„ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij ' | vsak drugi torek in stane j j po pošti ali na dom pošiljan ! za celo leto 80 kr.; za tuje drž. več poštni stroški, jj ,,So£a“ z „Gosp. Listom1* in „Primorce m“ stane na leto 5 gld. 20 kr. — Uredništvo in i upravništvo je v Gosposki , trlici jff. 9 Oglasi se plačujejo za trislopno petit -vrsto: enkrat... 8 kr. dvakrat . . 14 „ trikrat ... 18 , I večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se na-! prej. — Posamične številke se prodajajo po 3 kr. Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska »Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgfovoren Josip Krmpotič). Shod slovenskih starišev v Gorici.*) Novica, da je deželni šolski svet potrdil bivšo Catinellijevo vojašnico ob šempe-terski meji za slovensko šolo, je silno razburila slovenske stariše v Gorici. Kaj takega niso pričakovali, da deželna šolska oblast tako poskrbi za onemogočenje slovenske šole, dasi imamo celo razsodbo upravnega sodišča v rokah. Ali naši stariši so se uprli taki nakani. V nedeljo so imeli zaupen s It o d. V soboto so dobili stariši ali njih namestniki to-le vabilo: „Znano Vam je, da je najvišja in zadnja merodajna oblast — upravno sodišče na Dunaju — že 26. junija t. 1. zavrnilo utok mestnega zastopa goriškega proti ukazu deželnega šolskega sveta, potrjenega po mini-sterstvu, da mora mestna šolska oblast ustanoviti slovensko štirirazrednico z novim šolskim letom 1865/6., t. j. že z dnem 1 5. sept. t. I. Da se to ni še izvršilo, znali so dobro skrbeti naši prijatelji v Gorici in drugod. Vendar so naposled bili prisiljeni, storiti nekaj vsaj na videz za ustanovitev te prepotrebne šole, t. j. določili so znano staro Catinellijevo vojašnico v Podturnu, kjer naj bi bila umeščena ta Šola. Toda znano je, da to poslopje ni bilo primerno niti za vojake, zlasti po zimi so trepetali mraza, ker ni bilo mogoče ugreti sob, naj so še toliko kurili. To poslopje je dalje na zadnjem koncu mesta, da nikakor ni primerno za edino slovensko mestno šolo, kajti otroci bi z drugega konca mesta hodili po 3—4 ure na dan v šolo in domov, česar ne more dopustiti nijeden oče ali mati, pa tudi šolske oblastnije ne morejo potrditi takih sklepov, ki bijejo v obraz že zdravi pameti in vsem pedagogiškim načelom. Stariši se moramo zategadel odločno upreti tej nakani in zahtevati, naj bo slovenska šola bolj v središču mesta, dokler je določena samo jedna za celo mesto. Da bodo otroci od soškega mosta ali iz Grčine hodili po 3—4 ure na dan, tega ne moremo dopustiti. Znan Vam je tudi sklep občnega zbora „Sloge", da s 30. novembrom zapre svojo šolo. Do tje ne bo še nikake druge šole za naše otroke. Zato je potrebno, da stariši pridemo skupaj in se dogovorimo, kake korake nam je storiti, da naši otroci ne ostanejo brez šolskega pouka v svojem materinem jeziku slovenskem. Podpisani Vas zategadel vabimo k z a-u p n e m u shodu prihodnjo nedeljo ob 11. predpoldne v dvorani gostilne „pri zlati zvezdi" na Starem trgu, da protestujemo proti skrajno neprimerni Catinellijevi vojašnici in zahtevamo, da poskrbe za nepretrgan šolski pouk naše mladine tisti, ki so za to skrbeti dolžni po postavi." (Slede podpisi.) Sklicatelji shoda starišev so jo dobro zadeli, kajti ukljub neprimerni 11. uri predpoldne se je zbralo v dvorani čez 350 starišev onih otrok, ki obiskujejo „Slogine" zavode: pri shodu niso bili navzoči samo moški (očetje), nego tudi do 80 mater, katere so pazno poslušale spodaj priobčeni utok na vis. c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje *) Ker naš urednik ni bil navzoč pri tem shodu, priobčujemo to poročilo, došlo nam pa je iz drugega peresa. Uredn. na Dunaju. Navzočim starišem raztolmačil je glavni sklicatelj (Josip Hrovatin) natančno vsak stavek v utoku, kateri so v mnogih točkah odločno odobravali in ob enem k o t j e d e n mož zadali t r d n o b e s e d o, da ne bodo pošiljali svojih otrok v (Jatine! lijevo vojašnico, da jim tam poginejo ter da bodo izpostavljeni vsem napadom od nasprotnikov, ali