LETO V.-št. 39 V KOČEVJU, DNE 24. SEPTEMBRA 1960 " tti- Cena 15 din Trgovina v pretresu Beležke s konference Trgovinske zbornice Kočevje, ponedeljek, 19. septembra. — Današnje konference trgovinske zbornice so se poleg direktorja in sekretarja Trgopromela, poslovodij trgovin in nekaterih upravnikov KZ udeležili tudi čian upravnega odbora Okrajne trgovinske zbornice Ljubljana, Lojze Bukovec, načelnik oddelka za napredek trgovine Marjan Regali in Albin Lobnik. Konference se je udeležil tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora Kočevje, Drago Benčina. jetiu »Mesar« še vedno največji kolikor iih pečejo v Kočevju, pre-problem klavnica. Tudi kapaciteta malo za današnje razmere. Boli bo sedanje pekarne ne bo več dolgo treba pazit: na kvaliteto in kvanti-zadoščala, sai ie potrošnja cd lan- teto kruha. Prav tako predstavlja skega- leta narasla za 4-9 odstotkov, preskrba z mlekom velik problem. Na konferenci so obširno govorili Mislili smo, da bo z novo mlekarno tudi. o trgovinah v sklopu Kmetij- rešen, vendar se ie zaradi pomanj-skih zadrug. Zadruge bi že davno kanja vode še zaostiil. Vprašanje morale opustiti vse nekmetijske m eka ca jbo prav gotovo rešeno z delavnosti in se posvetiti predvsem dograditvijo novega vodovoda. ---------------------------svoji’"osnovni nalogi — dvigu in Današnja konferenca ie bila vse- -"BEH SSs E3HB1B EBB-E Poudaril ie, da ie bilo v zadnjih leto. — Za perspektivni razvoj tr- zadruge še vedno trgovine. S tem letih vloženega precej truda za govine je podjetje predvide.o v le- je tudi letna bilanca zadrug pre-razvoi in modernizacijo trgovine, ki tih 1961-65 investici ie v znesku 104 cej drugačna še vedno n; dosegla takega nivoja, in pol milijona dinanev. V razpravi ie sodeloval tudi kot ostale veje gospodarstva. Mar- Nujno bi tudi bilo čimprej vpe- predsednik ObLO Drago Benčina, sikie predstavlja trgovina še ved- ]iatt ekonomske ali obračunske »Današnja konlerenca,« ie dejano ozko grlo. Od 1957. leta dalje enote Zaradi boli uspešnega pošlo- »je bila sklicana z namenom, a se trgovina razvija po novem, pet- varlsa' .konomičnesti ter krepitve sc pogovorimo, kako naj se naša letnem planu... mate iMne osnove naj bi obstojali trgovina v bodoče razvija. Scvedi Nato sta podala poročilo o pošlo- enotni skladi, ki bi se uporabljali ne bomo mogli rešiti vseh probic-vaniu pod jeti a »Trgopromet« direk tam kier bi bile večje potrebe. Ra- mov, vendar se o marsičem lanno tor Viktor Ožura in sekretar Tone zen 'tega ie treba razviti tudi na- pogovorimo, tako da bomo pn iz-Ožbolt. Podjetje ie s sedanjim pred- grajevanie po učinku, in sicer čim delavi petletnega plana lahko name Kom poslovanja na drobno in RIBIC NA BISTRICI (Na 2. strani preberite reportažo o ribičih) Z lepimi uspehi v bodočnost debelo pričelo poslovati v drugem polletju 1958. leta. Podjetje posluje na območju bivšega okraja Kočevje, na delu Dolenjske in v Gorskem Kotarju. V občini je skoraj 16.500 prebivalcev, vendar ima podjetje na tem teritoriju le 22 trgovin na drobno, v mestu pa je 15 trgovin. Sedanje površine in kapacitete trgovine zadoščajo za redno in nemoteno preskrbo. V Kočevju urejujejo trenutno dve poslovalnici, v bližnji prihodnosti pa bodo renovi-rsni tudi trgovini »Manufaktura« in »Železnina«. V prihodnosti bo treba razširiti, oziroma organizirati še samopostrežno trgovino, trgovino z gradbenim materialom in kemikalijami. trgovino s pohištvom opremo, drogerijo ter razširiti trgovino s knjigami in papirjem. PRETEKLI TEDEN JE NEKAJ ČLANOV