade delavcev v zasebnem življenju pomembno vplivajo na sposobnost ohranjanja zdravja zaradi obremenitev, ki so jim izpostavljeni na delovnem mestu. Za nagrado Avgusta Kuharja so vas verjetno predlagali zaradi česa posebnega. Kaj lahko navedete? Tomše: Na kratko povedano je to novi sistem varnosti in zdravja pri delu v podjetju, za katerega je bilo treba pripraviti program, več pravilnikov in navodil. Podlago za vse to smo imeli, saj smo v strokovni službi v preteklosti spoznali, zakaj prihaja do poškodb pri delu in zdravstvenih težav. V podjetju smo veliko delavcev prepričali, da se morajo ščititi pred možnimi nevarnostmi. To smo dosegli tudi z oglasnimi tablami, na katerih so kar obsežni priročniki z navodili, informacijami in obvestili. V Heliosu sem dosegel, da smejo v proizvodnji delati le delavci, ki so usposobljeni za varno delo. Nobena naprava ne sme obratovati, če prej s podpisom ne potrdim njene barva na dalo) varnosti. Ker morajo delavci podpisati izjavo, da so usposobljeni za varno delo, se njihova odgovornost povečuje. Katera pa so najbolj nevarna dela, za katera ste uvedli še posebej stroge varnostne zahteve? Tomše: Posebej nevarna dela, kot so delo v cisternah, reaktorjih in investicijsko vzdrževalna dela z večjo nevarnostjo se ne smejo opravljati brez posebnega dokumenta, ki ga izda služba za varnost in zdravje pri delu. V teh dokumentih (program varstvenih ukrepov) so opredeljene nevarnosti, ukrepi in navodila za odpravo nevarnosti, izvajalci del in odgovorna oseba za izvajanje tega programa. Pred pričetkom izvajanja del je treba poučiti Število poškodb v procentih m Datum: 7. 11. 2001 Inženiring za VZD izvajalcev del, preveriti izvedene ukrepe in zagotavljanje osebne varovalne opreme. In kaj želite povedati za zaključek? Tomše: V podjetjih HELIOSA se zaradi uvedbe novih standardov na področju kakovosti in varstva okolja dogaja veliko sprememb, s katerimi se spreminja tudi področje varnosti in zdravja pri delu. Vodstvo podjetja je z odločitvijo, da v standard za okolje ISO 14001 vključi tudi področje varnosti in zdravja pri delu potrdilo, da si ne prizadeva le za odličnost pri kakovosti in povečevanju produktivnosti, temveč tudi za urejeno področje varnosti in zdravja pri delu. Podelitev nagrade Avgusta Kuharja je priznanje za strokovno delo, ki ga z veseljem opravljam, pa tudi obveznost pri nadaljnjem delu. Poudarjam tudi, da ta nagrada ni le priznanje meni, ampak celotnemu podjetju in mojim sodelavcem. Franček Kavčič a enotnos 6 n 1' št. 2 / 17. januar 2002 Anketa o ekonomskem položaju delavcev v gostinstvu in turizmu Kljub boljšim rezultatom plače še preveč zaostajajo Turisti so kot ptice, ki se sicer rade vračajo v priljubljene kraje, vendar pa se tudi hitro preplašijo in odletijo. Zato bodo dramatični dogodki, ki so lansko leto pretresli mednarodno skupnost, zagotovo vplivali na svetovne turistične tokove. Ali posledice teh dramatičnih dogodkov že čutijo tudi naši turistični delavci? Kakšna je bila minula sezona v naših turističnih centrih in kako je vplivala na rezultate v turističnem gospodarstvu? Se položaj delavcev izboljšuje ali poslabšuje? O teh vprašanjih smo se pogovarjali s sindikalnimi zaupniki in funkcionarji Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije. Uspešna sezona - nizke plače Marko Urh, Hotel Jelovica, Bled: V našem hotelu s tremi zvezdicami je zaposlenih okoli 50 delavcev. Kljub dramatičnim dogodkom v svetuje bila lanska. turistična sezona za nas zelo dobra -morda celo ena od najboljših v zadnjem obdobju. K nam je prišlo tudi mnogo starih gostov, ki prihajajo k nam že dvajset ali več let, seveda pa tudi drugih. Zaradi tega, ker je bila sezona dobra, smo imeli delavci veliko dela, še zlasti, ker je v podjetju čedalje manj zaposlenih. Plače imamo po kolektivni pogodbi, enako velja za regres za malico, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter za druge prejemke. Kljub temu pa delavci s svojim ekonomskim položajem nismo zadovoljni, saj so plače v gostinstvu in turizmu nasploh prenizke. Nezadovoljni smo tudi zaradi obračunavanja nadur, saj ima veliko delavcev presežek ur, ki pri nas veljajo enako kot ure v rednem delovnem času. Sindikat v podjetju se bori za delavske pravice, vendar