po njih podkupljeni mulariji. Mej udeleženci ni bilo videti drugih oseb izven samih starišev onih otrok, kateri obiskujeja dosedanjo „Slogino" šolo. Pač pa je prišel proti koncu zborovanja k istemu tudi visokorodni grof C o r o n i n i, za katerega upliv na merodajnem mestu so prosili kot ena oseba vsi navzočniki, a ko je bil pristopil mej zbrane stariše, matere so mu poljubov a le roke in ga prosile, naj se zavzame, da ne ostanejo otroci brez šole. Da bi bili navzoči pri tem shodu gospodje od c. kr. deželnega šolskega sveta, bi imeli lepo priliko, da se prepričajo, kako so ugodili slovenskim starišem s po-trjenjem znanega razžaljivega sklepa mestnega starašinstva, da je najeti Catinellijevo vojašnico med podlurnskimi smetišči za slovensko štirirazrednico v Gorici. „Ne čudim se", rekel je g. Hrovatin razlagajo utok, „da je sklenil mestni zastop, najeti za slovensko šolo Catinellijevo vojašnico, kajti znana nam je ljubezen goriškega starašinstva do goriških Slovencev, nasprotno pa se nam zelo čudno dozdeva, da je c. kr. dež. šolski svet potrdil ta sklep, da so temu pritrdili tudi oni činitelji, katerih dolžnost bi bila, da se odločno uprejo sklepu goriškega mestnega starašinstva. Ne morem opisati natančno vseh prizorov, ki so se odigrali pred očmi, ko so bili čitani posamični odstavki utoka, kajti bili so srce pretresajoči trenotki. Naglasiti pa mi je, da mi je imponovala možatost zbranih starišev in da sem se veselil gledaje toliko soglasje v svojih zahtevah. S tem korakom so stariši pokazali, da nočejo biti pokorni hlapci goriškega mestnega zastopa, kajti izjavili so soglasno, da ne bodo pošilj ali svojih otrok v nikako drugo šolo nego samo ono, katera bode ustanovljena v s r e d i š č u mesta. Torej po natančnem raztolmačenju prečitanega utoka, je bil isti sprejet z žalostnim navdušenjem jednoglasno: vsi brez razločka spola (seveda sami stariši) so povzdignili roko kvišku v znak potrjenja. Utok pa se glasi: Visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in vk! Slovenski roditelji mesta goriškega smo prosili z vlogami z dne 31. julija 1861., 18. maja 1862. in 30. septembra 1893., da bi se ustanovila za naše otroke slovenska ljudska šola na mestne stroške, kakor zahteva pravica in postava. Deželni šolski svet je ugodil naši prošnji z odlokom z dne 25. oktobra 1864. št. 15.437. in c. kr. upravno sodišče z razsodbo z dne 26. junija 1865. Deželni šolski svet je z odlokom z dne 24. junija 1864. št. 543 izrekel, da mesto goriško je dolžno ustanoviti štirirazredno slovensko ljudsko šolo začetkom šolskega leta 1884/95. to je s 1 5. septembrom 18 94. Z odlokom z dne 1. novembra 1894. št. 1172 je zahteval, naj mestni šolski svet goriški nemudoma priredi vse, kar je potrebno, da se šola odpre, in naj poroča o tem v štirih tednih. Z odlokom z dne 25. februarja 1895 št. 152 mu je rok podaljšal do začetka šolskega leta 1895/96., to je do 15. septembra 1 8 9 5.; a ob enem mu je naročil, naj poskrbi vse, kar treba, in naj poroča o tem prav gotovo in natančno v štirih tednih. Mestni šolski svet goriški ni izvršil teh in drugih ukazov predpostavljenih šolskih oblastij, kakor se je zahtevalo, marveč je vlagal utoke in pritožbe zoper vse, kar se mu je nalagalo, dokler je mogel. Še le dne 5. novembra t. 1. imelo je mestno starašinstvo goriško sejo, v kateri je sklenilo: 1. naj se priredi bivša Catinelijeva vojašnica v Št. Roku ob mestni periferiji na šempeterski meji, med gnojišči in vodami, do katere vede dolga, težavna in za otroke nevarna pot, kot poslopje za slovensko ljudsko šolo, ki obsega vse mesto in mestno ozemlje, izvzemši davčno občino Starogoro; 2. naj se sprejme v proračun za leto 1896. znesek za popravo vojašnice in za šolsko opravo ; 3. naj se razpišejo štiri začasna učiteljska mesta in sicer za dva učitelja in dve podučiteljici. Na prvi pogled se spozna, da ta sklep ne pospešuje ustanovitve one šole, katero zahtevamo in živo potrebujemo, ter da ne zagotavlja njenega blagodejnega obstanka. Šolo potrebujemo že 1. decembra 1895., ker