OBČINSKEGA KOMITEJA ZK KOČEVJE OBISKALO SGP ZIDAK KOČEVJE IN SE S PREDSTAVNIKI DS, SINDIKALNE ORGANIZACIJE, OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK IN UPRAVNIM KADROM PODJETJA POGOVORILI O DELU IN PROBLEMIH V TEM PODJETJU. _________________________ V vseh teh naporih podjetja sodelujejo skupno z DS sindikalna organizacija, osnovna organizacija ZK, ki je sprejela letos v svoje vrste 12 deiavcev, kakor tudi ves strokovni in upravni kader podjetja. Seveda je za ves kolektiv tudi polno težav, katere mora prema- Kot je znano, je bilo to podjetje asanacije podjetja redno izpolnju- kovati. DS imamjpfflnani&nufsred-v letu 1958 v izredno težkem po- jejo; tako si je podjetje pridobilo J tdd-'% mlado delovno loža iu. Imelo je prisilno upravo, ki svoj ugled in zaupam e pn investi- • . \ dobiti v „rad. ga ie reševala iz težkega sta- torjih. Gradilišče imajo v Kočevju, [.m. katero ie t-zKci domu v graa nja v katerem se je nahajalo. Lani Ljubljani in na Reki. V teh treh Jejo stroka J^o i de a v ladbe-v spomlad: je bil izvoljen nov DS. mestih planirajo razviti svojo de- le bilo je roi^r^scTIpet podalo,Ska- ’ Ker tudi to podjetje, čeprav ie ^^mlSlna^mrSo^cOTT ko uspešno je delo našega delav- Rradbao». Mjgrtl stanovanj- ara ^^ladmi bolj TToi u»” 'M« » M«6® m d,i» L Umu 'Po izvolitvi ie DS imenoval 6 ™ boto uporab' ! za na življenja. V gradbeništvu komisij, ki delajo samostojno, da- ih d^la v cev Gra- ie tehničnega dela vseh vrst, v ka- jeio predloge DS za sprejem m terih mlad človek lahko dobi svoj odločanje DS ie na vsakem zase- °°cl0 J"?1 . .. ,a lanovf DOvvc danju obravnaval izvajanje plana nja. da bodo rešili, stanovanjsko bok..c. n "'opremo, drogerijo razširiti Notranjost non-stop trgovine »Prehrana« v Kočevju . Stia^kXS sTdosegh vpra vpraš^ie^vojih "kadrov.1'z'meha- ' Kolektiv podjetja je v prvem rgovino Tu d i“u vedib •sn?' individualneje. ločeno za vsako po- šli tudi trgovini v naši občini pri- m ‘ t \ 53 odstotkov. V nizacijo in strokovnim usposablja- polletju letošnjega leta dosegel Jlujno Potrebna uetud! uvedba spe- cnoto, Zajeti ie treba vsa memo mesto. Naša občina je po drugem poletju pa pravijo, da bo- mem de.avcev bedo povečala sto- najlepši uspeh in mu gre za nje- raliziramh trgov ’ ® . pozitivna in negativna merila ter strukturi različna od drugih občin. , . - „x:- uiDeh ker je rilnost m v bodočih letih dvignili gov trud tudi vse priznanje, ner bi se Lrih ' vrd pove' vzpodbujati kader prt trudu za do- Po površini je zelo velika, a je kot svoj plan od letošnjih 530 mu,jo- :anja bla^a nekatenh vr t pove ^ Q gospodarienje. redko naseljena Zato je tudi or- ; *Ta uspeh v iz- nov na 800 mtojonov. Peter Sobar >oln ilBsor timam ” . V diskusiji so nekateri poslovodje ^novT^USd vaianju uieenkitoU> ifmelori59n8,: kvadratnih podfettiTn ‘lokalov tor o težavah, s pe "uspche^TcE™ o ‘sc ov- UficiraniTzidarjev in tesarjev. Raz- -tak, .na bo okrog katerimi se borijo. Tako je pri pod- omogočena tudi koncentracija sred- ^va. - moralo biti Podpredsednik ZIS tdvwid JCacdelt V KOČEVJU V četrtek, 15. septembra ob 13. uri je obiskal Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj v spremstvu organizacijskega sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Ivana Mačka -Matije in predsednika Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS Ivana Moreta-Žana. Visokega gosta so na podjetju sprejeli sekretar Občinskega komiteja, predsednik Občinskega ljudskega odbora in predstavniki podjetja, ki so se nato razgovarjali o kmetijstvu