so pogajanja z vodstvom podjetja včasih precej trda. Vodstvo podjetja sindikalnega glasu ne upošteva dovolj. Morda bo drugače, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije, saj imajo tam sindikati večjo veljavo. Pri nas imamo delavci na papirju še veliko pravic, vendar pa marsikdaj delodajalci delajo po svoje. Če se delavec zateče po pomoč na sodišče, pa lahko na pravico čaka leta in leta. Kar se tiče bodočnosti našega podjetja, pa sem optimist, saj je v zadnjem obdobju veliko investiralo, obnovili smo tudi sobe. Če bodo le sezone dobre, potem me za uspešno poslovanje podjetja ni strah. Turizem na Gorenjskem se Dolfe Potočnik, predsednik območnega odbora SGiT na Gorenjskem: Na Bledu in v Bohinju, Kranjski Gori, Tržiču, Jesenicah, Škofji Loki in drugih krajih na Gorenjskem je v naš sindikat vključenih več kot 1(XX) gostinsko-turistič- Razmere na področju turizma na Gorenjskem se zadnje čase obračajo na bolje. Še zlasti to velja za Bled in Kranjsko goro, delno pa tudi za Bohinj, ki gaje kriza v devetdesetih letih hudo prizadela. Zal pa se to še ne odraža pri plačah, ki so v gostinstvu in turizmu med najnižjimi v državi. Sindikat si prizadeva za to, da bi delodajalci spoštovali kolektivno pogodbo. Na našem območju imamo največ problemov z delom preko polnega delovnega časa in s koriščenjem prostih dni. Mnogo gostinsko-turis-tičnih delavcev nima v tednu niti enega prostega dneva, zlasti med sezono. Prav tako mnogi delodajalci nepravilno izplačujejo dodatke in nadomestila za neizkoriščen dopust. Čeprav so gospodarski rezultati v naši dejavnosti boljši kot v preteklosti, delodajalci še vedno gledajo na vsak tolar. Morali bi se zavedati, da se je zaradi večjega števila gostov obseg dela povečal. Zato bi morali delavce bolj stimulirati, saj lahko gostinski delavec zares dobro dela samo, če je zadovoljen. Največji problem v gostinstvu so nadure. Nekaterim delavcem, ki so imeli neplačane nadure v dobrem več let, so delodajalci ponudili, da bi jim jih poravnajo kot navadne ure. Običajno delavci po pregovoru, daje boljši vrabec v roki kot golob na strehi, na takšne ponudbe pristanejo. Nasploh se mi zdi, da danes delodajalci premalo cenijo dobre delavce, zato nekateri, zlasti mlajši, že odhajajo. Bolj bi se morali zavedati, da smo turizem ljudje. Daje res tako, dokazujejo tudi nekateri gosti, ki zahtevajo vsako leto istega natakarja. Poznam primer natakaija, ki je zaradi tega moral prekiniti dopust. Glede nadaljnjega razvoja turizma v turističnih centrih na Gorenjskem sem optimist: sezone so iz leta v leto boljše; stari gosti so se vrnili, prihajajo pa tudi novi; privatizacija je v glavnem končana; hotele obnavljajo in še bi lahko našteval. Samo za poštene plače še ni dovolj denarja. Vprašanje pa je, koliko ponovno razcveta SGiT SLOVENIJE časa bodo gostinsko-turi stični delavci za takšne plače, kakršne prejemajo, še pripravljeni tako garati. V glavnem je so delavci v prvih petih tarifnih razredih za svoje delo premalo plačani, nekateri delavci v višjih tarifnih razredih pa morda celo preveč. Rad bi poudaril, daje za razvoj turizma nujno urediti tudi plačno politiko v naši panogi. Nujne so investicije v turistično infrastrukturo I Jože Makovec, f Kompas Hoteli H in Hotel Alpina Kranjska Gora: Hr— ^ j* V hotelu Kom-ij pas s štirimi/ve/,-| dicami in v Alpini s tremi zvezdicami je zaposlenih okoli 100 delavcev. Razmere v turizmu se zadnje čase sicer nekoliko izboljšujejo, vendar pa se mi zdi, da so v Kranjski Gori še vedno hudi časi. Morda je k temu prispevala tudi lanska mila zima, ko smo imeli visoke temperature in malo snega. Poletna sezona pa je bila boljša. V zadnjem času smo ponovno priče naložbam v kranjskogorski turizem. V Alpini smo denimo obnovili prvo nadstropje. Vendar pa so potrebne tudi investicije v prenovo, posodobitev in razširitev turistične infrastrukture od žičnic in vlečnic do cest. Tudi izgled celotnega kraja ni takšen, kakor bi želeli. Gostinska podjetja se trudijo po svojih močeh, vendar vsega ne morejo postoriti sama. Turističnim centrom, kakršna je Kranjska gora, bi morala nujno priskočiti na pomoč država. V našem podjetju prejemamo delavci plače po kolektivni pogodbi. Tudi pri izplačilu regresa za malico, stroškov prevoza