ei;o VI«, Sftev. 64, CelSe, četrteK 5* junija 1924. Faštnfoa slažsna v notoiritol. Stane ietno 84 Din, mc^ciic / um, za Inozernstvo 2!; Di.i. < Oglasi se računajo po tarifu, Pri večkratnem oglašanju popust. Posaunnw?!*;**«» Slevtlicfi A Krim. «8932 'fzliaja vsttK x«>relk, četneiK an »oboia *Ir. Rafun pri poštneru Cek. uraau st. 1ö.üb6. MB g § • /a padiimi borci za idejo na- rodnega edinstva se vršidanes v sredo 4. jtinija ob 8. uri zvečer v veliki civorani Narodnega doma. K tej manifestaciji se vabi vse narodno občinstvo. ORJÜKÄ CELJE. Za zmža&je ebrestne mere. Vprasar.je posojilnib obrosti se ventilira zudnji cms od vseh krogov prebiva.lsl.va, predvsom oil iiulustrijc, trgovirjo in obrti, pa tudi od kinctijslva tot- so slišijo venomor pritožbo, da so- dajšna naravuost oderuška posojilna obrestna. mera, ki zauenja. pri starib, najsolidnojšib zavodi b pri 18—20%, medtom ko dos<>.ga, pri drugih celo 40 odstotkov, ubija vsako podjolnost in produktivnosl ;ili jo v^n.j do skrnjnosti otežkoou.ic 0 vzroküi pretirane obres t no ine- rt' so jo žo voliko pisalo in govorilo. Upravieujo so jo v splosneni najvee kot posfedieo padca valuto in s pornanj- kanjom donarja. — ¦ Preiskovanje vz- rokov pustirno ob strain in računajino samo z dejstvom visoke obrcstno more, ki danos faktiono obstoja. in kaksna sredstva bi bilo podvzeti, da bi se la vso narodno gospodarstvo ogrozajoea novarnost odstraniia. Da bi država v to vpra.šanje odlooilno posegla, jje malo verjetno, kor obreslna mera se ravna koneno po i-onudbi m vpraševanju ter po likvidnosti gotovega donarja in pro- li torn naravnini gospodarskim princi- pom bi državna nasilna sredstva, ka- kor zakon proli navijnnju cen all odo- rurtki zakon no uuola. velikega uspeb.'u Vkl.jub teniu moramo [¦/. prakticnega staliäcv-;i pov()arJHti, da obrestne mere okrog H()% niso vet- obicni dogodki, tumveC- izrodki, ki pvedstavljajo žc skrajno nessdvavo gospodarsk« va/mc- tp: — In kakor jo tieba .popraviti jez, Co »a podn> povodenj. ;iko boremo obraniti ndinn so nadaljo gonilno silo, ravnotako nioraioo priskočiti k regn- htciji iz normalnoga lira vržene obrest- ne mor«), ako zavzema ista že kvarnc cliiiionzi.it1. To dolo prcpusliti denai'no- ii!u trgu sainomu in v.sako Lopoglodno vladno akcijo odklanjuti, bi no bilo stvari sami v kori.st. - Di'zava mora pritisniti prodwsoist via spreniombo kre- ditno politik«» ISiai-odnc banko. Doseda- oja tozadevna pj'ciksa jo diroktno skan- dalozna. Una naravnost podpira navi- janje con in pospesujo draginjo v dr- žavi. Narodna banka si|)lju najrajo ra/.nim dvoinljivini denarnim za- vodom na monicc njib dolžnikov sto- in stomiljonske kredite po (i%, rnedtem ko oddn.jajo predniotni zavodi ta denar svojim koniitontom z najnianj 30% dobicka. Ali jo tega troba? AH no bi Narodna banka lahko dobrim indu- «trijeem, obrtnikom in trgovcem di- •¦ektno kivditirala, brez odenuskoga po- «i'odovanj.'i gotovih bank, kojih žiri so vookrat zolo dvomljivi, kot se je to iz- kazalo fJ1-i neksitorih donarnih zavo- «in Pa uidi če zv mora Narodna ban- ka kroditirati lo proko druge banke, potem SR naj sbdnji vsaj predpise za- sluzok, kukorsnega sine za svoje po- sredoyanje zahtovati. 30% je vsökakor prevec. Mishmo, da se bodo pri maksi- malnemu ti-odstotnemu dobičku denar- PB*ei8kava o frbeveljskih dogodkih ViSder pHspel w Mubljano. — Wove atr-eftacij© komumistow" — Najjatr>cžja ps*eä&kav«. wSade, — Veliko zanimanj® v Be«*» g^adu. — BCaj ppavd opoziciija? Liuhljaun.. i. juiiija. Danes dopol- 1 komunisticniii rudarjev, ki so jih nato due ji> pi-isppl z boograjskiui brzovla- zaslisevali. Iv.)^uil;a toga zasliševanja koia v Ljubljaao dvžaviu podtajnik no- šc ni znan. tranjoga ministvstvä, ^. Vecoslav Vii- Vlada v Beograda je odlocona vo- diM\ L'o nalogn ministr.sk«ga svela po- diti najstrožjo proiskavo in vsu direkt- j tujt» Vildor danes popoldno v Trbovljo, ik> kakor tudi indireklno povzročiteljo : da tain na lk-u mosta proiici, kako je atenkata strogo ka/nuvati v smislu za- l.jl i///ršon napad. kornunistov na jugo- koua o /aščiti državt:. slovensko nacijonali.slo in da tudi sain To yorocilih iz Tiecgrada vlada. z;t osebno vodi pveiskavc. l'ri pokrajinski nidaljnji potek preiskavt- v Trbovljah oblasti so jo so tekom dopoldnova, too- najvorjo zaniiiianje. no int'orniiral o razvoju dogodkov po Opozioijsko öa^opÄöjO, predvsem koniiinisLienoin atontatu kakor ludi o Davidovicov.i. >Pravda--, je stopilo po- uspohu dosodanjo preiskave. , vsem na strail kornun-.stov in očita ju- Po ])oročilib iz Trbove) j jc bilo da- goslovonskim naoijonalislom, da so lies zjufraj arolicanih so nadaljnjib 15 (Jni iz/vali napad (!... Seja ^iael® hcofjfdü, i. jiiiiija. "Ministrski svofc jo na svoji si/tornji seji razpravljal o uovojn ])olozaj!i v Frandji. Sklenilo so je, da se / o/.iconi na nojasni položaj v Prauoiji i;osi-t kralja in kraljio.c v Pa» rizu oduodi na ni.'dolcoon t-as. Gledo Albanije, v katcri div,ia državljanska vojnn., je skkmjrno, dn. s<3 intšo ondotno nu.