na KGP Kočevje. Po kratkem orisu in zgodovini podjetja, ki jo, je podal direktor podjetja, sc je podpredsednik Edvard Kardelj zanimal za upravno razdelitev, delavsko upravljanje, nagrajevanje in dosežke kmetijske proizvodnje na tem podjetju. Dvourni razgovor je v glavnem nakazal celotno dejavnost podjetja in dal osnovo za bežno poznavanje podjetja. V razgovoru je podpredsednik dal pobudo za razširitev predvsem njivskih površin v nižinskem področju in sploh smelejšo razširitev kmetijske proizvodnje. Okrog 15. ure so gosti odšli na kosilo v hotel Pugled nakar so si ogledali obrat Kmetijske uprave Mlaka, novo Mlekarno v Kočevju in obrat Kmetijske uprave Cvišlerji. Na vseh obratih so se gosti zanimali za proizvodnjo, za prednosti posamezne pasme živine, delavsko upravljanje itd. Iz Cvišlerjev so se gostje odpeljali na Lovski vrh ,ki nudi lep razgled nad precejšnjim delom površin, ki pripadajo podjetju. Podpredsednik Edvard Kardelj je bil z dosežki kmetijske proizvodnje na Kočevskem zelo zadovoljen. Z Lovskega vrha so se odpeljali po novo zgrajeni gozdni cesti Laze—Tri lipe—Željne nazaj v Kočevje. Spotoma so si ogledali tudi Dom kočevskih rudarjev in se nekaj časa raztovarjali s predstavniki rudarskega kolektiva. Ob jirihodu v Kočevje so si gostje ogledali Gaj in središče mesta Kočevje, nakar so se ob prikazovanju diapozitivov iz. kočevskega področja in iz kmetijske proizvodnje, zaključili razgovori. Okrog 21. ure se je podpredsednik Edvard Kardelj s spremstvom vedro razpoložen poslovil od Kočevja. SVETU 70 %, pravi.no pa bi moralo biti stvv-<< 50 proti 50°/*. Seveda ima pod- Tovariš Benčina ie govoril tudi jgyg težave z delavci, ki iih v o pekarni in o preskrbi mleka. Po- gradbeništv-u še vedno primanjku- udaril ie, da sta dve vrsti kruha, js_ Vendar ima svoj osnovni ka- der, ki je stalen in od tega kadra je bil odvisen tudi uspeh podjetja, NEW YORK. — 20. septembra se o njegovi izjavi so ves ameriški in ki so ga dosegli. je pričelo 15. zasedanje Generalne tuji tisk. radio in televizija obja- -«■ DS posveča veliko skrb izobra- skupščine OZN. Številni delegati vili obširne komentarje. mrT^TCTT^ATI zevanju delavcev, saj .ie letos na- so Dr;SDe-li že pol ura pred svečano Na zasedanju Generalne, skupšči-II I |j I 1pravilo izpite za kvalificirane de- otvoritvijo skupščine. Predsednik ne bodo sodelovali tudi šefi vlad ___ ___ _ lavce 15 zidarjev in 8 tesarjev, lanskega zasedanja Belaunde je za- vzhodnih držav, kubanski premier ■ITr^CTVl Tudi dodatek po TP po letih dela otvoritveno sejo. Predsednika Fidel Castro, predsednik Z AR Na- JL r. IJ Lili v (Podjetju privablja delavce, da FLRJ Josipa Broza Tita ie ob pri- ser. Nehru, cejlonska ministrska ostajajo v podjetju kot stalni de- bodu sprejel sekretar OZN Dag predsednica gospa Bandaranaike, Minulo n e deli o ie pričel »Turi- lavci. So še primeri, da ljudje za- Hamarskjold. Tito je s člani ju- predsednik Indonezije Sukamo, stičn teden« Turističnega društva puščajo podjetje, toda se spet vra- goslovanske delegacije prispel v predsednik Gane Nkrumah, te dm Knčevie Kot uvod v ta teden je čaio v podjetje s pripombami, da New York v torek opoldne. Ob ca bo verjetno prispel tudi bri.tan-imeln durštvo v hotelu »Pugled« ie Pri Zidarju še najbolj urejeno SVečanem sprejemu je predsednik skl predsednik Macmillan. Na pr-nred nričetknm običajnega sobotne- stanje za gradbene delavce. Vse xito izjavil: »Prihajamo v Ameri- vem zasedanju so sprejeli v OZN ga p'esa prorafiandni prikaz živo- to ie kot priznanje