na delo in z dela ter drugih prejemkov podjetje spoštuje kolektivno pogodbo. Vendar pa so plače - tako kot v naši panogi v celoti - skromne. Res pa je, daje v zadnjem času gospodarski položaj v panogi bolj stabilen in daje zato tudi varnost zaposlitve in s tem socialna varnost delavcev večja. Iz leta v leto več gostov Silvo Kostrevc, Krka Zdravilišča - PE Šmarješke Toplice: V našem zdravilišču je zaposlenih okoli 140 delavcev. Za goste imamo na voljo več kot 300 ležišč, dva notranja in tri zunanje bazene ter vrsto drugih objektov. Naše toplice iz leta v leto obišče več gostov, žal pa se hkrati ne izboljšuje tudi položaj delavcev. Zaradi dobre zasedenosti toplic imamo delavci vedno več dela, saj se število za- i mf1 ;a enotnos ^fr SGiT SLOVENI,IF poslenih ni povečalo. Tako danes isto število delavcev opravi precej več dela kot včasih. . Sicer pa podjetje spoštuje panožno kolek-*,IVJ10. P0g°tlbo. Plače imamo višje od izho-dišč iz kolektivne pogodbe, redno prejemamo regres za malico in povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Regres za letni dopust smo lani dobili izplačan pred rokom, določe-mm s kolektivno pogodbo. Če izvzamemo Problem nadur, kakšnih večjih problemov v Podjetju nimamo. K temu veliko prispeva tudi sodelovanje med sindikatom in vodstvom pod-Jetja, ki je dosti korektno. Čeprav podjetje spoštuje kolektivno pogod-oo, pa delavci nismo najbolj zadovoljni, saj Jo v Sloveniji nasploh turizem zapostavljen. 0 se najboljše vidi pri plačah v turizmu, ki so med najnižjimi v državi. Država je ukini-a tudj samostojno ministrstvo za turizem in SL' bi lahko naštevali. Upajmo, da se bo sčasoma odnos države do te panoge, ki je za razvoj •ovenije čedalje bolj pomembna, spremenil. sindikatih si bomo prizadevali za to! Plače v gostinstvu in turizmu so Preskromne Jože Kovač, Zvezda-Diana, Murska Sobota: V našem podjetju je 193 zaposlenih. Lani je bila turistična sezona pri nas dokaj dobra, saj smo imeli veliko gostov in veliko dela. Znano pa je, da smo gostinski delavci najbolj za-0voljni takrat, kadar imamo polne lokale in Veliko dela. delavci prejemamo plače po kolektivni po-godbi, enako pa velja za regres za letni do-Pust, za regres za malico in za povračilo pot-m stroškov. Kljub temu pa se ekonomski po-n°Zaj delavcev slabša, saj so plače v turizmu Pri nas prenizke. Turistični delavci imamo iz ta v leto več dela in bolj skromne plače, še usti če jih primerjamo s plačami v nekate-1 drugih panogah. Marsikdaj gostinskim Podjetjem nelojalno konkurirajo manjši za- sebni gostinci, ki nimajo redno zaposlenih de-Mi pa se moramo prilagajati razme- lavcev. runi na trgu, saj sicer ne bi bilo konkurenčni. Kur ekonomski položaj delavcev v gostin-stVl' *n turizmu ni dober, je za delo v naši pa-tudi čedalje manj zanimanja med mla-lrni. Marsikdaj se v gostinstvu in turizmu za-P°slijo mladi, ki drugje niso uspeli. . Sindikat si po svojih močeh prizadeva za Zboljšanje ekonomskega položaja delavcev, Pri tem pa korektno sodeluje tudi z vodstvom Podjetja. Žal pa se zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja in neustreznega odnosa drža-Ve do turizma razmere ne izboljšujejo ustrezno. Ko gledam naprej na razvoj turizma v Po-jnurju in v Sloveniji moram reči, da nisem ve-'lk optimist. Že 26 let pa upam, da se bodo enkrat razmere vendarle izboljšale tudi v naši Panogi. št. 2/17. januar 2002 n 11 7 P m W Ilirizem - razvojna priložnost Pomurja Franc Lovenjak, Terme Lendava: V naših termah, v katerih imamo za goste na voljo hotel s tremi zvezdicami z 209 ležišči, je zaposlenih 96 delavcev. Lanska sezona je bila za nas zadovoljiva, saj smo imeli vse leto veliko gostov in kopalcev. Podjetje spoštuje kolektivno pogodbo. Delavci prejemamo plače redno in po kolektivni pogodbi. Podjetje upošteva tudi eskalacijo. Po kolektivni pogodbi prejemamo tudi regres za malico, povračilo potnih stroškov za prevoz na delo in z dela ter regres za letni dopust. Dejansko v podjetju kakšnih večjih problemov nimamo, če pa do njih pride, jih rešimo s pogovorom in pogajanji. Odnosi med sindikatom in vodstvom podjetja so vsaj po naši oceni dobri in korektni. Res pa je, da gostinstvo pri nas po plačah zaostaja za drugimi panogami, še zlasti pa za negospodarstvom. Glede na