s 30. novembrom preneha zasebna šola društva „Sloga", katero obiskujejo naši otroci. Šola, ki je namenjena našim otrokom, potrebuje stalnih učiteljev in učiteljic, in ne začasnih, ki niso gotovi svojih služb, in se zato ne morejo posvetiti z vso močjo naši šoli. — Pred vsem pa odločno protestujemo proti temu, da se hoče odpreti šola za naše otroke v Catinelijevi vojašnici zunaj mesta, v zidovju, katero so morali celo vojaki zapustiti, ker niso mogli v njem bivati, katerega po zimi niso mogli ugreti niti z največjim kurjenjem. Ta sklep smatramo kot žaljenje in zaničevanje nas in naših otrok, ki bi morali iti vsak dan štirikrat skoz vse mesto in iz mesta do šempeterske meje po težavnih, nevarnih, daljnih in nepotrebnih potih, ako bi hoteli biti deležni šolskega pouka. Nikakor ne moremo misliti, da bi visoko c. kr. ministerstvo potrdilo to zidovje, ki je na najslabšem prostoru, kot šolsko hišo za naše otroke, ter se pridružujemo izrecno vsem utokom, pritožbam in vlogam, katere so vložili in morda še vložijo v tej zadevi naši zastopniki: dr. Aleksij Rojic in njegovi tovariši. Slovesno protestujmo proti temu, da bi šola, ki je namenjena našim otrokom, prišla iz mesta na konec občine. Ker je veleslavni c. kr. deželni šolski svet na nerazumljiv način potrdil omenjene sklepe, oziroma predloge mestnega starašinstva goriškega, prosimo, naj visoko c. kr. ministerstvo sprejme to našo pritožbo ob enem kot rekurz proti oni potrditvi vojašnice in naj jo razveljavi. Ker preneha s 30. nov. t. 1. zasebna ljudska šola društva „Sloga", ki je edina na razpolago našim otrokom, radi pomanjkanja denarnih sredstev, prosimo, naj visoko c. kr. / ministerstvo poskrbi, da se javna slovenska ljudska šola na stroške mestne občine goriške odpre brez odloga, ter da se med tem časom zagotovi našim otrokom šolski pouk še nadalje na primeren način. V Gorici, dne 24. novembra 1895. (Slede podpisi starišev). Po prečitanem in sprejetem utoku nasvetoval je gosp. Delak, a drugi so potrdili, naj se obvesti o sklepu nemudoma in brzojavno ministerskega predsednika grofa Bade-nija in ministra za uk in bogočastje Gaulscha. In v resnici ste bili odposlani na oba brzojavki sledeče vsebine : „V imenu in po naročilu danes zbranih starišev in zastopnikov onih 480 otrok, ki ostanejo brez pouka, ker preneha 30. novembra slovenska zasebna šola radi pomanjkanja denarnih sredstev, ako vlada ne stopi na noge, vabimo Vašo vzvišenost, da brez odloga izvede razsodbo radi ustanovitve slovenske ljudske šole in poskrbi za nepretrgan pouk našim otrokom s pripravnimi naredbami. Hrovatin, Gej, Reja, Lenardič in tovariši'. Sledilo je za tem podpisovanje utoka, katero je trajalo okoli dobre pol ure ne da so mogli vsi podpisati. Oni, kateri niso podpisali, so obljubili to storiti predno se utok odpošlje. — Tako se glasi suho poročilo, katero nam je poslal naš poročevalec, ker se mi nismo hoteli umeševati v posle starišev, prepustivši njim, da se sami zavarujejo proti atentatu na njihove otroke. Domače in razne novice. * Naročnikom. — „Primere c" se tiska že v 1300 iztisih, a račun nam kaže izdatno zgubo. Zakaj ? — Zaradi nemarnosti (da huje ne rečemo) mnogih naročnikov. Le 80 kr. stane list za celo leto, a še te nam mnogi unesejo. Tako ravnanje ni pošteno ! Kdor se naroči, naj plača ! — Odslej bomo terjali vse dolžnike najprej s poštnimi plačilnimi nalogi, potem pa sodnim potom. Vsakemu svoje! * Cerkvene novice. — V Solkanu imajo ves ta teden misijon. — V cerkvi sv. Ignacija bo odslej vsako nedeljo ob 2 pop. krščanski nauk v slov. jeziku za otroke in odrasle. Poučeval bo č. g. kapi. Budin. * Porotna obravnava Kadcnarova. — V zadnjem „P“. smo prinesli dolgo pre-slišanje Kadenarovo. Pozneje smo objavili v dveh številkah „Soče* preslišanje raznih prič, katerih je bilo okoli 40. — Zadošča naj, da danes ponatisnemo konečni govor predsednikov in razsodbo. — Iz preslišanja K. in govora predsednika si naredi lahko vsakdo jasno sodbo o županovanju Kadena-rovem. * „Koledar za goriško nadškofijo*. — Dne 15. dec. izide