\jo pi'iiuorno za.varujojo. Katasfrofalsraa nevihfa na Goriškem in Vipavskem 7Tiv/. i. jiMiijii. Po porotiilih izGo- ( riškoga jo divjala vcoraj >.jutraj nad | vsom ozoral.loin M'likanska nevihta, ki je pov/.i'(-.",i]ii k.ita.vf.voiaJno .vkodo na. vinojLrradih in sadnorn diovju. Ob 3. uri j y-iuU-:)} jo piiix'la j)ada.i; dobela suba ! loOa, ki jc imirila. polja ii> \ inogrado o'• Ajdovsciiu» tja do T'urlanije. ISilno so trpole č-rošnio. Vso cvet.jo in sadjo jo ra.zbito in potoioeno. Škoda je ogrom- na, kvr so bile z!a.sti cresnjc oden glav- ijih izvoziiiJi j".»v-rlin#»lr»\r $(¦¦ nrlovii i)(»redsodnika republiko v tcku 48 ur, jo pričakovati, da bo do noiiojjo ali pon- rloIjk-L vpi'aša..iij(! novo zasodbe rešeno. Na.ji'esnojsi kandidata za predsedni- •škc» nu^to republiko sUi. Painleve in .Duinorgiio. Odhod italijaanske k^aljevske dvojice siraia uavodo.ria. Eskomptna 40 milj. dinarjov. Slodnja jo morala racunati foroj veliko visjo obresti kot prva, da je za.inogla iztisniti. od dolžnikov celih .10 iniij. dinarjov vot* kot Kroditna. Vkljub toinu jo izplaoala, l-jubljanska kroditna banka za protocono loU> povoljno divi- dendo in njeno dolnieo stojo na borzi visoko. 'Iz toga slodi, da. so da broz odi- ranja, tudi lopo /aslužiti. Visoko obrestno nioro in poinanj- kanja dwiarja .so nmogo krivi tudi vložniki. Tisti, ki Juilmtjo svoje pri- branke kakor žid svojo kraino in ti.sti,' ki zadj'zujojo gotovino doina broz ba- ska kot rnrtvo kapitalijo. l^olonii nokaj zagrobskih in lioograjskih firm so strast in poblep po vi^okili obrestili mend a nokaj obladili. Visoka, obrestna mora ni v>dno vse, to si naj vlozniki zapomnijo, veliko va/D.ejsa je boniteta zavoda, kojomu so denar zaupa. Vloz- niki pri -solidnib bankab sicer slabso jodo, ali zato bolji> spi.io, medt.em ko jo pri xlabejsib in spe'kulalivnih zavodih ravno narobe: veliko lirane — vsaj tro- notno -— a. slabo span jo. Providen vla- gatelj bo dal prednost prvemu! Preti- ]*ano obresti pornenijo navadno ogro- ženost kapitala. — Sicer pa iščejo vložki po (oJikill razočaranjih zopet pot do naravnih oontor — to so dobro fnndirano, vestno vodene in zaupanja vrodno stare bank*1, branilnioo in posojilnico. Si::or pa misliino, da bi bil sodaj. ko so jo dinar modnarodno kolikor- toliko stabiliziral, čas tudi za notranjo gospodarsko konsoliuac ijo. Tu mislimo prodvsorn tudi na poctonjonjo krodi- ta. Topoglodno prod/ijaci Jugoslavija. inonda. ooli Evropi, ako izvzamomo Nonioijo, kjoi* vladajo izjenino razino- ro. Colo Avstrija ima nižjo obrestno rnero, zafo s\\\ y.v nicri kapital na naš trg. Ako so vsi poklicani faklorji, t. j. yladn, den ami zavodi in prebivalstvo strnojo, poteiii mora uspeti, da se se- dan je n<»zdrave donarno razmoro zbolj- šrijo in da so približamo zopet prilično predvojnim obrostnim meram, kar bo oelokupnemu nai'odnomu gospodar- stvu lo v k or ist. I Inn, A. iunija. Llanos ob pol 10. jiri dopoldnc sta cdpotovala ital. kralj in kra.ljica s prostolonaslednikom Huml'crtom in štovilnim spremstvom v Spo/.zijo, odkodor so odpoljota na ita- lijanski vojni ladji v Span ijo, kjer po- sotita v Madridu spanskega kralja Al- t'onzo,. Vo,;i\o ladjo spromljata 2 vojni kri/urki in G torpodovk. Ds«žavni udai» v Rumuniji London, 1. junija. Central News javijajo u Bukarešte, da jo prispel na- c-ijonalistiöni senoral Avarescn s 50.000 kinoti v nmsto, da vrže Brati- ainijovo vlado, kalori oc'ila nezmožnost i?i koriipcijo. hmmj, 4. junija. Državni kanco- Jar dr. Soipol jo noo dobro prespal. Njegovo stanje je zadovoljivo. Tempe- ratura: 37.3, r.trip srea: 100, dibanjo: 28. JSjcgovo'subjtktivnc in objektivno stanie je zelo povoljno. ui zavodi ,ve vodno radi poslužovali kreditov Narodno banke. Posojilojo- nialcu bi \v<\ priscl s ten; bančni krodit za okroglo 24% couejo. Tako bi obrest- no mero pooasi znižali in morebiti tu- di draginjo oblažili. Seveda bi morala Narodna banka tako svojo krodito stro- go kontroliiMti, in zavod, ki bi proko- raoil prodpisano obrcstno razliko, bi se naj kaznovalo s takojšnjim odvzet- jem kredita. Ako država pri Narodni banki to dosežo, in to jo v njeni moči, potem jo ze precej storila za regulira- nje in omiljenjo obroslnc mere. Na Htrani denarnib zavodov pa mora obstojati nokaj outa za takozva- no trgovsko moraJo. no pa, da izrab- ].iajo dolžnika v stiski do nozayesti. S torn se sami sobo ubijajo, kajti co bo propadla industrija, obrt in trgovina, potom bodo sic ž njimi tudi banke. Za- kaj toroj tolika požrosnost, saj hočemo dolgo mod soboj živoii^! Sluc-ajno srno primerjali bilanci Ljubljauske kreditnc banke in Hrv. eskomptne banke v Za- grobu za 1. 