socialne razmere v Lendavi, kjer je izjemno visoka stopnja brezposelnosti, pa moramo biti delavci v Termah kar zadovoljni, da imamo zagotovljeno delo, redne plače po kolektivni pogodbi in socialno varnost. Menim, da ima turizem v Lendavi in celotnem Pomurju perspektivo. Morda bi lahko rešili problem brezposelnosti v regiji tudi na ta način, da bi več vlagali v turizem. Za še hitrejši razvoj turizma imamo v Lendavi veliko naravnih danosti od čudovitih goric do zanimive lokacije na tromeji, da o bogati kulturni dediščini niti ne govorimo. Plače po podjetniški kolektivni pogodbi Jožica Bone, Hit Nova Gorica: V našem podjetju je zaposlenih okoli 1600 delavcev: več kot 1000 v igralnicah, čez 400 v gostinstvu in 180 v strokovnih službah. V zadnjem obdobju se je promet v igralnicah povečal, v gostinstvu pa je nekoliko upadel. Gledano v celoti pa se promet v podjetju povečuje. Podjetje spoštuje kolektivno pogodbo in skrbi za ekonomski položaj delavcev, zato lahko rečem, daje gmotni položaj delavcev v našem podjetju nekoliko boljši kot v gostinstvu in turizmu v Sloveniji nasploh. V Hitu imamo podjetniško kolektivno pogodbo, po kateri imamo plače za 20 odstotkov nad ravnijo iz panožne kolektivne pogodbe. Prav tako prejemamo po kolektivni pogodbi regres za malico, povračilo potnih stroškov in druge pre- jemke. Z upravo podjetja nam je uspelo podpisati tudi dogovor o dodatnem pokojninske zavarovanju delavcev. Sicer pa naš sindikat z upravo podjetja dobro sodeluje. Menim, da imamo v Sloveniji velike možnosti za razvoj turizma, ki pa jih naša država ne zna dovolj izkoristiti. Vsi skupaj bi se morali zavedati, da lahko s turizmom zaslužimo več kot z industrijskimi panogami, ki onesnažujejo naše okolje. Žal se to spoznanje pri tistih, ki imajo v rokah škarje in, še ni uveljavilo. Podjetje je končno olastninjeno I Berta Zalar, I Grand hotel I Toplice Bled: j Naš hotel s štiri-| mi zvezdicami ima j okoli 320 ležišč, v I Vili Bled, tudi s šti-I rimi zvezdicami, je I 20 ležišč. V podjetju dela okoli 140 delavcev. Lanska sezona ^ je bila čudovita, saj je Bled zopet obiskalo toliko gostov kot v zlatih starih časih. K nam prihajajo nekateri gosti že 30 in več let. Najdražji so nam tisti, ki so prišli tudi med osamosvojitveno vojno. Med gosti je največ Angležev in Nemcev, nekaj je tudi domačih gostov. Lani smo zabeležili 16 odstotkov več prenočitev kot leto poprej. Naše podjetje je po dolgotrajni denacionalizaciji končno olastninjeno, večinski lastnik pa je delniška družba Sava Kranj. Skupaj z vodstvom podjetja si je za to, da bi se proces denacionalizacije in privatizacije čim prej uspešno končal, prizadeval tudi naš sindikat, ki je med drugim sodeloval tudi na pogajanjih s Slovensko razvojno družbo. V zvezi s tem moram izraziti priznanje republiškemu vodstvu SGiT. V Savi so se skupaj z vodstvom našega podjetja odločili, da bodo hotel po več kot 30 letih ponovno temeljito prenovili. Naložba bo veljala okoli 1,2 milijarde tolarjev. Hotel so začeli prenavljati na začetku novembra lani, dela pa bodo predvidoma končali letos pred prvim majem. V okviru prenove bodo posodobili nastanitveni del hotela, preuredili pa bodo tudi večnamensko dvorano, ki bo po prenovi primerna za najzahtevnejše kongrese. Razmere po lanskoletni prisilni poravnavi so se normalizirale. Plače imamo po kolektivni pogodbi, enako pa velja za vse druge prejemke. Za to, da vodstvo spoštuje kolektivno pogodbo, mora biti sindikat nenehno aktiven in večkrat vodstvo spomniti na kakšno delavsko pravico. Sindikat ima z vodstvom podjetja korektne odnose, saj ima vodstvo posluh za pravice delavcev. Res pa je, da se okoli koriščenja tedenskega dopusta nismo ujeli. Sindikat pred začetkom prenove hotela tega vprašanja ni zaostroval, letos pa bomo morali rešiti tudi to vprašanje. V podjetju imamo podjetniško kolektivno pogodbo, ki jo bomo letos novelirali. Zdi se mi, da so se po dolgoletni krizi razmere v blejskem turizmu končno začele obračati na bolje. T. K. 8 i elavs fET77f?TrT!T?fi št. 2/17. januar 2002 Počasi smo sindikat in uprava obrusili robove Pogledali smo, kako deluje sindikat v dobro poslujoči IMP Klimi v Godoviču Silvij Bezeljak, predsednik SKEI v podjetju IMP Klima v Godoviču, je star sindikalist, predsednik