drugi letnik tega „K o-ledarja*, ki je prepotreben v vsaki slovenski hiši naše škofije. Noben drug koledar slovenski ne kaže tega, kakošni dnevi, godovi, prazniki itd. v resnici veljajo pri nas, kajti vsaka škofija ima svoje posebnosti. „Koledar" je sestavil znan veščak v cerkvenih in verskih rečeh. — Poleg koledarja bo še raznega koledarskega gradiva, vsega skupaj tri tisk. pole. Potem bo sledilo 5 tisk. pol. strokovnjaških spisov o preteklosti goriške dežele iz poresa učenega našega rojaka g. prof. Sim. Rutarja. Naposled bo še 3 tisk. pole leposlovnega berila, t. j. dve lepi povesti, jedna iz ruščine druga iz poljščine, obe preložil znan prelagalec Podravski. — Gena bo znašala le 40 kr. s poštnino vred. (Pošta in kolek pobereta 11 kr. pri iz-tisu!). — Priporočamo našemu ljudstvu ta jako ceni in koristni „Koledar*. * Hudo bnrjo smo imeli v nedeljo popoldne in po noči. Na Vipavskem je silno razsajala, da ljudje niso šli izpod strehe* — V Ozeljanu je izrila brzojavni hlod; na ffaj-ševici je izrula 60-letni gaber in prelomila debel hrast. — Veliko kop sena iu slame je prekucnila. * IiTcdentovska demonstracija v gledišču. — „G a z z e 11 a d i V e n e z i a* je točno opisala irredentovsko demonstracijo od pretekle srede v goriškem gledišču. Ta večer je bila zadnja predstava, ob enem predvečer sv. Margarite, godovnika laške kraljice. Pevka Ellena Tani je zapela tudi tri goriške pesmi; ko je dopela znano izzivajočo, Slovence žalečo pesem „Fe v e piu in la tesori*, nastal je v gledišču velik vihar („uragano*), ki je pa postal pravi „delirio*, ko je pevka dobila velik šopek m a r g a r i t, povezanih z zelenjem, a na rdečem traku je bila laška zvezda. Tudi gospe in gospodje so nosili marjetice. Policijski vodja G o n t i n i se je baje močno razbesedil s komisarjem Bazzi zastran nezadostnega nadzorstva. — Tako ob kratkem jedro dopisa v „G. di V.“ — Tu v Gorici pripovedujejo, da je g. G o n t i n takoj pozval cvetličarko Gorjan, ki je napravila oni šopek, da bi poizvedel kdo ga je naročil. — Ta korak je baje zelo razdražil živce našim lahončkom, da zdaj vsi stroji rujejo proti g. G o n t i n u. — Ali ne, da so to krasne razmere ? ! * Pevski zbor v St. Andrcžu. — Na povabilo staroste „Goriškega Sokola* se je oglasilo v soboto zvečer 3G mladeničev in mož za — pevski zbor; to število raje zraste nego pade. Petje bo poučeval g. Ernest Širca iz Gorice vsako soboto zvečer; le prihodnjo soboto ne bo, pač pa že v petek zvečer — v stari šoli. Najprej se bojo učili glask ali not, glavne pojme glasbene teorije, urili bodo svoje glasove in že umes učili se ložjih pesmij. — To je zopet vesel napredek v okolici — tik mesta, kar bo le v Čast in ponos našemu prijaznemu Št. Andrežu. Upamo, da bo vsa ta početja podpirala tudi občina, ki je bogata, saj bo podpirala s tem le — blagor svoje občine. Od kar se mladina oživlja za „Sokolstvo* in pripravlja na pevski zbor, se že poznajo dobri uspehi, kajti splošen mir se vrača v to slovensko vas. Št. Andrežci, podpirajte svojo mladino v teh rečeh in dobro bo ne le za Vas, marveč sploh za našo slovensko stvar v okolici. * V Šempasu se zapored oglašajo novi udje k „Goriškemu Sokolu*. Na splošno željo bo prihodnjo nedeljo ob 4. pop. shod v dvorani „Bralnega društva*, ki naj določi, kako naj se zanaprej deluje, z Oze-Ijanci ali vsak posebe. Vemo, da je Ozeljancev nad 50, ki ostanejo zvesti Sokoli, vendar se nam zdi, da bi bilo bolje, ako bi skupno imeli pripraven prostor za telovadnico in druge zabave. Vendar nočemo usiljevati svojih nasvetov; ako se čutijo oboji dosti močni, da bodo mogli vsak za se skrbeti, tudi prav. * Enakopravnost pri poštah. — Sedanji poštar v Plaveh je odpovedal svojo službo. Za to je imel gotovo svoje uzroke! — Razpisana je že na novo ta pošta, in to le v n e m š k e m in laškem jeziku, vsaj tak razglas visi v veži c. kr. okrajnega glavarstva. In Plave so čisto slovenski kraj! — Tako brcajo proti nam Slovencem vsi od kraja! — Oj Slovani, sluge narodov ! * V Št. Andrežu se je poročil v soboto Sokolec