1923. Za vloge ste izdali obo skoro onak znesck po okroglo 20 milijonov dinarjov. Medtem ko je spre- jola na posojilnib obrostib Ljubljanska kreditna banka 30 milj. dinarjev, je ka- SEJA VLAL'E so je vršila v torok zveoer. Vojni ministor je poroeal o vo- jaskih zadovaii in zavarovanju meje proti jfMbaniji, nakar so bila preoiLana poročila o tvboveljykih dogodkib. Pred zakljuokom sojo ;io doslo poroeilo, da se jo pogrcb Orjunasev v Ljubljani iz- vr«il broz moiclentov. Ministrski svet je sklcnil, da odjiotujo državni ])odtaj- nik Vooeslav Vildor takoj v Trbovljo in Ljubljano in o-'-obno izvrsi proiskavo. Po poroeilu prometnega ministra Svo- tislava Popov:oa so je odobrila razvr- stitev zoloznioarjov, tako da bodo do- bivali po 1. uini.ju placo po novem za- konu. TRl^WELJSRI DOGODKI so iz- zvali v Tteopradu volikc vznemirjenje obcinstva in obsujanje komunisticnega zločinstva. Sploöno so zabteva energič- na akoija proti komunistom. Odgo- vornost za trbovoljsko dogodke se pri- pisuje tudi klorikalcem, ki so podpirali komunizem v Sloveniji. NKMÖKA VLADA SESTAVLJE- NA. Državni prodsednik je potrdil dr. Marxa kot drzavnega kancelarja in na njegov predlog tudi vse dosedanje drž. ministve. Narijonalisti so stopili y ostro opozicijo; vondar pa se prioaku- jo, da ne bodo ovirali zakonov, ki bodo sestavljeni na podlagi poročila stro- kovnjakov. :.?ran _. »NOVA DOP^« L',- f,-> Nenmrlima br.Šlajpahu, ŽnideršiSuiBoltavzarju Podtnuklo tane izroda jadnlh. Koji za novae pvodase lice, Otrže nama Mile živote. Prestase biti junaeka srca I klon use desnice iake. AI duše Vase Sa nama živu. Nijemi smo, srr-a nam krvave. Tek jodmi iniamo zelju. Hu osvt:lin\o Vaš sveti spornen. V.jccna Vam slava, heroji dioni,. Koji stc'u borbi za prava svota librali lovorc vjerno. Na slavu rudn! Mesini odbor Orjune v Celju. Zadnja pot narodiiih idealistov. Yesübul Narodnega doraa v Ljub- ljani. v katerem so bila razpoložena trupla padlih nacijonalnih junakov Šlajpaha, Žnidoršiča in Boltavzarja, je bil zadnje dni naravno.vi oblcgan od tisocev in tisocev ljudstva iz vse Slo- venije. Avla se je polagonia izpremeni- la v pravi ovetlicni raj. l'rez števiia je bilo vencev: okrog 100, med njirai tudi ie.p venec celjske Or;juner Pogrcba, ki s? je vrsi! v torek. 3. i. m. pop., so je udelczila. velikanska množica ljudstva. kakor je od pogreba september.skih zrfev 1908 ne pomnijo. Udeložilc so se ga brezštevilne orjuna- ske in sokolske eeio s prapori, voja- štvo, narodno žonstvo in vsa napredna narodna in kulturna društva ter za- stopniki drz. oblasti, obein, korporacij i. t. d. Pred Naroönnri domom je spregovoril pisatelj Vladimir Levstik. Njegov krasni posniški govor je pre- tresei občinstvo do kosti. Po žalostinki, ki so jo zapeli zdrr.ženi pevski zbori, se je pricel sprevod pomikati proti po- kopalisču sv. Krifctoia. Sprevoda se je udeležilo okrog 30.000 ljudi, ki so s tem javno in odločno manisestirali za vzviseno idejo luirodnega edinstva. Na grobu je po salvi vojaske eete zopet za- pol pevski /bor. nalcar jo izpregovoril oblastni prcdsednik Orjune inž. F. Kranjec. ki se je v plamtečem, globo- kem govoni poslovil od svojih padlili bratskih tov;>nsev. Nfito jo spregovoril veliki čelnik Ilija Trinmovič— Birea- nin, ki je prisegol osveto za padle žrt- tve. V irnenu Sokolslva je izpregovoril sokolski starosta Eng. Gangl, ki se je s svetinii sokolskimi besodami poslovil od veliki li žrtev trboveljske nedelje. Po govoru doforovoljca dr. Turka in za- stopnika akademikov ljubljanskc imi- verze je spregovoril zagrebški oblasl- ni čelnik Borislav AngjeJinovk: besedo osvete iu nato nkazal akcijskim četam: Mirno! Pozdrav na desno! Orjunaški in sokolski prapori so se zgrnili nad krstami in akcijska ceta je izkazala svojiin padliin braven zaduji pozdrav. "Prizor je bil ncpopi.sen. Vse je ihtelo, ko so krste leuale v grob Naš narod je pokazal, da zna. oeniti sveti idealizem naših nacijonalnih junakov. Bodoenost nam bo dala osveto nad vsemi onimi, ki jim je velika ideia našega popolnega edinstvn in naeijonainega prerojenja tu ja! Dnevne Yesti P.ANKOVGI PO «0 DIJMARJEV, takozvani »kovači«, ostanejo samo se do 10. tm. v vcljavi. Do otntnjenega ro- ka jih še zaraenjava Narodna banka v Beogradu v poini vrcdnosli. Vsak, kdor še ima vkovac'Gf, naj jih takoj pašlje Narodni banki SH.S v Beograd v za- pečatenem pismu z oznacbo naslova in 8 prosnjo, da se mu tc noveanice za- menjajo in dopožlje.io potoni podružni- ce