sindikata pa je peto leto. Podjetje IMP Klima sodi med tista slovenska podjetja, ki jim gre dobro v poslovnem smislu. Ali gre tako dobro tudi zaposlenim, smo povprašali predsednika sindikata. Zanimalo nas je tudi, ali je sindikat res pod vplivom uprave, kar so mu pred časom očitali nekateri zaposleni. “Predsednik sindikata sem pred petimi leti postal nekako samoumevno,” je začel pripovedovati Silvij Bezeljak. “Dotedanji predsednik je namreč odšel delat v Batuje, kamor smo preselili izdelavo cistern in tlačnih posod. Bil sem njegov namestnik, pa mi je mesto predsednika kar pripadlo. Predlani, ko so bile spet volitve v sindikatu, pa sem bil ponovno izvoljen.” “Koliko je zaposlenih v podjetju, koliko od njih je članov sindikata?” “Zaposlenih nas je okoli 200, v sindikatu, kije v Klimi edini, pajih je dobra polovica. Število zaposlenih narašča, saj nas je bilo pred tremi leti okoli 160. Na tem območju delovne sile celo že primanjkuje, podjetja, tudi naše, delovno silo ‘uvaža’ iz Štajerske, zaposlovali pa smo tudi že Moldavce.” “Ali podjetje občuti recesijo na trgu?” “V zimskem času je pri nas vedno nekaj zatišja, vendar vodstvo zatrjuje, da to zimo ni večje kot običajno, da znakov recesije pri naročilih ni opaziti. "Pred časom smo slišali, da vzdušje v kolektivu ni najboljše, da se ljudem zdi disciplina preveč ‘zategnejna’, zahtevani delovni tempo glede na plače prehud. Za takšne razmere so nekateri zaposleni krivili tudi sindikalno vodstvo." “Delati je treba, o tem ni nobenega dvoma. Da se je pred leti zategovalo in varčevalo, kjer se je le dalo, pa je treba upravo tudi razumeti. Podjetje je bilo v začetku devetdesetih v precejšnjih težavah. Sindikat mora upravi pri naporih za dolgoročno stabilizacijo podjetja do neke mere stati ob strani. Paziti pa mora, da se pri tem zaposlenim ne godijo krivice.” “Še krivice dogajajo?” “So se dogajale, seveda. In smo jih skušali odpravljati, kolikor se je dalo. Moram pa reči, da se stanje izboljšuje.” “Kako se izboljšuje, ali so plače boljše?” “Podjetju gre poslovno dobro in to se pozna tudi pri zaslužku zaposlenih. Zadnji dve leti smo dobili trinajsto plačo ob koncu leta v višini ene povprečne plače v gotovini in ne več deloma v bonih. Tudi regres dobimo v gotovini in v enem kosu. Plače so nekaj višje od ravni kolektivne pogodbe, žal pa v kovinski industriji plače tako in tako niso bogve kakšne.” “Kakšen je odnos med direktorjem in predsednikom sindikata?” “Osebno se kar dobro razumeva, kadar pa se pogovatjamo o uradnih zadevah, ostaneva predsednik uprave in predsednik sindikata. Je pa takšna distanca seveda potrebna in koristna. Kljub temu pa z službenimi obiski pri njem nimam težav, če je prost, me sprejme brez odlašanja.” “Kako pa je z uresničevanjem dogovorjenega v korist delavcev?” “Kar se dogovorimo, se tudi uresniči, uprave ni treba znova in znova opozarjati, naj vendarle naredi, kar je obljubila. Ce odpremo kako vprašanje, direktor pravi, da bo naš predlog najprej primerjal z rešitvami takih zadev v drugih podjetjih in se potem odločil. Tako je na primer z našim predlogom, naj bi delavcem, ki so v bolniški dlje časa, podjetje zaradi nizkega nadomestila plače nekaj primaknilo.” “Kakšen je predlog sindikata?” “Predlagali smo, naj bi delavci, ki so na bolniški že več kot tri mesece, od podjetja dobili še eno plačo. Plače so namreč že tako nizke, nadomestila plač v primeru bolniške seveda še bolj, in marsikdaj zaide tak človek v pravo finančno, da ne Silvij Bezeljak: Sindikat mora upravo podpirati pri trudu, zagotavljati dolgoročno stabilnost podjetja in delovnih mest. Mora pa pri tem seveda paziti, da stabilnost ni dosežena na račun pravic zaposlenih. rečem eksistenčno krizo. Direktor je obljubil, da bo proučil, kako takšne primere obravnavajo v drugih podjetjih. Predlagali pa smo tudi uvedbo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, in direktorje tudi tokrat obljubil, da bo proučil, kako je s tem vprašanjem in potem predlagal rešitev.” “Skratka, delujete in sodelujete.” “Poskušamo sodelovati tako v korist delavcev kot družbe, saj je tudi nam, zaposlenim, do tega, da čim dlje ohranimo delo. Če pa gre za bolj osebne težave delavcev in če uprava naše pozive k rešitvi presliši, napotimo