vsemu delovne- ko, da bi v OZN obrazložili naša 14 afriških držav ter Ciper, barvnih diapozitivov iz krajevnega mu kolektivu, da se je stanje tako stališča o raznih mednarodnih LEOPOLDVILLE. — Centralna gospodarstva in okolice mesta ter izboljšalo. vprašanjih, ki danes tarejo sve, kong0lgka vjada je sprejela sporo- nekai posnetkov iz raznih krajev Osnovno vprašanje za katerega da bi z. najboljšo vo jo m žejo čjlQ q SDreiemu atiisko-afriške re-ob priliki izletov in oddiha članov, se borijo, je mehanizacija dera. Na- prispevali k ublažitvi sedanje« sc|lucije na jerednem zasedanju Slikovni material so pripravili čla- ročili so gradbeni stroj, ki bo na- zelo napetega položaja v svetu.« Generalnc skupščine o nadaljnji ni fotoamaterskega kluba. domeščal 15 zidarjev. Obveze glede O Titovem prihodu v New oik i pomolfi centralni vladi Konga z velikim zadovoljstvom. Predsednik Lumumba in premier Kasavubu sta pred nekaj dnevi tudi podpisala pomemben medsebojni sporazum. Kljub temu pa ie Kasavubu ustanovil nov upravni organ, »svet visokih. komisarjev«, ki mu načeluje zunanji minister nezakonite Ileove vlade B-omboko. S tem se je položaj v Kongu še bolj zamotal. HAVANA. — Zasežba kubanske imovine na newyorškem letališču, odkritje nove vohunske afere z ameriškimi diplomatskimi uslužbenci v Havani in zaplet okrog velikih ameriških bank na Kubi so zadnje dni še bolj zaostrili ameri-ško-kubanske odnose. BEOGRAD. — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta je 19. ■ septembra sprejel norveškega ministra za delo in komunalne zadeve Adreasa Cappelana s soprogo in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. i» MllEiru.wsie wewo V soboto zvečer so v Kočevju odprli preurejeni Gostilna »Pri kmetu« ie že stara, saj jo b,,.i gostinski lokal »Pri kmetu«. Lokal so preurejevali prvič odprta že 1910. leta. To ie bila tudi prva dobra dva meseca, za ureditev pa so porabili okrog slovenska gostilna v Kočevju, obiskovan pa so J tri milijone dinarjev. Investitor je bilo gostinsko samo Slovenci. Lahko tudi trdimo, da je ni a podjetje »Pugled«, potreben kredit pa je odobril lokal center, v katerem so se zbirali napredni n-Občinski ljudski odbor Kočevje. venci Kočevske. Tu je bil ustanovljen »Sokol«, tu Lokal je sedaj ckusno in moderno urejen, tako ie kočevski' proletariat v asu me o ema voj da gost vstopi s pravim užitkom. V obeh sobah nama pnpiav -'a ra. . . je nov pod, delno so nabavili tudi novo opremo Z novim, modernim loka.om je Kočevje mno, o ter vrata, nova je tudi točilna miza. Preuredili pridobilo, 1. oktobra pa se mu bo pridružila radi so tudi kuhinjo in kupili nov štedilnik. V obeh so- preurejena kavarna »Zvezda«, ki 10 tudi ze dalj — «— -----------tu mvestitor gostinsko 't bab je zid obtožen'. .7 Prvi" gost v novo odprtem čara popravljajo. Tudi lokalu ie bil Jože Lavrenčič, poslovodja trgovine podjetje »Pugled« ... »Hrana« v Kolodvorski ulici. (ve) Se iz prvih šolskih pevskih ur mi je ostala živo v spominu pesmica: »Studenček pod skalo, kako s' ljubezniv ...