Narodne banke. Po .10. juniju izgu- bc ti bankovei svojo vrednost. PRTVATNK POŠTE V SLOVENI- Jl I^ODRZAYLJE'N'E S sklcpom mi- nistrstva poste in brzojava se podrža- vijo neerarno poste v Rogaški Slatini, Slovenski Bistrici, Ljutoraeru, Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Slovenjgradcu, Brežicah, Krškeni, Ökofji Loki, Kočev- iu in Tržiču. NOVI ZEM]„:>EVIDI ZA NASE SOLE. Ministrstvo prosvete je naro- čilo nove zemljevide kraljevine SHS za vse osnovnö sole v prečanskih kra- jih. Ti zemljevidi bodo zaraenjani z av- strijskimi in madžarskinii, ki so bili doslej v rabi. OPOMTN. Pri pregledu naših knjig siiio nasli se no.d ^(X1 prejemnikov naslh koledarjev, ki iste še niso plačali po priloženi položnici. Prosimo nujno, da 1o radevolje in čimprej store, da ne bo s posameznimi opomini preveč stro- škov. Vodi vsakdor, dr kok?darjev »Mi slepi« za lelo 1924, ki nas stanejo težke Šolska ra-zstava. Ob zaključku šolskega leta sta pri- redüi mescanski'soli v Celju v svojih prost or ih razstavo risb. Razstava je bila pristopna oboinstvu za dva dni brezplačno. Kdorkoli je posetil to raz- stavo, se je tezko ločil od okusno okin- čanih pro^lorov, kjer je bilo razstav- ljcnega toliko lopega in poučnega. Na- taneno bi mogel opisati to razstavo le strokovnjak, ki bi labil za nepristran- sko, terncljito kritiko precej časa in do- sti prostora. Ker nam takšna ocena nl pri rokah, prinasamo popis razstave kakoršnega so si nstvarili vobče obis- kovalci. Risb je bilo malih in velikih natr- pano po hodnikih in risalnicah. Veli- kost risb so j« jjibala od 1 dm2 do pri- bližno 10 m2. l'roglcdati v torn Času vse risbe, je bilo skoro r.emogoče. Prostorocno risanje se je negova- lo »ajveč po naravi in sicer s svinčni- tiso',':ak(?, ne inoieino darovati, radi ce- sar že tretjič piosnno, da bi se prejem- niki koiicrio odzvali liasemu opomimi. — J'odporno clrustvo sk-pih v Ljub- ljani. M0RNARI5KI DNEVI JADRAN- SKE STJ1AŽE GZn^OMA OGLED DALMAGUE. Kot del mornariskih dni priredi .fad ran ska Straža v času od 13. do 22. jimija ii. potovanje svojih clanov po Dahnaeiji c. posebnim paro- brodoni. Odhod je iz 8ušaka in se ob- išče Kraljevjco. ("rj'kvcnico. Baško, ]\al), ßibenik ter znamenitosti in sla- pove na Krki. Dalje si ogledajo Trogir in Split, kjor se vrsi svečani sprejem in drugo svečanosti. 1/. Splita odpotu- jejo v Gruz in si ogledajo Dubrovnik. Iz Gruža potujejo \ Kotor in v Tivat; dalje Ercegnovi. Pri povratku iz Ko- torskoga zaliv^ obiščejo Korčulo, Hvar, Vis, Koirižo ter modro spiljo na otoku Biševo, lJreko pri. Zadru, in odtod sledi povratok v h'nsak. V vseh vecjih krajih se prirede za easa bivanja veoje sveča- nosti, zaba.ve, odkritja spomenikov 19 junakom mornarjem. lov na sardele, ogled arzenalov, indnstrij itd. Izletniki bodo imeli priliko spoznati vse prirod- ne lepote Primorja, «ospodarstvo, kul- turne in zgodovirske ustanove. Na- iančncjši program in cone se poizvedo v kratkem pri Jadranski Straži v Ljub- Ijani, pri njenih podruznicah in pri Tourist-Office v Ljubljani. kom, ogljem, kredo, barveniki, paste- ljoni, z akvarelnirni in deloma oljnati- mi barvami rajraznovrstnejoih boj. Videti je bilo raznega sad ja, steklenic, vaz, stojeeih in prevrnjenih stolov in miz, ko&ir in kosaric, raznovrstnih evetov in listov, grmičkov in dreves, kolib in bajt, idiličiio ležečih his, mo- dernih vil, gos])odarskih paslopij, dvorcev, mostov, ulic. raznih znanih in neznanih pokrajin ob raznih letnih časili itd. Manjkalo ni v finih linijah izpcljanih risb iz somatologije, glav, oprsij itd. Obeudovali smo skupino ^aoK.inn /lmlnstnimi potezami v obra- zih nesrečnega oreta in sinov. Kompo- zieija barv je najraznovrstnejša. Na eni strani se nam je dozdevalo kakor da bi bile barve dalmjene na papir, na drugi strani so zopel zarele z vso in- tenzivnostjo svojega efekta. Luč in sen- ca različnobojna v pravih nijansah in na pravem mestu sta podala predme- tom materijo in življenje, to je ono živ- KliAJ. OmUNlZACUA JDS V VtiLJU hua danes. v sredo, 4. junija ob '..). uri zvecer važno sejo v riidef'i sobi Narodnega doma. Seja se vrši so- le ob devetili, kor jy ob osmiJi zvečet' 'žalna nianifestacija v pocaščenje spo- luina za naoijonaJno idejo padlih bor- cew Pozivanio vse «aše člaiištvo, da se za'lne nmniiestacije v veliki dvorani Narodnega doina pGlnošlovilno iidelo- ?i! - Odbor JDS. OBRTNIŠKI 8ESTÄNUK so vrši v čelrtek, 5. snitija ob 3. uri zvečer v Narodnem domu v Gelju. Poroča gosp. Rebele o gospoäorskeiu kongresu v Skoplju in o utisih svojega potovanja l>o Macodoniji. Vabljeni so tudi vsi iz- venobi'tniski krod. GLEDALIŠKI VEČER V CELJU. Uprava Mestnega gledališča v Gelju pripravlja ob zaključku letošnje