delavca, člana sindikata, na pravno pomoč pri območni organizaciji ZSSS v Idrijo.” “Ali so takšni primeri pogosti? Ali se delavci pogosto pritožujejo nad razmerami, nad odnosom predpostavljenih, nad plačami, nad izplačili. Ali delavci pogosto prinesejo pokazat plačilni list, češ, poglej, predsednik, kakšno plačo sem dobil? Pomagaj!” “Seveda prihajajo, vendar gre večinoma le za razjasnitev kakega na prvi pogled nejasnega obračuna, kar je možno opraviti kar v računovodstvu.” “Za kaj sindikat porabi del članarine, ki mu ostane?” “Ob koncu leta se gremo božička in malo obdarujemo člane sindikata, organiziramo kakšen izlet. Z ozimnico pa se ne ubadamo. Načeloma imamo nekaj denarja tudi za primer, ko bi kak delavec potre- boval finančno pomoč, vendar je za zdaj še nismo dali. Sicer pa imajo takšen sklad na območnem sindikatu. Pardon, imeli smo delavca, ki je zbolel, bil dolgo na bolniški, in ker je samski, je imel precej finančnih težav. Pomagali so mu na območni organizaciji ZSSS. Ta primer je bil povod za naš predlog upravi, naj takšnim zaposlenim pomaga tudi podjetje.” “Ali je v IMP Klimi veliko bolniških odsotnosti?" “Ne več, odkar so delovne razmere dobre. Ko smo še delali cisterne, pa so bile razmere veliko slabše, zaradi hrupa in težaškega dela. V zadnjih letih je delo močno avtomatizirano, pa tudi sami zaposleni kar naprej skrbimo za izboljšave.” “Ali se gre ob novem letu božička tudi uprava?” “Za novo leto smo imeli kosilo z druženjem. Prejšnje leto smo dobili tudi paket z nekaj dobrotami, zdaj pa se menda že pozna, da je lastnik nov. Lani poleti nas je kupila Rotomatika in bila je samo trinajsta plača.” “S katerim vprašanjem se sindikat ta trenutek najbolj ukvarja. Kaj ‘imate za bregom’?” “Problemi so s plačilom nadomestila za prevoz na delo. Pri nas ga obračunavajo samo na osnovi deset odstotkov cene bencina, medtem ko druga podjetja upoštevajo 15 odstotkov. Sicer pa uprava tudi sama ugotavlja, daje treba to razliko izničiti, in kaže, da se bo zadeva uredila. Pred leti, ko smo bili v krizi, je uprava skušala zniževati vse mogoče stroške.” "Ali veste, koliko ima plače direktor, ali drugi delavci z individualnimi pogodbami?” “Niti ne vprašam, ker vem, da podatkov ne bi dobil. Vprašanje je tudi, ali bi mi sploh dali prave podatke.” “Ali veste, kaj namerava novi lastnik početi z IMP Klimo? Ali pride do sindikata kakšna informacija?” “Nič ne vemo. Novi lastnik se z nami še ni povezal, sicer pa v Ro-tomatiki sindikata sploh nimajo.” “Ali ste pred dvema letoma, ko ste v sindikatu volili predsednika in izvršni odbor, imeli protikandidate?” “Člani so izvolili izvršni odbor, njegovi člani tega pa so izbrali mene za predsednika.” “Vprašujemo zato, ker smo po vaši izvolitvi slišali, da ste bili kandidat po želji uprave." “Za to še nisem slišal, meni nihče ni rekel niti besedice zamere. Bilo bi pa čudno, da bi bila uprava zainteresirana zame, saj se pred leti ;aenotnosi nismo ravno najbolje razumeli. Čez čas pa so se vogali obrusili in zdaj eni in drugi vemo, daje najbolje sodelovati. Čeprav mora sindikat kdaj tudi povzdigniti glas.” “Ste kdaj stavkali, pred tem direktorjem ali pod njim?” Smo, tudi pod njim, saj je vodil podjetje tudi v času njegove naj-večje krize v začetku devetdesetih let. Stavkali pa smo zaradi neizplačanega regresa in še nekaterih drugih neurejenih zadev, vendar se ta nip ne spominjam natanko, za kaj vse je šlo.” “Ali zdaj dobivate regres?” “Zadnja leta je z izplačili urejeno, regres dobivamo redno in v gotovini, ne v bonih in na obroke kot še pred štirimi leti. Zato nikoli nismo vedeli, koliko smo ga v resnici dobili, zlasti, ker je ponavadi plača nihala. Zaposleni smo si zato predstavljali, da uprava z zniževanjem stimulativnega dela plač (češ da ni bil izpolnjen plan) dobi denar za izplačilo regresa. Dokazati pa seve-da msmo mogli.” “Trdite nekaj, kar ni dokazljivo?! Odkod vam misel, da je uprava zaposlenim priškrnila plačo, da je lahko izplačala regres?” 