Kuzmin Anton s Katarino Zavadlavovo. Svatovske večerje so se udeležili tudi starosta „Goriškega Sokola* in dva tovariša. Meti petjem in raznimi govori so hitro minile ura za uro. Naposled so se svatje spomnili tudi otročičev v „S logi n ih* zavodih in zložili 7 gld. Nabirala je gospa Karolina Furlani. — Srčna hvala vsem. No-voporočencema obilo sreče! * V Št. Petru pri Gorici je imelo v nedeljo tamošnje društvo „Slovenska zveza" prav krasno veselico. Ukljub neprijetnemu vremenu se je zbralo veliko občinstva. Vojaška godba je izborno igrala naše slovenske komade. Petje je bilo izborno, posebno pa opereta „Vinska pos kušnja*. Govoril je č. g. kapi. K n a u s o narodnem čuvstvu. Lep6, oduševljeno je govoril; občinstvo mu je pogosto živahno pritrjevalo. — Dostavljamo še, da je bilo precej gostov iz Gorice, iz Št. Andreža, iz Bilj, iz Solkana in od drugod. Došel je tudi župan št. peterski, prevzv. g. Franc grof Coronini. — Kaj več v prihodnji „Soči*. * Premeten slepar. — Učeraj je bil na zatožni klopi pred porotniki znani mešetar Giuseppe T a r n o 1 d i, rodom iz Trsta, ker je osleparil razne goriške tvrdke na ponarejene menice za okroglo svoto 17.000 gld. — Pred sodiščem ni tajil ničesa; zato je končala obravnava v enem samem teku. Obsojen je bil na 5 let težke ječe. * Izgon. — Goriško redarstvo je izgnalo iz države odvetnika Domenika G a la ti, ki je nastanjen v Vidmu. — Kaj je počenjal tu, ne vemo. Gotovo pa je imelo redarstvo sto uzrokov, da ga je pognalo čez mejo. Kaj takega bi bilo treba storiti večkrat! Zlasti bi trebalo zapoditi nazaj v deželo poletne tiste glediške družbe, ki prihajajo semkaj, podžigat še bolj seme narodnega sovraštva in demonstratovat na prikrite in Često celo očitne načine. — Kaj bi bilo, ako bi Slovenci vabili glediške družbe iz Rusije. — To bi bilo kričanje! Tudi redarstvo bi bilo vse po koncu! * Za predelsko železnico se je zopet odločno potegnil znameniti inženir Ha n n ak, eden prvih strokovnjakov v tem pogledu. On izborno pobija vse pomisleke proti predelski železnici in pravi, da ta edina bi povsem ustregla Trstu in alpinskim deželam. — Kaj več bomo govorili v „Soči". — Tu povemo le toliko, da glavni nasprotniki predelski železnici so bili taki visoki in uplivni možje, ki so imeli in še imajo veliko delnic južne železnice. Strah za svoj žep pri bogatinih — evo našega sovražnika ! Žalostno, da visoki možje uganjajo tako grdo politiko — za svoj žep! — Punktum ! * Krilanove pesmi (f Jos. Pagliaruzzi iz Kobarida) izidejo 15. decembra v dvoj-natem snopiču, ki bo obsegal doslej nenatisnene pesmi. Naročniki „Slovanske knjižnice* jih dobe za navadno ceno 30 kr. s poštnino vred; — knjižarska cena bo 50 kr. — Za dijake pa po 40 kr., ako naroče skupno vsaj po 10 izlisov in pošljejo denar naprej „Goriški tiskarni* A. Gabršček. * V Zagreb 1 — Rojaki! Naši bratje Hrvatje so otvorili pred mesecem dnij v navzočnosti svojega kralja in našega cesarja Frana Josipa I. krasno novo gledišče, ki dobiva veliko letno podporo od kraljevine in 10.000 gld. iz zasebne blagajne kraljeve. — Naravno, da je pričela zdaj nova, boljša doba gledališki umetnosti v belem Zagrebu, katere se veseli ves bratski nam narod hrvaški. Kar pa ima narod hrvaški, to imamo tudi mi Slovenci, saj med nami ni skoro nikake razlike v jeziku, a jedno smo po srcu in duhu; skupno si torej delimo veselje in žalost! Da dokažemo milim bratom svoje veselje na tem važnem kulturnem napredku v Zagrebu, ustanovil se je odbor, ki snuje poseben vlak v Zagreb. Izšel je že proglas, kateri nosi te-le podpise y abecednem redu: A. G., lastnik tiskarne in urednik „Soče* v Gorici, dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, Ivan Hribar, ravnatelj banke „Sl a vij e* v Ljubljani, Ivan Plan-tan, c. kr. notar v Ljubljani, dr. Ivan T a v č a r, odvetnik v Ljubljani, dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju. Vlak pojde iz Ljubljano v nedeljo 8. decembra t. 1. ob 6.25 m. zjutraj in pride v Zagreb obli. predpoldne.