sozone gledalivški xecor s prav pestrim in vele- zanimivim si^oredora v veliki dvorani Naroduega doma. kSodelujejo člani Udruženja gledaiiskih igralcev iz Ljub- ljana in najbolj.se domace inoci, Vecer bo imel umetniško-zabaven in druza- l)on znaeaj pri pogrnjenih mizah. Gi- sti. dobiček gro za kritjo doficita, ki ga izkazuje nasa gledaliwkr. sozona in ki je tolik, da, res no ogroža. nadaljnji ob- stoj Geljskega gleda.liscp,. Opoza'rjamo na ta veror že danes vso celjsko publi- ko, ki zna ecniü delo in žrtve naših igralcev, l:i ljubi naše narodno gleda- ]iUv in ki ne bo d opus til o, da zamre idoaino kulturno dolo našega sloven- skega hrania unietncvsti v Gelju. Gleda- lisče je.Gelju v tekoci sezoni ninogo le- l^ega nudilo, giedaliska uprava priča- kuje, da se Gelje z raznmevanjem od- zove kücu gledaliske uprave- in prisko- c\ na poinoci, dokler so ni prepozno. — Gledaiiški večer «e vrt?i v soboio, 14. jiniija v veiiki dvorani Narodnega doma. IJUDSKO VSEUCILLSÖE. vZad- n.ji pondoljok, dno 2. trn. .ja prodaval g. baneni uradnik Sadav o zrakoplov- stvu Podal je na.iprej kratek oris zgo- dovinskega nizvoja aeronautike, po- tem pa je v ])oljudrii obliki s pomoejo risbo na tabli m l'oio.crafskih slik raz- tolmaöil konstnikcijo in iunkeijonira- njo modornili avionnv. Omenil je nato glavno neniske, francoske, angleške in italijarsko aoroplanske tipe, primerjal našo bojuo zra-^no flotile z italijan.sko, opo/.oril poslušalce, da v Zdrnzonih Državah S. A. nporabljajo avione že skoro v isti meri kakor pri nas bicikle. K tetnu treba pripomniti, da obstoji na Angleskein na srednjih šolali že čez 200 avijiitskih klubov, katerim je na- raen, med Solsko mladino odgajati za bodoonost dobre avijr.tskc inženirje in dobre zrač.ne pi.lote. — In pri nas? — OBCNI ZBOU so bo letos zaradi iz- vanrednih razmer na celjskih solah že 12.1m. obdrzaval, in sicer v mesčan- ski soli ob _!l-. uri. Trievni red: 1. po- rocilo blagajnicarke, tajnice in revi- zorjev računov; 2. volitov novega odbo- ra; 3. slurajnosti. -- Odbor. POGREß I1AVNATELJA IV AN A BELLETA se je vršil v torek . opJdae iz Št. Jurja preko Gelja v Žalec. rJiu- plo so položili na inrtvaški oder v kme- tijski soli v Št. Jurju, kjer so imeli So- koli ČFiStno stražo. l^rvd sprevodom je ljenje, katcrega opazvijc umetnik, ka- dar uživa ii« občuduje naravo. Perspoküvno in projekeijsko ri- sanje se je ravnotako gojilo z veliko natanenostjo in z razumevanjem zlasti z ozirom na naris in tloris posameznih strojnih delov, razlicnjh stavb, mostov itd. Prednašala se je opisna geome- trija. Obeudovali smo nadalje velikansko •a.la luknjo, skozi katero sta zlezla v spodiijo, slučajno pra.zno celico. Tudi ta dva sta vdrla v pazniško sobo, a ni- sta našia v njej ničesar pripravnega. Lužar.j;i so kir.alu nato dobili, Hajnšek pa je pobognil proti Hogaški Slatini, kjer jj-na ljubieo. P.rieakujc se, da ga borio vsak ca« xsjeli. Glavni vzrok, da jo torn kaziijencem beg uspel, leži v lorn, da so jetniški prostori starega okrožnega sodišča vv. v zeln slabem sta- n.Ki in za ječe povscin neprimerni. GLASBENA MATICA V CELJU primii 11. in VJ tm. 2 javni produk- viji gojenoev. Pri J. prodnkciji nasto- pijo gojcnci mžjc stopnje (gosli in gla- sovir), pri il. va- tfojenci srednje in visje stopnjo. Spored in pcdrobnosti se objavijo še nnknadno potom časopisja in Jepakov. PLAVAIIŠČE 11)1 AN A« na Bre- gu pri Celju jc od .1. tm. otvorjeno. Cenc: za, dijaštvo so Miižane. > Diana« .ie plavalisee, ki ga enakega tudi vecja mesta pogrosajo, in nudi ljubiteljem /dravoga plavalnega isporu. priliko, da ga vsest.ransko gojijo. Za neplavače je •/. vrvjo oddeljen prostor, ki ga no smp- jo prestopiti. Opo."a.rjamo občinstvo, da kot v projsnjih lelih tudi letos ko- j.•¦Mh-'v mnogobrojno poseča. f'OMOONl&KI ZBOR PRI GRE- a celo pokrite a doboio plastjo barve, s katcro se je prenovile pror^»ljc. Lastniki in posest- niki objektov odnosno nlihovi zastop- niki se op" ozarjajo na dclocila §§ 3. in 8. »ikortii z dno ?.S. marca 1869, drž. zixk. st. o7., glasom katcrih je dolžnost iiiAnoga ldstnika odnosno njegovega 7-astopnika vzdrževati bišne tablice v čitljivem ir. neoporet-nem stanju. Proti hišnirn lastnikom odnosno njihovim zaslopnikom. ki bi zgoraj navedeno za- konito dolznost zancmarjali, bo posto- pal podpi*iani inoslni magistrat po min. aaredbi z due 30. sept. 1857, drž. zak. at. 108, ki prcdvideva denarne globe od 10 do lOC't) rin O7iroma zapor od 6 \ir do 14 dni. — Mostni magistrat celjski, dne 25. rnaja 1924. — Župan: dr. Hiaaovcc s. y. RAZPIS' SLIŽBE. (Razglas.) Podpisani mestni magistrat razjpisuje .sluzbo pobiralca ob.sinske cestne na- Wa.de. Prosnjft z^i podelitev te službe je vložiti pri podpisaneinu uradu najkas- neje do 10. int.; priloziti jim je: ä) do- movnico; b) uraduo zdravniško spri- čevalo; c) nravsivc-no spricevalo; d) roj^tni list; c>- i-v. dokrete odnosno spričevala o dosödanjom .sluzbovanju. Piača po dogovcru. Prcdnost imajo prosilci, ki so v di žavni ali občinski ali v kaki dnigi Sjir/.bi opravljali sličen posttl. Potrol)na pojasnik« dobe prosil- ci ob nawdnih uradttih vrah pri ürad- nem predstojniku mestnega magistra- ia. — /jipan: dr. Hrašovec s. r. IrltEf)j\AZNAN!LO. Kot vsako Jeto prirodi drustvö^nižjih poštnih in brzojavnih uplužbfin.