« Vedno ga imam pred očmi, biserni studenček, kako žubori preko drobnih svetlih kamenčkov, po produ, skalah in med zelenim mahom. Neutrudno hiti, se zvija in si išče pot skozi tesno sotesko pod gozdom. Pisano listje plava jeseni po njegovih nakodranih valovih, listje brez, jelš in iglice smrek in jelk, ki jih piš hladnega vetra stresa z ogolelih dreves. Iz struge se dviga gosta megla in v bisernih kapljicah seda na obrobno grmičevje... Nekoliko nižje se potoček izvije iz objema poraščenih bregov, se razlije po ravnini kratki ponikalnici Ribnica je ščuka najvrednejša športna riba ... Kočevska Rinža je vedno slovela po velikih ščukah, ki so bile težke tudi 10 in več kilogramov. Danes tega slovesa ne zasluži več. Vzrok je verjetno neredno odpiranje jezu, ki izsuši strugo največkrat v času drstenja. Tako ikre ščuk ostanejo na suhem. Razen tega odnese voda veliko rib v ponikalne jame. Kolpa je ena najlepših športnih voda v vsej državi. Slovenskim ri- Teden borbe proti tuberkulozi Po osvoboditvi smo pri nas začeli sistematično in vztrajno zatirati jetiko. Vsako leto dajemo v tednu borile proti tej težki socialni bolezni obračun našega prizadevanja, obenem pa javnost opozarjamo na probleme, ki so prerasli okvir zdravstvenih organizacij in so postali splošno družbeni. 0 BIBIČIH l\ BIBISTVl nove, naič oa morajo z njimi sodelovati družbene organizacije, vsa skupnost. Na našem področju so že bili tečaji za pomožne patronažne akti-viste-laike, katere je organiziral Z novimi metodami zdravljenja obenem pa stalno opozarja sindi- vodili pa so jih šefi proti TBC in s številnejšimi zdravili lahko da- kalne organizacije, naj bolj skrbijo dispanzerjev. Ti naj na terenu sa- nes ukrotimo skoraj vsako, še ta- za svoje bolne člane, predvsem pa mom ugotavljajo pomanjkljivosti ko nevarno tuberkulozo. Posledica naj posredujejo pri vodstvih pod- potrebe bolnika oziroma njegove tega ie, da zaradi TBC umira ved- ietii. da iim bodo omogočila lažjo bližnje okolice in opozarjalo nanje no manj ljudi, več ipa je tuberku- zaposlitev, ko se bodo vrnili na tožnih bolnikov, ki so sicer zdravi, delo. a jih moramo stalno kontrolirati in Naše bolniške ustanove že med bolnikov jim pri njihovem ponovnem vključe- zdravljenjem bolnikov mislijo na s bol o v le zapravljanje dragocenega bičem iz ostalih krajev je nekoliko vanju v družbo nuditi vse ugodno- njihovo bodočnost, bolnici v Novem dispanzer ter druge odgovorne či-nitelje. Pri občinah so že bile imenovane stalne socialnoskrbstvcne komisije, v katerih so zastopniki RK, soc. ribližno takšne so vode, „ ---------- —----------- - ------ ---------- „ ^ ----------- ---- katerimi upravljata ribiški časa! Da temu resnično ni tako, težje dostopna. Kolpa je zelo zna- sti. ki so nam na razpolago (skrai- Ceiju in Ormožu pa sta sli se dalje zavarovanja, soc. skrbstva stano- •1 družini iz Kočevja in Ribnice, dokazuje vse večje število ribičev, na in priljubljena tudi med franco- šan delovni čas, možnost prekvali- in se bavita s sistematsko prekva- van iških uprav, podjetij, predvsem »Vztrajnost in potrpežljivost« ki se vključujejo v ribiške družine sitimi in nemškimi ribiči, ki jo fikacije. občasna klimatska zdrav- litikaci.io tistih bolnikov, ki pred- pa predstavnik dispanzerja, ki skli- sta glavni odliki ribiča, zatrjujejo predvsem zaradi športnega užitka, vsako leto obiščejo v precej veli- Ijenja). Na take navidezno zdrave vidoma tudi po ozdravljenju svojega strastni ribiči, če jih kdo zmoti pri Vode kočevskega ribiškega oko-njihovem »delu« z nepotrebnim ,jša so veeini naših ljudi v pogledu vprašanjem: »Kako gre tov?