—Cena iz Ljubljane in nazaj v I. r. 8 gld., v II. r. 6 in v HI. r. 4 gld. — Do Ljubljane in nazaj treba se bo voziti z drugimi vlaki in plačati navadno vožnino. Listki bodo veljali 8 dnij. Spored v Zagrebu: Ob prihodu vlaka pozdrav na kolodvoru. O poldne skupni obed pri Schneiderju. Ob 3. pop. ogled mesta. Ob 6. zvečer slavnostna predstava. Ob 9. zvečer komers v restavraciji „Kola*. — Kdor se bo hotel vrniti še isti večer v Ljubljano, odpelje se lahko ob 11. in dospe v L. o > 4.17 zjutraj. Za Slovence so odmenjeni vsi sedeži v parketu. Cena jim je: 1. do d. vrste po ^ gld., od 4. do 8. vrste po 1 gld. oO kr., od 9. do 16. vrste po 1 gld. 20 kr. — Kdor se oglasi za izlet, naj si izbere tudi sedež in priloži denar za železniški in glediški listek. Oglasiti se je treba pri g. Josipu Prosencu v Ljubljani, a priložiti treba še 15 kr. za priporočeno pismo, v katerem dobi vsakdo oba listka. — Slovenci v Gorici in okolici naj se oglase pri našem uredniku najdalje do 3. decembra, da on preskrbi vse potrebno. Rojaki! Komur prepušča čas in mošnjiček, naj nikar ne zamudi te lepe prilike. Pohitimo tje doli v kraljevski Zagreb, da potrdimo ondi na novo one bratske vezi, ki spadajo že od pamti veka hrvaška in slovenska srca. Slovenci smo majhen šibek narodič, ali mogočno je slovansko drevo, na katerem smo mi ponižna vejica. Družimo se torej kjerkoli in kedarkoli mogoče s slovanskimi brati, a v prvi vrsti z milimi hrvaškimi sosedi, podpirajmo drug drugega, poživljajmo zavest bratskega jedinstva — in prihodnost bo naša! Pojdimo torej v beli Zagreb, da ondi svečanim načinom dokažemo slovensko-hrvaško pobratinstvo! * V „Goriški Čitalnici11 bo najbrže že 8. dec. velik koncert naše ženske podružnice sv. G. in M. — Ti koncerti so bili vsako leto najpriljubljenejše zabave. Zato smo prepričani, da bo tudi letos natlačena čitalnična dvorana. — Kaj več v „Soči". * Čitatelje opozarjamo na poročilo o shodu nad 350 slovenskih starišev zastran slov. šole v Gorici. Poročilo je na prvem mestu. — Naši nasprotniki naj si zapomnijo: Kdor seje veter, žel bo vihar! Naj Venuti & G. nikar ne mislijo, da Slovenci ne poznamo orožja, s katerim ukrotimo svoje nasprotnike — Rojaki: klin s klinom! * Nov živinozdravnik. — Naš rojak g. Franc Martelanc iz Št. Petra pri Gorici je dobil v soboto 23. t. m. na dunajskem c. in kr. vojaškem živinozdravilišču diplom ž i v i n o z d r a v n i k a. — Slovenci na Primorskem nimamo niti enega takega zdravnika. Zato upamo, da ostane v domovini. — Zdaj se c. kr. oblasti ne bodo mogle izgovarjati, da ni Slovencev, ako je razpisana kaka služba na slovenski zemlji. Osebne vesti. — Upokojeni orožniški stražmojster g. Rudolf Rasteiger v Komnu je bil imenovan c. kr. sodnim kancelistom v Cerknici na Kanjskem. — V Vrtovinu je umrla mati čislane rodbine Pirjevčeve. Naše iskreno sožalje. — V Cerknem dobe notarja; imenovan je notarski kandidat g. Fran G u 1 k v Krškem. — Prav je! Jeden slovenski notar na Goriškem več! — 11. t. m. se je poročil v Kanalu g. Janez Rauter, železniški uradnik v Jesenicah, z gospo Marijo ud. llonigovo roj. Drašček. Pri tej priliki so obhajali tudi 25-letnico poštarskega službovanja očeta in sedanjega župana g. Andreja Draščeka. Slovenska šola v Gorici. — „Os-ser v a tore Triestino" je prinesel razpis 4 učiteljskih mest na novi slovenski šoli v Gorici, in sicer: voditelja s plačo II. vrste, učitelja III, vrste in dveh podučiteljic. Kdor ima izpit tudi iz italijanščine, ima prednost. Zdi se, da boj za slovensko šolo še le prav začenja. Evo razlogov: 1. Kako misli šolska oblast, ali 480 otrok stlačijo v 4 razrede, po 120 otrok za razred, ko n. pr. v laških šolah pride na razred nekaj nad 40 otrok ? 2. Kaj misli z italijanščino ? Kdo je kdaj uprašal po nji ? Slovenci v Gorici lahko izhajamo brez pouka tega jezika; za svojo rabo si ga priuči vsak Slovenec. Kako je mogel dež. šol. svet privolili v tak razpis služb? Proti temu Slovenci gotovo soglasno prote-stujemo! 