-ov v Celju svojo yehko javTfo TOMHoio due 3. avgusia t i na Decknvotii-trgu pred Narodnim domom v C.olju. ta 7. in neddjaS. junija: »Enkrat do- živi to vsaka žona' ali »Razocaranje«. Repertoar: V petek, (': junija ob 20. uri: »Pri ireh mladenkah.. Izvon. I. »Tri ¦mladenke« zadnjie v sczoni. V poiok 6. junija ,se uprizori priljub- Ijena opereta *Fri treh mladenkah«. Kor ;je uprizoritev opereto zvezana r. volikirni stroški, se ista no bo vet: po- navljala in se to pet uprizori zadnjič. Vstopniee se že d obi jo v predprodaji. TL Kot prihodnja in zadnja novitcta v tekoči sezoni se pripravlja »Madame Manyo'lin•. francoska ve.seloigra v 3 deJMiijiii. CeBjska por©ta0 Celjc, 2. junija. UBOJ. i 4. 1'ebruarja tl. sc je vračala ver- ja dru;J)a, ki se je l)ila pripeljala iz sej- nia v ZaJcu. prcko Veienja po cesti v Št. 11 j. Zunaj tr;:a je lezal za neko ograjo pred hišo i-O-lctni rudar iz Ve- ienja, Avgast Zdovr, poicg njega pa je staU neka ženska. Ko so že bili mimo, so slišali za seboj Zdovca kleti s »por- ka madöna«. Ko je nato eden izmed družbe glasno pripomnil; da težko slisi take klctve, je skoeil Zdovr pokonci, se zagnal s koiorn, ki je bil naslonjen on hiši, za dviižbo in udnril Mibaela Ver- dava s tako silo po glavi. da je ta pri- hodnjega dno v«l<»d otrpnion.ia niožgu- nov umrl. Porotnenii! sodi.scu je preiisedoval dvorni svetnik dr. Kotnik; votanta: dr. Leu art. in dr. Krancič; drž. pravdnik: dv. Pi us; zagovornik dr. Rakun. Obtozenec Zdovc sr zagovarja, eeš da jo hi) poi»olrioiiia pijan in da mu je postalo slabo, vsled rosar ga je hoteia mati spraviti v liišo. Družba ga je baje ozraerjala in izzivala, radi eesar jo je on nato napadel. (ilavno vprašanje vboja so potrdili poroLniki z 8 proti i glnsovom. Ker je Zdovc priznal svojo krivdo, je se ne- pi'edkaznovan in da je storil dejanje v pijanosti, je bil v uposievanju olaj- salnih okol.sčin obsojei« na 2 in pol le- ta tožko jere. (Jelja. >i. junija. Porotnorrni sc.dišču predsedujo dr. .Br.ačir*; volaiMa. dr. Nendl in Ste ! pancif:; drz. pvaxouik: dr. Rus; zago- vornik: dr (»cozen. OBTnŽE %A VETO MORA. 25-letna, Marija Razboršek iz Les- kovea nad L.'iskira je sluzila_ pri po- j sestnici Ainaliji Mcsarič v St. Petru pri St. Rupertu 7a deklo. Gospodinja jo je pa pozneje odpustila. ker se je go- vorilo. da ima dokle nedovoljeno raz- merje z njenini možem in da je od nje- ga nose&i. lu'izborskova je to odloeno zanikala. 12. novembra 1923 je peljala M(?sarioova Razborskovc k zdravniku v C'itlje, ker se je hoteia T'repricati o resnicnosti jrovorie. Zdravnik je ugo- tovil, da je Razborškova že v 8. mesecu nosecnosti. Sredi decembra 1923 je Razborškova porodila v Grabovšah pri St. ljonartu nezakonskega otroka, o ka- terern pa ni bilo potein nikakega sledu. Oroznikom je izjaviia, da je prišel otrok sicer :>.iv na svel, a da je potem kmalu umrl. Skrila ga je v omaro in cez 3 dm pokopala \ vrtu. Ka podlagi zdravniške «gotovitve je otrok rued pol ure trajajočim poro- dom oslabel. Ker i\\ imel po porodu nobenega negovanja in ker je bila pop- kovina nopodvozana-, jo lahko otroku nemoteno izstopala kri in povzročila ] smrt. Porotniki so prvo glavno vpra&a- njo glede krivde detojuora zanikali, po- trdili pa vprasanje, a-H je obtoženka opustila vse potrebno, kar bi morala za slučaj poroda in oh ran it ev otrokovega «ivljenja storiti. Ohsojena je bila na 2 meseca zapora. DETOMOR. 23-letna Maifja Cernelč, posestrii- kova hči iz Globotaa pri Rrežicah je že 1. maja 192! poviJa otroka moškega spola, ki ga je imela s pos. sinom A. P. Otrak pa je (S\ junija 1922 umrl na škrlatici. Lani pa je z istim fantom zo- pet zanosila, a je ta svoj položaj vsem i pi'ikrivala. Ko so =ie začele pojävljnti razne govonce in ji je tudi oče sveto- ' val, naj za slučaj poroda pripravi vse potrebno, mu jo odgo-v orila: > AI i tudi Vi verjamete onirn babjim cencam?* "Nopsienost je vsom odloeno lajila. 