'Dokazati seveda ne morem, vendar tako razmišljate, ko nekaj mesecev dobivate nižjo plačo, potem Pa vam izplačajo del regresa. Je pa takšno mnenje razširjeno tudi v dru-8'h podjetjih, češ da so uprave izplačevale regres po tem istem vzor- “Torej mora biti sindikat dejansko sila pazljiv. Ali imate v izvršilnem odboru kakšnega člana, ki bi se vsaj malo spoznal na finance podjetja?” “V izvršilnem odboru smo v glavnem samo ljudje iz proizvodnje. Tudi sicer med člani ni ljudi z izobrazbo, ki bi presegala srednješolsko stopnjo.” “Svet delavcev v podjetju imate, ste zadovoljni z njim?” “Ne vem, kaj bi dejal. Lani je bil izvoljen nov svet delavcev. Prejšnji ni veliko delal, dejavnosti novega pa tudi še ni kaj prida čutiti. Zlasti ni sodelovanja s sindikatom. Niti ne zasledimo kakšnega obvestila, poročila zaposlenim o sestanku sveta delavcev.” “Kaj vam člani sindikata, ki so tudi člani sveta delavcev, nič ne povedo o delovanju sveta delavcev?” “Nič. Treba bo dejansko malo povprašati, kako deluje in ali sploh deluje.” “Kako usklajujete svoje redno delo vzdrževalca s funkcijo predsednika sindikata? Ali vas uprava kdaj opozori, da se s sindikatom ukvarjate malce preveč, na račun rednega dela?” “Usklajevanje je včasih res težavno, saj moram biti kot vzdrževalec vedno na voljo. Delam pa tudi v izmeni. Zato tudi nimam nikakršnih ‘uradnih ur’, predvidenih za obiske članov v sindikatu. Od uprave pa še ni nikoli priletel kakšen očitek, da se s sindikatom ukvatjam na račun svojega dela. Niti takrat ne padajo očitki, ko grem na območno organizacijo, ali ko se udeležim kakšnega sindikalnega seminarja.” S. R. SKEI želi vplivati na izbiro kupca štorske Energetike Tone Motoh, predsednik konference SKEI Lokacije Štore, je pred dnevi poslal ministrici za gospodarstvo Tei Petrin pismo, v katerem j° prosi za informacije o prodaji družbe Energetika Štore. Taje po objavljenem javnem razpisu (Uradni list št.86/2001) v prodaji, vendar SKEI o tem nima nobenih drugih informacij. Zaradi pomanjkanja informacij je v zvezi s to prodajo precej dezinformacij, na katere SKEI ne more reagirati. SKEI Lokacije Štore zato pričakuje, da ga bo ministrica informirala o prodaji in interesentih za nakup energetike. Sindikat želi vplivati na izbiro najboljšega ponudnika. Ta naj bi jamčil zlasti nadaljevanje dejavnosti in ohranitev čim večjega števila delovnih mest. Pismo z enako vsebino je Motoh poslal tudi komisiji za vodenje in nadzor Postopka prodaje družbe Energetika in drugim odgovornim osebam v Slovenskih železarnah. št. 2/17. januar 2002 nTarra; l 9 Sindikalna lista Januar 2002 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 3.500.00 1.750.00 1.218.00 4.252.00 2.125.00 1.480.00 2. Kilometrina (od L 7. 2001 dalje) 51,72 51,72 (od 10. 7. 2001 dalje) 51,66 51,66 (od 18. 9. 2001 dalje) 53,97 53,97 (od 2. 10. 2001 dalje) 51,15 51,15 (od 16. 10. 2001 dalje) 51,03 51,03 (od 30. 10. 2001 dalje) 50,58 50,58 (od 13. 11. 2001 dalje) 49,83 49,83 (od 11. 12. 2001 dalje) 49,26 49,26 (od L 1. 2002 dalje) 49,68 49,68 (od 8. L 2002 dalje) 50,46 50,46 3. Ločeno življenje 86.620,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 665,00 665,00 Drugi del _____________________________________________________ 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 64.887,00 52.178,00 -za 20 let 97.331,00 78.266,00 -za 30 let 129.774,00 104.355,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 433.100,00 657.546,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 129.930,00 64.965,00 104.335,00 4. Minimalna plača (od 1. 1 1. 2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1. 1. 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 -ali največ 149.856,00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS F. K. Tiskovna konferenca SKEI - sindikata družbe Tam TVM potrebuje naročila SKEI - sindikat družbe Tam je konec minulega leta pripravil tiskovno konferenco, na kateri so javnost seznanili z razmerami v podjetjih, ki poslujejo na lokaciji nekdanjega Tama. Ta čas posluje v tej industrijski coni 92 podjetij, v katerih je zaposlenih skupno okoli 2500 delavcev. SKEI ima svoje podružnice v vseh večjih podjetjih. Predsednik SKEI - sindikata družbe Tam Drago Gajzer je opozoril na probleme, ki pestijo delavce v Tovarni vozil Maribor (TVM). Slovenska razvojna družba je v to tovarno in nove proizvodne prostore vložila več kot tri milijarde tolarjev. Po besedah predstavnikov SKEI iz TVM so delavci zaskrbljeni, ker nova proizvodna dvorana še ni do konca strojno