LES wood 52 (2000) 5 Znanje za prakso 153 ZNANJE za prakso Konstrukcija lesenega trama Povzetek Inovacije v lesarstvu danes niso prav pogoste, saj velja ta panoga za eno najstarej{ih in zato “zrelih” gospodarskih dejavnosti, kjer je bilo v dolgem ~asu njenega obstoja `e marsikaj odkritega. Kljub temu pa je prostora za nove ideje in zamisli ter izvirne re{itve, ki radikalno zni`ujejo stro{ke ter pove~ujejo uporabo in kvaliteto lesa in lesnih izdelkov {e dovolj. Dokaz za to je izvirna re{itev konstrukcije lesenega trama, prikazana v nadaljevanju. Elemente kon~nega raz`agovanja hloda, ki imajo po tri pravilne (ostre) robove in po en zaobljen rob medsebojno sestavimo in spojimo tako, da so njihovi obli robovi obrnjeni navznoter. [tirje obli robovi v sredini trama tako tvorijo odprtino, ki nastane po celotni dol`ini trama in omo-go~a njegovo zra~enje, uporabna pa je tudi za druge namene. Zunanje stranice trama, ki je v celoti ostroroben, imajo radialen rez letnic drevesnega debla in tako tvorijo izjemno kvalitetno povr{ino. Tram je stabilen, ne poka in se ne zvija ter poleg drugih prednosti in prihrankov omogo~a prihranek na osnovni surovini (lesu) do 30 %. Re{itev, pisana na ko`o stavbenikom, gradbenikom ter proizvajalcem monta`nih hi{ je za{~itena s patentom {t. 200000060. Re{itev Predmet re{itve (izuma) je konstrukcija lesenega trama (tra-mi~a, morala). Tramovi se uporabljajajo predvsem v grad-beni{tvu (npr. monta`ne hi{e) in predvsem za ostre{ja vseh vrst, vendar njihova uporaba s tem ni omejena. Tramovi, ki so predmet izuma, so obi~ajno kvadratnega ali Slika 1. Surov hlod pravokotnega profila, dimenzij od pribli`no 10 x 10 cm do obi~ajno 16 x 16 cm, lahko pa tudi ve~. Znani postopki izdelave tramov v osnovi obsegajo dva na~ina: - obdelavo hloda (drevesnega debla) iz vseh {tirih strani tako, da dobimo ustrezen profil - raz`agovanje hloda v manj{e trami~e ali deske ter njihovo lepljenje v ustrezen profil. Slabost obeh znanih postopkov izdelave tramov je slab izkoristek lesa ter neodporna zunanja povr{ina tramov, saj zunanjo povr{ino definira vzdol`en prerez po ploskvah let- Slika 2. Prvi razrez hloda nic drevesnega debla, nov postopek pa daje izdelek (tram), ki je po vseh stranicah radialen. Dodatna slabost prvega na~ina znanega postopka izdelave tramov je {e ta, da je za izdelavo potreben hlod velikega premera, ki je drag in ki ga ni racionalno umetno su{iti. Ker les ni umetno (pri visokih temperaturah) su{en, v njem obstajajo insekti in mikroorganizmi, ki les uni~ujejo. Nesu{en les je nagnjen tudi k pokanju in zvijanju. Poleg tega zaradi racionalnosti (izkoristka lesa) odrez okroglin ni popoln in posle-di~no vzdol`ni robovi tramov niso pravilni in ostri. Naloga in cilj izuma je konstrukcija trama, ki bo omogo-~ala: - visok izkoristek lesa, - uporabo tudi drobne hlodovine, to je hlodov manj{ega premera, - mo`nost racionalnega umetnega su{enja in s tem po-ve~anja kvalitete trama, - visoko kvaliteto povr{ine trama in pravilne vzdol`ne robove, - veliko trdnost trama. Ta , nova konstrukcija je shematsko prikazana skozi celoten postopek na sedmih slikah in celoti zadovoljuje postavljenim zahtevam: LES wood 52 (2000) 5 Znanje za prakso 154 Slika 3. Elementa prvega razreza Slika 4. Drugi razrez (razrez elementov prvega razreza) Slika 5. Elementi drugega razreza Slika 7. Konstrukcija trama po izumu ka 2, ob obeh straneh po znanih na~inih vzporedno ob-`aga in obrusi ter razpolovi. Ob`agana stranska dela sta manj{a od stranice kvadrata, ki bi ga dobili, ~e bi ob`ago-vali v kvadratni prerez. Torej je obrez manj{i od premera hloda deljeno z kvadratnim korenom iz 2. V na{em primeru je obrez pribli`no 30 % manj{i. S takim obrezom in razpolovitvijo smo pridobili dva elementa prvega raz`agova-nja kot ka`e slika 3. Elementa prvega raz`agovanja sta dovolj tanka, da ju je mogo~e in ju je tudi smiselno umetno su{iti. Nato se elemente prvega raz`agovanja ponovno vzporedno ob`aga ali obrusi ter razpolovi in sicer v enakih razmerjih, kot pri prvem razrezu (slika 4). Elementi drugega, to je kon~nega raz`agovanja so prikazani na sliki 5. Elementi drugega raz`agovanja imajo po tri pravilne ostre robove ter po enega zaobljenega. Za izdelavo trama pravokotnega (vendar ne kvadratnega) prereza so obrezi ustrezno druga~e dimenzionirani. Ker so tramovi po izumu izdelani iz drobne hlodovine, so elementi raz`agovanja obi~ajno kraj{i kot so tramovi, ki jih zahtevajo uporabniki. Po znanih na~inih je mogo~e elemente poljubno podalj{ati, kot ka`e sl. 6. Slika 6. Spajanje elementov drugega razreza po dol`ini Po izumu je konstrukcija lesenega trama prikazana na sliki 7. Elementi kon~nega razreza, eventualno podalj{ani, kot je opisano, se zlo`ijo in medsebojno spojijo tako, da so njihovi obli robovi obrnjeni navznoter, to je vsi {tirje obli robovi so v sredini. Na sredini trama tako nastane odprtina po dol`ini trama. Pri tak{ni zlo`itvi elementov imajo zunanje stranice trama radialni rez letnic debla drevesa, kar je razvidno iz slike 7. Spajanje se po izvedbenem primeru opravi z lepljenjem po znanih postopkih. Eventualno dru-ga~no spajanje je v okviru izuma. Prav tako so poleg kvadratnih mo`ni tudi kakr{nikoli pravokotni prerezi trama. Izvedeni poizkus je potrdil dejstvo, da nova konstrukcija lesenega trama tudi v praksi v celoti izpolnjuje v izhodi{~u postavljene zahteve in je zrela za industrijsko aplikacijo. Primer (poizkus) smo izvedli na hlodu premera okrog 15 cm pribli`no okroglega prereza (slika 1). Hlod po izvedbenem primeru ni umetno su{en. Tak{en hlod se, kot ka`e sli- Simon MERKAC