17. ai>rila tl. je Černelčeva poma- gala svojeniu oeetu v vinogradu v Ce- rovuii. Ko po je sama vračala proti do- ma. jo je j)O njeni izjavi porod, ki ga jc pricakovaia sole eez 2 tedna, prelii- tel. Nekr.ko na sredi pot a proti Malem vrhu je porodila. dele ženskega spola. Jvo se je zbudila iz omedlevice, je po- hrala dote, <^a zavila \ predpasnik in Ma ž njim proti bli/nji 50 m dolgi in 2 do 3 in Siroki nilaki. Na poti jo je d oil Hoi 14-leten iant, ki je videl, da mo- lita i/ j^redpasnika dvc otročji nožici. Šfl je dalje m cini nato iz razdalje ka- kib 100 lvornksiV dvnkra». zaporedoma otrošk i joli. Orožniku, ki jo ,?o vvz jiekaj dni za- slisal. ,ic izjaviia, da jc porodila, otroka. a da ga je d{ila nG^' ?t-nski, ki je otroka iiajbrz zakopala v iuži. Ko sta nato oba si a na omenjeni kraj, sta po krat- kem iskanju našla dele v izkopani ;ja- mi v vodi x glavo navzdol. Po zdrav- niški ugot.ovitvi je bilo dete živo polože- no v vödo, ker se je dognalo, da je še v trenutku. predno je nmrlo, vdihnilo zrak. Ct-rnoičova .]<" n:i sodišiiu pri- znala. da je sama polczila dete v vodo, da' pa no vc. ali je bilo še živo ali že poproj nirtvo. T'ri obrrivnavi jo zakrk- njena in neprestano ihti. Porotniki so glavno vpraaanje de- tomoTM potrdili v. 10 proti 2 glasovo- ma. Cerneleeva je bila obsojena na tri lei a ležke jefe s post on i in trdim le- žiščom. POS'ILSTVU. Opokine „e stopil pred porot'o ko- maj )4-letni V in cenc Pratnemer iz Loč pri Konjicah. 20. maja tl. je v gozdu nap«del noko KMetno deklico in z grožnjo zahteval od nje denar. Ko svo- jeua nainer»a ni dosegol, jc odsol. Toda kmalu se je zopet pojavii, napadel de- klico in jo vrgel na tla, hotoč jo posiliti. Zagrozil ji je, da jo ubije, ce bo kričala. Pohotna, nakana se mu ni popolnoma posročila, ker se jo doklica branila. Po preleku petih minut jo ,ie končno iz- pustil in ji ponudil 10 Din, če bo tiha. PratneiTior ;je droben fant, šibke postave. Y šoli je bil neubogljiv, bil dvakrat popolnoma ])i;i;tn od žganja in je v soksualnih stva.reb y-o dobro po- ueen. Svoje dejanje a- polni meri pri- znava. Porolniki so glavno vprasanje po- silstva poh'dili. UpoJtcvajoc njegovo mladost in priznanje je sen at izvajal izvanredno milost in obsod.il mladega Pratneincrja na 1 ieto iožko ječe s po- st om in trdim ležiščem. 0K0 A1U JE 1ZBIL. 1 opoldne se je zagovarjal 28-letni Anton P.^onirnik iz Pirsenbrpga pri Brežicaii radi težke tol(\sne poskodbe. JaviiO Gbtožbo je zartopal drz. pr. dr likar, za.govarjal pa dr. Rodža. ^19. septemlira :!023 so fantje in dekleta kožuhali pri Francu Pšenični- ku oz. njegovi tašči Tereziji .Tagrio. Po dovrzeriem delvi so se podali na pod in pričeli ob yvokih ustne harmonike Plesaii. Vinjeni Martin Žitnik. pa je začel t'ante izzivaii, čes, ^kdo je tu naj- močnejši?r Pri tera je udaril Vincenca ¦^»nicnika '«bratranca Franca Pše- nirnika) za uho. Vincenčcv brat An- ton Pšenifjnik, današnii obtoženec je •skuial nato hr.viü, p. je Žitnik tudi nje- ßa ndn.ril. Kon<':no je napadel tudi nje- ßovega bratranca Franca Pšeničnik-i in ga udaril s cigarrlno dozo po gla?i; da se mu je vlila kri, nakar se je obrnil ])i'üii obtoxencu Antonu Pšeničniki:. Ta pa }C potegnil žepni nož in ranil ž njiin Žilnika tako, da so mu morali oko odstraniti; ii]ogov brat Vinko pa ga jo zabodd v lirbet, za kar je bil žo po|M-cj pred breziskim sodiseem obso- jer- na 3 yneseeo tezke ječe. f'hravr.ava ]>roti Antonü Pseni>':- :iiku je l;ila svo.iocasno radi zaslisanja pri»' prelozena. l'orolmki so vprasanje hudodel- stva težke telesne poskodbe .soglasno polrdili. Istotako no potidili z 10 proti I 2 glasovom vprasanje silobrana in zanikali vprasanje prekoračenja si- ;: lobrana, v^d ce-sar je« sodni dvor iz- l rekol nad Antoncm Pšenienikom opro- | st Uno l'azsod'Do. Cd je. 4. junijM. HOP. hanes v sredo depolujx- sta se imela zacovarjati radi. iiudodelstva ro- pa du? 15. s^pt lO.ii v Galiciji pri Kr- skein rojeni Franc Kovc in 4. ju'ijri> 1804 v Libeniku pri St. .lurju ob j. zel. •ojoni Ciril Ko];ri\o, oba delavca brez stal'.iega bivali.šea in že predkaznova- na. Sodnemu dvoru je predsedoval dr. Pren.scliak, volanla sta bila dr. Tiller in. dr. Božic, obtožmco je yastopal drz. pravdnik dr. Požar, zagovoinika dr. fr.'ido ^ernec in dr. Skolx-rne. Obtože- na sta vrikratnih ropov, tatvine in dru- gili d'iliktov. Due :2. maira 1924 sta v nekem go.'idu v blizmi Ka'obja napadla v dru:U»i .sejtn?tjega ropar&kegä tovari- s.i, Tieko?a ^'onbergerja, kateri pa jo je najbrže popihal eez n-.ejo, posestnika V'alentina lirecka, #a podria na tla ler mu vzela lLstmco z vselvino 1040 Din. Dne '.'