« Sta- ribištva znane. Kolpa je da- re jši ribiči vneto trdijo, da stalež rib v naših potokih nazaduje, še bolj pa v rekah. Vendar se ne manjša samo število rib, ampak postajajo vse bolj redke tudi velike ribe. Ribič težko nalovi dovoljeno količino rib za en dan. leč, Rašica dokaj prazna, o drugih vodah pa se bolj malo sliši... Zato je prav, da opišemo nekatere ribiške značilnosti teh voda. Rašica je tipična kraška voda, ki ima zelo dobre pogoje za uspe- S ko ie bilo rib še dovoli, mu vanje postrvi, V Rašico je bito vlo-ie to uspelo že v nekaj urah! Kje zenega ze vee tisoč je vzrok? Ali je res toliko več ri- roda. Zanimivo te, da v karije m bičev, ali kaj? Nekateri trdijo, da Pr,neslo zazetjenega .uspeha ,nje VZ7k Stobštol ‘kočevskimi vodami. Slrv ribolov in spoznal vse n;e- “rav^uk^mS jamei?Si^7m1ftrSnet'spkuščen -pa^Velikojider so Polovil, s v vodo. nategne, se pri slabem od- posc ’ 1 1 p . , . lovu zelo težko odtoči za ta posel. Bistrica ima dvoje zanimivosti, Ribiči pa vneto zatrjujejo, da gre Postrvi ie dovoli predvsem v gor-pri tem le za športni užitek .v. n jem toku, ki so sc obdržale v kon-Tako tudi je . . Vendar gre praz- kurenčnem boju s ščuko in klenom, nih rok le malokdo rad domov!... Druga »zanimivost« pa povzroča Današnji človek, ki ga silovit ribniškim ribičem precej skrbi, tempo razvoja in naporno dnevni) Kljub zadostnemu številu rib je vedelo močno utrujata, je potreben lika postrv v Bistrici prava red-miru in počitka v prostem času. kost! Izgleda. da prevladujejo v tej OTEssarzy bolnike moramo biti zelo pozorni, prejšnjega poklica ne bi več mogli ker se jim bolezen lahko nepriča- opravljati, Tako je bilo usposoblje- če komisijo in vodi njeno delo. V letošnjem tednu borbe proti tuberkulozi lahko ugotovimo, da je kovano ponovi in postanejo tako nih že precej pomožnih knjigovodij, obračun našega dela pozitiven, mnogo obetajoče načrte, ki jih že bičnem sodelovanju vse družbe z RK na čelu. Pri vsem tem pa naj vedno vel j a geslo: Uspeh zdravljenja je v največji meri odvisen od bolnika samega — skrb družbe pa ie, da mu omogoči potrebne pogoje in pravilno nego. Redek, vendar lep uspeh! zopet vir okužbe. Boj z jetiko se šivilj, prikrojevaik, pomožnih ra mora razširiti in zajeti nekaj no- diotehnikov itd. Bolniku, ki je spet imamo, pa bomo mogli uresničiti vib problemov: ugotoviti je treba, sposoben opravljati samostojno ie Db aktivnem, vztrajnem in nese- kje je vzrok, da ie praktično zdra- službo, se namreč kmalu vrne pre- vi bolnik postal nenadoma spet potrebna samozavest, odpade pa pravi bolnik, nesposoben za dalo in malodušje, ki je posledica dolgo- nevaren za okolico. Ta vzrok je tre- trajne izoliranosti in občutka, da ba najti in odstraniti. je družbi samo v breme. Izkušnje naših in tujih zdravstve- Teh problemov pa ne bodo menih ustanov nam govorijo, da je gjg rešiti same zdravstvene usta-jetiko treba zdraviti dolgo časa in dosledno. Pr: nas poskušamo zdra- = viti vsako aktivno TBC v bolnici j ali sanatoriju vsaj toliko časa, da j se bolezen zaustavi, nato pa poši- I Ijamo bolnike v okrevališča, kjer I se postopoma več gibljejo in tako \ privajajo na normalen tok živije- | nja. Iz različnih vzrokov pa ne j moremo tako zdraviti vseh bolni- I kov. Razmere nas silijo, ustvariti I tem rekonvalescentom doma take j pogoje, da bodo zdravljenje, ki so ; ga pričeli v bolnici, tu lahko ne- I moteno nadaljevali. Okrevanec mo- I ra redno hoditi na kontrolo v dispanzer, jemati zdravila, njegova .t kem številu. Kolpo ,ie vojno pusto- Vscm vojskam, pa tudi domačinom, ££ nTsme SSIdfr l M«d „ h .Ml sss. SfSS ititiSSvKS prav Kotovo na desetino predvoj- sama zdravila in pri tem zane„ | nega, ko je bila ' P» • marl a vse principe higiensko-die- j pa, ampak tudi izredno bogata. M režima ! Glavna kolpska riba je predvsem Dgncs res !nnogi ba;nlkl iz ob_ I ipa!