opremljena. Podjetju po mnenju sindikalistov manjka tudi naročil in ustreznih kadrov. V zadnjih dveh mesecih lanskega leta naj bi v TVM izdelali skupno samo okoli dvajset avtobusov, tovornjaka pa nobenega. Negotovo je tudi, ali bo TVM uspela od Slovenske vojske pridobiti naročilo za sto vojaških vozil. Delavci pričakujejo, da bodo lastniki skupaj z vodstvom podjetja poskrbeli za perspektivo podjetja in tako zaposlenim zagotovili dolgoročno socialno varnost. Bolj ugodne so razmere v podjetju Cimos Tam Al, čeprav so se delavcem pri prezaposlitvi iz podjetij MPP Gonila in MPP Vozila v Cimos Tam Al plače zmanjšale. Vendar pa naj bi se sindikati še ta mesec z vodstvom podjetja dogovorili o obsegu delavskih pravic in Drago Gajzer: Tovarna vozil Maribor potrebuje usposobljene kadre in trg. o razvijanju socialnega dialoga. Z največjimi problemi se srečujejo delavci podjetja Pro-security, saj prejemajo plače neredno, podjetje pa delavcem dolguje tudi jubilejne nagrade. Zato je SKEI - sindikat družbe Tam pred upravno zgradbo podjetja že izvedel protest, o čemer smo v Novi Delavski enotnosti že poročali. Zaradi omenjenih težav se vse več delavcev, ki delajo v podjetjih na lokaciji nekdanjega Tama, srečuje s socialnimi problemi. Tako je v letu 2001 posojila iz blagajne vzajemne pomoči najelo 312 članov sindikata, medtem ko je SKEI - sindikat družbe Tam 760 družinam omogočil dopustovanje po ugodnejših cenah v svojih počitniških kapacitetah v Omi-šliu na Krku. T. K. Gradbinci 2. februarja na Kopah Komisija ra šport in rekreacijo pri SDGD Slovenije razpisuje 39. rimske športne igre, ki bodo 2. februarja na Kopah nad Slovenj Gradcem. Tekmovanje bo v veleslalomu in teku na smučeh. Tekmovalci in tekmovalke bodo razdeljeni v štiri kategorije: do 35 let, do 45 let, do 55 in nad 55 let. Veleslalom se bo pričel ob 9,30 uri, tek na smučeh pa ob 13 uri. Rezultati se bodo ugotavljali posamično in ekipno. Za ekipno razvrstitev bosta štela rezultata dveh najboljših posameznikov iz vsake kategorije. Vsaka ekipa lahko prijavi neomejeno število nastopajočih. Pravico nastopa imajo člani SD6D, upokojeni člani (če plačujejo članarino), vodstveni delavci in gostje (poslovni partnerji). Tekmovanje bo po pravilih Smučarske zveze Slovenije. Vse morebitne spore bo reševalo častno razsodišče. Prijave je treba poslati na republiški odbor SDGD, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 20. januarja. Pokrovitelj in organizator tekmovanja je podjetje Kograd Igem Dravograd. Informacije dobite pri Meti Vajs (tel. 02/871-08-50), Bogdanu Kutinu in Petri Krevh (tel. 02/884-13-70). PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS mm V večjem javnem zavodu je lahko le en zaupnik za varstvo in zdravje pri delu ir! Vprašanje: V javnem zavodu je zaposlenih 1800 delavcev. Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da se delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu izvoli tako, da se smiselno uporabijo določbe o izvolitvi sveta delavcev po zakonu, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. Ali to pomeni, da je v javnem zavodu s 1800 delavci treba izvoliti enega ali trinajst delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu? Odgovor: Za pomoč pri odgovoru smo zaprosili ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V pisnem odgovoru, podpisala ga je državna sekretarka Nataša Belopavlovič, pripravila pa državna podsekretarka Tatjana Petriček, je zapisano, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999 in 64/2001) v 30. členu določa, da se za izvolitev delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (kjer ni organiziranega sveta delavcev) smiselno uporabljajo določbe o izvolitvi sveta delavcev v zakonu, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. Gre za Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/1993 in 56/2001). Državna sekretarka je posebej poudarila, da se smiselno uporabljajo le določila glede nači- na izvolitve delavskega zaupnika (oziroma sveta delavcev), ne pa tudi glede določitve števila članov sveta delavcev. Zakon o varnosti in zdravju pri delu torej ne zahteva, da bi morali delavci pri delodajalcu, ki zaposluje večje število delavcev, izvoliti več delavskih zaupnikov. Zadostuje torej en sam. M£DS