•(). man.'a *U'JA sta v 8il:>eniku pri St. Juiju prisla k pose&tnici Mariji Yrabic, ki ja ima doma z deklo Nežo vSkol'-rvne in hlap'tern Jnrijem Podgor- .skorn. Tarn sta pretepla blapca, gospo- dinji pa grozila z vjnjekoir. in gorjaco, ce jin.a ne izro-M denarja Mož Vrabi- ceve je odšel z doma ter vzel denar se- boj. Tskali so denar |o celi hiši, na potl- stresju. v klcli in drugod in končno r omari, katnro jo Kojinvc s silo odprl, jiash hranilno knjižico. liiasečo se na Ji'. OuO krot: ter gotovinc 246C krön. To sta odnc>Ia. j)oleg tr>ga pa. so nekaj drngih stvari. Dne 31. rnaren sta. v (Jori pri ŠL .i-irju ukradla poxestriku Juri- ju .SvetL-lsku raznih slvari v vrodnosll okrog 1577 krön in istega dne v Brcah posostnifi Ani .1 oü^orsek žganja v vniinosti 230 Din. V ich dneb. ko sia izvr.st?vala tatvin*» pa'do njiji: aretaeije sta se poü^paia okrog. Cirii Koprivc je Mosil tu-ii oio/jo brez oroznega lista. CA\i obtoženco, 7.e radi tutvin veckrat ka.'.ii-'iVKiia, sta i-api-uia slab utis. Svojo knvdo .sta deloma pn/nala. Sod- ni dvor je stavil porotnikom 11 raznih1 vprasanj, katere so razun dvoh, potr- dili. Sodni dvor je nato obsodil Franca Ue\'::i na i leia, Ciril;> Tvn-m-lvra pa na 1 5 let težke ječe. CürSSka bOrza v sredo 4. junija. Zagreb: 6*879 Odgovorni Mrednik: IIado Peönik. j Izdaja in tiska: Zvezna iiskarna. Celie. jStoječa trava (s^no in otava) v izmeri 4 do 5 oralov, se odda. Natančneje: Lopata 49, Celje, BižutjrijsHi Vajcncfi" ^"^ ttČettHa za izdetaVo Vcrižic se sprejmeta pod ugodnimi pogoji v temeljito izobrazbo. ¦ Samo oni z dobrimi spričevali naj se javijo pri Zlatarki d. d. Celje. Stran 4.________________________,__________________________>NOVA DOBA«__________________________________________Stev. 64 Telefon štev. 75 in 76 S^—iESsS^ POCll^llŽSliCa ~sS~s?~F~gfjj PoStnt ček. rag. 10.598 Ljubljanske kredltne' banke w Celju Delniska glavnica in rezervc ©©BttlTctiS V Ljllbljaiti Delniška glavnica in rczervc Din 60,000.000— * * Din 60.000.Ö0Ö*— Ustanovljena leta 1900 Pod3?uLnioe Brežlce, fonomelj, Gor lea, Hrasij, Maribor, Metkovič, Nova Saö, Piuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema VlOge na knflžtce in leKoči JggSK Kupuje im prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račttH proti ugodnemu obresiovanln 3*Q*S valut in dovoljuje vsa&ovr&fcsae Kredite. Ctvarja akredltfive In fizdaja Kreditna plsma za tu- In tnozemstvo* V Cokolado, čokoladne bonbone ter sveže pecivo dobite nsjceneje v trgov^ni n> DEBENJAK CcBje, Kralja Pefera cesta 15. Radi opustitve trpvine müSanega blaga v CeSju, Ok-rjni trg 99 vso zalogo od razlicnega krackega b!aga, čipke, vezenine, pletenine, ročna dela, konec, bombaž, ^opke, vence i. t. d. po zelo zniža^i ceii in sice«-: Prodam tudi po ugjoaJmi ceni trgovsko opravo in pudlne hrez precialov, 200 belib različnih kartonov (Lagerkartone), veliko zrcalo 155X80 cm v 2V2 metra visokem okvirju, 1 nlkelnasto opremo za eno veliko izložno okno, 3 steklene omare za kg. opravo itd. Celie, 2. junija 1924. 3—2 Anton Kocuyan. IVfooveljski prenBog iz rudnikov: Laško9 Hrasfnik in Trbovlje in irboweBjski prima per'flainid ceme&ii dobavi iz tukajšnjega skjadišča ali pri celih vagonih ===== od vagona po najnižjih dnevnih cenah <¦ Premog se dostav ja na željo fud! na dvm. ZtfEZA SLOVENSKSH TRG0V0EV Cvenkel, Elsbacher in Ravnikar pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju. 25°|0 ceneje se biijete instrižcie od danes naprej v brivnici Ko&tomajj, Prežc^eaova u9. 19. Razširjajte „Novo Dobo"! Pl*oda Se po nizki ceni 1 Konc«rt»I giasotir, 230 cm dolg, 1 A za ztto na rocni pogon, 1 modcrm čebelnjat^ in 1 Hotel iz liiega Mm. Nadaljna pojasnila naj se zahtevajo v trgovini Karlovše.k na Lavi. 791 3—1 Q a 5? N M e u "5 e «4 « M jd a « Ja moja ljuba gospa, tako ie, kakor sem Vam že večkrat povedal, da ku- pite najboljSe in najcenej^e čevlje za dame, gospode in otroko edino v ve- letrgovini R. STERMECKI, Celje, ker vsakdanje čnvlje izdeluje sani po do- tnačih čevljarjih, fine pa dobavlja v ve- likih množinah iz najboljših tu- in ino- zemskih tovarn. Trgovci engros cene Vsakovrstna rocna de!a vzamem v komisijsko razprodajo v moji filiaiki na Bledu. NaroČila je poslati na »ATFXJE ROČN1M DEL« Nika Zipscr, Kran) (teiefon 31) Pff«oda sa ženstio kolo in orsmofcn s dobro ohranjenimi ploščami pri Helcl- nu v Sp. Mudinji at. 49. 789 LASTNIDQM r^^fatravana krcdltna fat siavh. ndrnga z omejcao zavczo *preje«ia hranilne . Ufl/ °*eD1 od sto — proti te jib obreshije po li/Q od sio — na icto. Pisarna: CEL)E, Prcšcrnova ul. 15}!. LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo (pri Belem volu) seje preselila 1. junija 1924 w s^ojo hišo na Cankarjevi ulici si. 4 poleg davkarije Vse cenjene stranke prosimo torej, da nas od 1. junija 1924 obiskujejo v naših novih uradnih prostorih Cankarjeva ul. st 4 priflicno. Pupilarnovaren ie» javnokoristen denarni zavod celjskega mesia ^^«.m.iw ffl V lÄStÄi palaöipPikolod^u, - v^^^e^^^ trajnfn,