Bik in deset hudičev. Žalostna slika iz ljubljanske okoliee. Ne bomo se prerekali z nDomo]jubovim" urednikom, od katere hudobne roke je prejel dopis iz E u d a i k a , ki je bil priobčen v 25. številki t. 1., ampak objayljamo danes iz dotičnega dopisa le-ta odlomek: nKdo je zmešal priletnemu Ogorelcu vso glavo? Kdo je Ogorelčevega sina pripravil na to pot, na kateri je sedaj? (Op. ured : Gospoda Ogorelca sta prava, dobra prijatelja šole in naprednega učiteljstva.) Prvi vzrok je bil naš učitelj Petrič. Ta je začel iskati primerne druščine, ker je doma ni dobil in hodil je okrog Ogorelca toliko časa, da je dosegel pri njem to, kar dela doma, namreč zgago po občini. Vso zagrizenost, ki je le našemu učitelju Petriču lastna, je zacepil v Ogorelca. Ako je bil vpliv Petričev na starega, izkušenega moža tako velik in poguben, kako poguben mora biti šele do šolske mladine. Petrič sicer nima do velike večine otrok nobene moči, saj že otroci sami poznajo njegovo zagrizenost, ker jih v šoli izprašoje o pogovorih njihovih staršev — toda mi odločno zahtevamo in moramo vztrajno delati na to, da se Petriču vzame moč, zmešati samo enega rudniškega otroka. Mi ne moremo več trpeti, da bi ta — mora — še ležala na naši šoli! Zato, rudniški možje, na noge — naj velja kar hoče — da se temu odpomore!" V svojem listu (v št. 37.) smo objavili dopis Ljubljančana. Ta piše med drugim: -Pretekli teden sem napravil par izletov v okolico in sem si pri tej priliki ogledal razne zanimivosti. Posebno pozornost sem obrnil šolam, o katerih sem čul, da so v Ijubljauski okolici jako zanemarjene.*) V Kudniku sem občudoval prekrasno šolsko Bpalaeo". Ljubljančan je pripovedoval dalje, da je srečal v Eudniku tamošnjega župnika, ki ima največ zaslug, da imajo v Eudaiku tako šolsko palačo. On namreč z rekurzi zadržuje zidanje nove šole. Neki kmet je rekel Lj,.bljančanu: ,Naš gaspud znajo!' Ljubljančan je tovariša Petriča zavidal, ker stanuje v tako lepi hiši, v kateri rastejo kar iz tal — p r a v e g o b e! . . . Ljubljančan je v svoji zairkaciji in ironiji še marsikaj povedal, a danes mu svetujemo, naj napravi še enkrat izlet v Eudnik. Na šolski ,palači' bo zdaj zagledal duhovite napise, kakor: ,Ivan Petrič je — Bik! Ivan Petrič je hudič.'" Ia poleg teh bo videl — hudiča — še devetkrat. Žalostno! Kaj takega je mogoče samo v Eudniku. Soproga tovariša Petriča je sedela 13. septembra v vrtni goščavi v senei in pletla. Isti čas je prišel fajmoštrov učenec, recte mežnarček, meneč, da ni nikogar doma, prav potuhnjeno mimo k šoli in je z rjavo ilovico z debelimi in velikimi črkami na steno napjsal sad — farovške vzgoje. Ko je prišel naš tovariš s svojimi 4 otroki z izprehoda domov, mu je soproga — pleraenita in blaga žena po rojstvu in srcu — seveda povedala o tem dogodku. Petrič se je čudil, da je to storil potuhnjeni raežnar, a verjeti je moral to tem bolj, saj mu je bila pisava znana. Drugi dan je bilo vpisovanje v šolo. Pri tej priliki je (ovariš Petrie navzočim staršem povedal, kdo je storil hudobijo na šoli. In fajmošter so zvedeli o tem. Pomagajte, ljudje božji, mežnar ni storil kaj takega! — tako je šel glas po vasi. — Učitelja bomo tožili, prič je tudi zadosti — in hajdi k ,,dohtarju"! Tam so napravili velikansko tožbo. Tovariš Petrič in soproga sta prejela — povabilo za obdolženca BK glavni razpravi o obdolžbi, sproženi zoper Vas zavoljo — prestopka zoper varnost časti."