3. Čuje se, da je tudi deželni šolski svet odobril staro Catinellijevo vojašnico v Podturnu, torej na skrajnem koncu mesta, kamor stariši niti iz sredine mesta ne bodo pošiljali otrok, kaj li še le oni z nasprotne mestne strani. Otroci od mosta, s solkanske ceste, zlasti iz Grčine bi porabili do 4 ure na dan samo za hojo v šolo in domov. Da stavljajo take silovito razžaljive ponudbe dr. Venuti in njegova „zmerna" družba, to verujemo; ali da deželni šolski svet take prostore odobruje — to je monstrum v zgodovini ljudskega šolstva. Kaj vsi peda-gogični propisi, kaj človekoljubje do malih otročičev — vse to treba pustiti v nemar, da se le ustreže onim nagajivcem, ki z vsako besedo izzivajo slovensko ljudstvo in ga žalijo v dno srca. — Rojaki v Gorici, pripravljajmo se na nov odpor proti takim žaljenjem in izzivanjem ! „Piccolo” hvali! — Koga? Gosp. dr. N. Tonklija. Čujte! Pravi, da že doslej je bil eden najzmerniših Slovencev (razumemo !), ali zdaj, ko so Slovenci pozabili nanj pri volitvah v deželni zbor — bo še bolj zme-r e n. V dokaz da je njegovo postopanje v pravdi Kadenarovi. — Pomilujemo g. dr. T. na takej hvali! Sleherna beseda v kako pojasnilo je gotovo odveč. Ubogi narod, dokler ne dobiš boljših zagovornikov! Izpred porotnega sodišča. — V torek je sedela na zatoženi klopi g.čna Terezina G., bivša poštna opraviteljica v Rubijah. Predsedoval je svetu. Gori up; drž. pravd. C a n e v a r i; zapisnikar dr. Emil Spira; druga sodnika svetn. Gironcoli in svetov, tajnik D e 1 l’A r a; zagovornik dr. Graziadio L n z z a 11 p. — G.čna G. je bila zatožena uradnega poneverjenja ; poštni erar je o-škodovan nekaj nad 300 gld. — Dokazano je sicer, da je denar zmanjkal; no kako je zmanjkal, kdo ga je porabil in za kaj, to je ostala skrivnost. Zdi se, da g.čna G. ni drugega nego nesrečna žrtva te skrivnosti. Ona je sicer skušala primanjkljaj pokriti, kar bi se ji polagoma posrečilo, a prezgodaj je prišlo vse na dan, da so revo celo zaprli; tri mesece je tarnala v preiskovalnem zaporu. — Kolikor je bilo prič, govorile so o njej le najlepše, da: je vedno tičala v uradu in pridno delala, da je skromna v vseh svojih potrebah, da ni udana nikaki strasti, sploh da je nemogoče, da bi ona denar vzela in porabila za se. Zagovornik je imel srečen dan, kajti simpatije vsega občinstva so bile že tekom obravnave na strani zato-ženke. Govoril je zares izborno, to moramo nepristransko priznati; po njegovem govoru je bil kar izključen zlasti zlobni namen, ki je prvi pogoj za zločin. — Porotniki so se le kratko posvetovali. Ko so se vrnili iz svoje sobe, naznanil je predsednik z a n i k a 1 e n odgovor z vsemi 12 glasovi; bila je torej soglasno oproščena. . V četrtek je sedel na zatoženi klopi 51-letni Jožef Mlakar iz Zatolmina zastran razpečavanja ponarejenih 50 - takov. Sodni dvor isti, kakor pri Kadenaru. Zagovornik dr. Jos. Stanič. — Dr. Stanič je odklanjal laške porotnike, dokler je imel pravico ; ali da niso ostali sami Slovenci, za to je poskrbel drž. pravd. dr. S a n z i n, ki je odklonil tri izžrebane Slovence; ostalo je 9 Slovencev in 3 Italijani; trinajsti je bil tudi Italiian. Obtožnica seveda laška. — Kaj naj rečemo k temu?!! Dr. Sanzin sam je bil slov. poslanec, goreč zagovornik pravic zatiranega slovenskega naroda v Trstu in okolici! Da on tako postopa po svojem nagibu, ne veruje n i k el o. Ergo morajo delovati tu uplivi, ki hočejo onemogočiti slovenske obravnave ! Ako je pa med porotniki le par Lahov — je skoro vsa obravnava laška, češ, Slovenci itak razumejo italijanski. Državno pravdništvo toži Slovence laški in skrbi potem za mešano klop. Ta dokaz smo dobili učeraj. In pravosodni minister se je še te dni odločno izrekal proti tolmačem pri porotnih obravnavah. Oj Slovani, sluge narodov ! Dostavljamo, da Mlakar je bil obsojen na 4 leta. — Dr. Stanič je govoril slovenski, a glavne reči je raztolmačil Lahom tudi pb laški. Enako je pa zahteval, naj tudi drž. pravdnik in predsednik govorita tudi slovenski, a ona sta odklonila to zahtevo. Dr. St. je zahteval, naj se sprejme vse to na zapisnik, a niti to se ni zgodilo, na kar je prijavil pritožbo ničnosti. (In osem