\pa *u 1 . i jektivni r-azlo.gov — stanovanjska j sulc, se vedno niso redkost. stiska _ še nima,io domačih raz- ! Obe ribiški družini, v Kočevju mer tako urejenih, kot bi bito tre- = in Ribnici, imata pred seboj se ba vendar imamo vrsto družbenih j mnogo dela. Ni važen samo ribo- organizacij, ki se s temi problemi 1 lov, ampak tudi, gojenje rib to na- ukvariaio in skušajo težave čimbolj ! črtno izkoriščanje voda. Najvažnej- omiliti. Organizacija RK moralno in I ša naloga obeh ribiških družin je materialno pomaga. kjer le more, § predvsem v tem, da s pravilno nego in oplajanjem naših voda obogatijo in povečajo ribji stalež. Sele nato. ko bodo naše reke in potoki zopet tako polni lepih velikih rib kakor so bili pred leti. se bo ribolov lahko nemoteno razvijal. To pa prav gotovo ni lahka nal« vendar bi jo s pravilnim delom liko gasilsko vajo. Vaja se ie ori-lahko uspešno opravili. Tedaj bo čela ob 16. uri. og'.eflalo pa si jo je šele ribolov postal tisto, kar od nje- veliko ljudi iz sosednjih vasi. ga marsikdo pričakuje: šport, za- Gasilci so takoj, ko so zvedeli, bava in razvedrilo strastnih po- kje »gori«, stopili v akcijo. Ena klicnih ribičev, prav tako pa tudi napadalna skupina je branila so- .... .... Vnt vrvq. 1p maihne postrvi ostalih delovnih ljudi, ki iščejo v sednie poslopje, druga desetina pa Kje ga bo tiovek Ribniško ribiško društvo je vlo- ribištvu predvsem lepe. romantične je opravila praktično mokro vajo. ob mirni m žuboreči vo*. z ribiško Ribniško ntoško eto J trenutke in odmor po napornem Akcija ie zelo lepo uspe.a. Pri na- palico v roki, v priletnem hladu žilo nekai tisoč miaaic pos 1 sodelovali tudlr sifareisi grmičevja n v napetem pričako- like rasti iz Kobarida, da bi se sta- delu... Si Ter pionirji iz Fare. vanju...? Marsikdo trdi. da je ri- nje vsaj nekoliko popravilo. V - "aT sasUC1 Gasilci iz Fare j Kakor vsako leto, so se tudi letos gasilci iz Fare lepo pripravili za Teden požarne varnosti. V nelahka naloga, deljo, 18. sept. so organizirali ve- I Na Kolpi pri Žagi Program proslav za praznik Kočevja Avto-moto društvo priredi 25. septembra ob 9. uri ocenjevalno vožnjo za avtomobile in motorna kolesa. Start bo pred hotelom Pugled. Ob 9. uri bo »Partizan« organiziral na stadionu dolenjsko prvenstvo v atletiki, sindikat pa ob isti uri na »Zidarjevem« igrišču balinanje. 26. IX. 1960 — NK Kočevje: Ob 16. uri nogometna tekma. Sindikat: Ob 17. uri na igrišču pri Kamieniku namizni tenis. Ob 16. uri balinanje na »Zidarjevem« igrišču. 27. IX. 1960 — Sindikat: Ob 16. uri odbojka na Rudniku. Ob 16. uri odbojka na stadionu. — Ob 16. uri tenis. 28. IX. 1960 — Sindikat: Ob 15. uri atletsko tekmovanje. Ob 15. uri tekmovanje v streljanju. 29. IX. 1960 — Sindikat: Ob 16. uri finalna nogomet, tekma. Ob 17. uri na igrišču pri Kamieniku tenis. 30. IX. 1960 — Sindikat: Ob 16. uri odbojka na Rudniku. Ob 16. uri odbojka v Kočevju. — Ob 16. uri balinanje na »Zidarjevem« igrišču. — Ob 19. uri ogranizira Rudnik pred spomenikom ognjemet, mladinska organizacija pa na Mestnem vrhu kres. 1. X. 1960 — Ob 9. uri bo v dvorani za komitejem razstava fotoamaterjev. — Ob 10. uri bo v Šeškovcm domu slavnostna seja ObLO. — Ob 11. uri polaganje vencev pred spomenikom. — Ob 15. uri lio na stadionu pionirska nogometna tekma. — Ob 20. uri bo v Sešltovem domu pevski koncert (Jakob Gallus, Kočevje). 