**) Obravnava je bila 30. septembra ob 11. uri dopoldne. Malo pred obravnavo je pristopil k tovarišu Petriču odvetnik dr. Poček, zastopnik mežnarjev, in ga vprašal, če sprejme pogoje — (najbrže take, kakršne je narekoval rudniški Bgaspud"), da bo obravnava prej končana. Naš tovariš ga je nerailosto odslovil. *) To je žalostaa resniea! **) Mi imamo to ,,Povabilo" v rokah. Uredn. Zdaj je poklical sodnik oba obdolženea. Najprvo je govorila Petričeva soproga, potem pa tovariš Petrič. Sodnik je nato vprašal mežnarja: BNo, fant, ali si pisal ti na šolo?" Iu iz mežnarjevih ust — v katerih so zobje šklepetali — je prišel počasi glas — j a! Sodnik je vstal in zarentačil: nVeš, fant, petindvajset si jih zaslužil na r . .!" In kam naj se je skril v tem trenutku — najboljši advokat? Eazjarjen kakor obstreljen lev je skočil pred ubogega mežnarčka in vpil: nTi lump! Ti lump!" — Oddahnil se je tudi pred vratmi zbor prič, namreč farovški hlapec, farovška dekla in druge žene, ki so jih Bgaspud" zbobnali skupaj — proti tovarišu Petriču in njegovi soprogi, meneč: Smo že zmagali! In mladi mežnar je za resnico že zdaj prejel Bžegaano" kazen. ^Gaspud" fajmošter so ga takoj drugi dan spodili iz farovža. Tako znajo Bgaspud" iz Eudnika! Lep dušni pastir je res ta Bgaspud"! Že dolgo vrsto let poizkuša na razne načine ugonobiti našega tovariša. Zdaj se je lotil še celo — učiteljeve žene! Ta duhovna posoda ne pomisli, koliko smrdljivega masla ima na svoji puhli glavi. Ni še pozabljeno, kaj vse se je že godilo v mdniškera župnišču! Tudi najbolj zabiti ljudje, kakršnih je v Ijubljanski okolici še mnogo, morajo slednjič izpregledati. In v Budniku so to farško gonjVobsodili s tem, da ne hodijo boljši možaki nič več poslušat župnikovega hujskanja. Pri nedeljskih službah božjih vidiš, dragi Ljubljančan, samo otroke in nekaj žensk in ducat analfabetov — boljših posestnikov ni več v cerkev. E, vera peša, pa zakaj? Kdo je temu kriv? Sedem let ni v rudniški cerkvi niti orglanja, dasiravno župnik dosledno vsako leto znesek za organista pobere do zadnjega vinarja. Kakšno pa je petje v cerkvi, si lahko mislimo. Eazločka med oštarijskim in cerkvenim petjem tukaj ni spoznati. Pa pustimo rudniško zanemarjeno cerkev, ker nas slednjič nič ne briga, saj tukaj mi nismo gospodarji. Gospodarji smo pa v šoli — in tukaj ne trpimo, da bi nahujskana svojad odločevala. In v Eudniku ima glavno besedo zopet le župnik. S pomočjo svojih podrepuikov je postal ietcts predsednik kraj. šol. sveta, slavni c. kr. okrajni šol. svet ga je imenoval pa še krajnim šolskim nadzornikom.*) Mož ima torej neomejeno mo6 nad rudniško šolo in njenim učiteljem — torej se mora vse zgoditi po župnikovi volji. Krajni šolski svet sestoji iz župnika, potem iz treh njegovih podrepnikov, izmed katerih dva niti svojega imena ne znata podpisati, in pa še učitelj je zraven. Vemo, kakšni so sklepi takih krajnih šolskih svetov! Kar župnik reče — to drži, če hudič ni, zlasti ako je še učitelj popustljiv. In rudniški župnik ne more in ne more slišati o naših listih BZvončku" in BPopotniku". Že nad dve leti se ruje naš tovariš s krajnim šolskim svetom zaradi tega. Pomoči je prosil pri okrajnem šolskem svetu, a kakšno je dobil — ako je je sploh kaj dobil — tega mi ne vemo, vemo pa da je rudniška šola na dolgu že dveletno naročnino na oba lista. Eavno v Rudniku je najbolj jasno dokazano, kam pridemo, ako bi imeli farji šolo v rokah. Vse šolske oblasti so odločile, da se mora tukaj šola razširiti, ker je nad 200 šoloobiskujočlh otrok in da se mora zgraditi novo šolsko poslopje — pa vse zaman! Da, ob takih razmerah se vse neha! Šolske oblasti, kje ste ? Na tak način ne pridemo nikamor. Ured. *) To je — nradno izzivanje. Škandal! To smo zapisali z najboljšim namenom, da svet zve, s kakšnimi razmerami se bojujemo učitelji pri svojem težavnem poklieu. In takih razmer, do skrajnosti žalostnih, je imjveč v Ijubljanski okolici. 0 Eudniku pa vzkliknemo še eakrat: Oj, srečni kraetje, srečna vas! Ubogi tovariš Petrič! Uboga rudniška mladina!