slovenskih porotnikov je molčalo!) Nova pošta. — Pod poštnim uradom „Kamno8 spadajo te - le vasi in sela: Kamno, Ljubušje, Vrsno, Krn, Selce, Selišče, Volarje in Gabrije. Poštna upraviteljica je za sedaj gdč. Lavoslava K u k e c. Tržne cene. — Kava Santos gld. 148 do 152. Sandomingo gld. 165, Java 168, Cejlon gld. 188, Moka 195, Sladkor 32 do 32 72, Špeh 56 do 64, Petrolij v sodu 2072, v zaboju 640. Maslo surovo 85 kuhano 90. Moka Majdičeva: št. 0. gld. 13.30. I. 12.90, II. 12.50, III. 12.20, IV. 11.70, V. 11.40, VI. 10.70. — Otrobi debele gld. 4.60 do 5, drobne 4.50 do 4.70 gld. —Turšiča navadna gld. 6.70 do 7-50, Oves gld. 7 do 7.50. Ostala Slovenija. Trst. — Možka in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredila je veselico v nedeljo 24. t. m. v prostorih „Trž. Sokola8 in v proslavo desetletnice ustanovljenja možke podružnice. — Obče delavsko izobraževalno, prava varstvo n o in podporno društvo v Trstu imelo je dne 10. t. m. izredni občni zbor. Ker je dosedanji predsednik položil svojo čast. volil se je novi odbor, ki se je konstituiral tako le; Predsedmik Ljubomir N e h r o n y, podpredsednik : Simon Ribarič; denarničar: Miha Poljšak, njegov namestnik Ivan Steiner. Odborniki: Vekoslav Panek, Iv. Besednjak. Iv. Braz, Jernej Drenik, Fran Valetič, Fran Klančnik, Adrej Cegler, Mat. Kreševič, Fran Kravos, Ivan Lanter. Namestniki: Andrej Kanonier, Fran Kaman, M. Jurčič, Gr. Mramor, Boštjan Čenčur. Pregledovalci računov: Drag. Pečlin, Ante Kaman. in Drag. Krebs. — Novoizvoljeni predsednik je obljubil zboru, da bode nastojal storiti, vse, karkoli more služiti razvoju društva. Po končanem zborovanju vpisalo se je v to društvo nad 20 novih članov. Predsedništvo upa, da ideje, za katere se to društvo bori načelno, prodro v kratkem v najširše sloveje delavskih krogov vsega Primorja in Goriške. Istra. — Občinske volitve v Žminju se bodo vršile v kratkem. Bile so določene za 4. do 7. t. m., ali so odložene radi kužne bolezni. — V Rovinju je bil obsojen neki kmet (italijanaš) na tri tedne zapora radi kupovanja g 1 a s ov. Tudi urednik „II giovine pensiero8 je obdolžen sličnega dejanja. — Deželnim glavarjem bode menda zopet imenovan dr. Campi-t e 11 i. — Od 36 porotnikov v Rovinju ni niti enega, kateri bi bil po jeziku ali prepričanju Slovan. — Razpisana je ustanova od 100 gld. iz zaloga pok. škofa Ravnikarja za dijake iz škofije tržaško - koperske, kateri obiskujejo gimnazij na Primorju, Kranjskem ali Koroškem ter so se namenili za duhovski stan. Prošnje je uložiti do 30. t. m. namestništvu v Trstu. — Kot novega škofa za škofijo tržaško imenujejo italijanski časopisi poreškega škofa F1 a p p a (rojenega v Kor-minu.) Seveda njega si željjo primorski Lahi, ker jim ugaja njegovo postopanje v Istri. Kranjska. — Pri volitvi za deželni zbor v kmečkih občinah izvoljeni so povsod „Slovenčeve!8. Prosit! Banka „Slavija8. Iz izkaza o delovanji banke „Slavijo8 posnemamo sledeče zanimive podatke: Od 1. januvarija do 31. oktobra 1895 bilo jej je v življenskih oddelkih podanih 3348 oglasnic za zavarovanje kapitala4,505.340 gld. za slučaj smrti in doživetja. V istej dobi izplačalo se je po umrlih zavarovalcih 311.410 gld. — Izplačane škode sploh od začetka bančnega poslovanja do konca leta 1894. iznašajo 24,032.317 gld. 69 kr. Rezervnih in drugih fondov imela je „Slavija8 koncem 1. 1894. 6,819.492 gld. 53 kr., od katerih je bilo sirotinsko varno naloženih 6,575.861 gld. 58 kr. Izdatni reservni fondi in reelno poslovanje bančno razjasnuje nam zaupanje občinstva, ki se zrcali v okoliščini, da je pri „Slaviji8 koncern leta 1894. bilo zavarovanih 280,503.040 gld. — Vsem zavarovancem življenskih oddelkov, katerih zavarovanja so stara čez pet let, izplačuje se letos 10% na dividenda. Ker ima banka „Slavija8 svoje členstvo skoro izključeno mej Slovani, dokazujejo nje uspehi, da so le-ti vendar začeli že spoznavati, kako važno je tudi v narodno-gospodarskem oziru geslo „svoji k svojim8. Razgled po svetu. * Polom na borsah je uzročil v Avstriji nad 2C0 milijonov !