2. X. 1960 _ Ob 9. uri pohod okrog okupiranega Kočevja. — Ob 12 30 uri bo finalna nogometna tekma pionirjev (sta- dion) __ ob i4. uri nogometna tekma mladincev iz Hrastnika! in Kočevja. — Ob 16. uri nogometna tekma Kočevje-IIrastnik. __ Ob 20. uri bo v Šeškovcm domu gostovalo Slovensko narodno gledališče z veseloigro »Boter Andraž«. Centralna proslava obeh osemletk in gimnazije bo v petek, 30. IX. dopoldne v Šeškovcm domu. 1 Križem po Evropi rajen je de.no pod zemljo, delno po velikih zidanih obočnih mostiščih do Runa. Razvaline tega vodovoda oz. mostišč so še danes vidne in nekateri deli so še dobro ohranjeni. Ta vodovod je napajal 27 vodometov in »Fontan« takratnega Rima. Imenoval ga je po svojem imenu »Aqua Felice«. V 24 urah je dajal do 20.537 kubičnih metrov vode, kakor je razvidno iz podatkov in načrtov v vatikanskem muzeju. Mene je posebno zanimala zbirka vseh do sedaj izdanih vatikanskih znamk, ki je stalno razstavljena v vatikanski pošti. To je res lepa zbirka znamk in vredna vseh procedur, predno prideš do nje. Fošta je namreč v zgradbi, ki je na jjvorišču rezidenčne palače papeža. Ko sem tako stikal, kje je pošla in banka, me je pospremil do stražarnice, kjer sem dobil prepustnico, švicarski vojščak. Pravzaprav je to mlad fantin v modro-rumeno-rdeče pisani starinski obleki in helebardo. No, sem si mislil — spremstvo pa tako —, glavno mi je pač bilo to, da sem videl znamke. Gredoč sem se pozanimal, koliko je tc švicarske straže, a mi to resni spremljevalce ni hotel povedati. Verjetno je to vojaš' a tajnost, kasneje pa nam je italijanski vodič objasnil, da je sedanji papež dejal svojemu tajniku, da je švicarska garda nepotreben ostanek srednjeveškega pompa. Na vidiku je torej edinstvena demobilizacija na svetu. Tako nam je minilo bivanje v tem lepem ve-lemestnem živžavu, polnem zanimivosti in nevsakdanjih doživetij. Cas nam je vse prehitro potekel, da bi si ogledali vse, kar bi nas še zanimalo. Odpotoval smo ob 6. uri zjutraj proti Neaplju, kamor smo prispeli ob 10.33. Nekaj preko štiri ure prav prijetne vožnje z električnim vlakom, iz katerega sem lahko opazoval lepo pokrajino ter naselbine. Namen našega potovanja v Neapelj je bil, da se tam ukrcamo na ladjo za prevoz na Sicilijo. Obenem smo pa imeli v planu še ogled Pompejev. Cela skupina je bila kar nekako vznemirjena; delno še od vtisov od že prepotovanih krajev, o čemer so v vlaku živahno razpravljali, največ pa od pričakovanj na doživetja pri nadaljnem potovanju. Potovali smo sedaj v najlepši predel Italije, a že samo potovanje po morju na Sicilijo je obetalo veliko lepega. Razpoloženje družbe je tudi segrela »Chiantariea«, ki je potovala iz rok v roke in stane, mimogrede omenjeno, od 400 lir naprej. Cena ni točno določena. Tudi tu se lahko pogajaš, kakor pač za vse v Italiji. Verjetno so zato cene tudi nekoliko višje, da se lahko za razpon »cenka« in mešetari. Takoj po prihodu na neapeljski kolodvor se jo opazilo, da se mesto še sedaj ni opomoglo od. razde4 jan j med drugo svetovno vojno. Neapelj, je največje pristanišče Italije, zato so se tu ukrcavale italijanske in nemške čete za bojišča v Afriki. Zato ;e bilo mesto tudi stalno bombardirano. Kolodvor je še vedno v izgradnji in dozidavi. Tu smo saniol presedli in sc odpeljali na ogled Pompejev. Vožnja ob obali je bila zeio prijetna. Vrstila so se lepa kopališča s plažami in parki z južnim okrasnim cvetjem in grmovji. Bil je res prelep razgled na neapeljski zaliv in na samo mesto, ki se razteza v loku vse ob obali. Italijani imajo za lepoto tega mesta krilatico — videti Neapelj in umreti. No to se je verjetno dobesedno pripetilo v izdatni men1 onim vojakom, ki so jih ukrcavali za Afriko, mi smo se pa od te lepote opomogli in srečni prispeli v Pompcje. Takoj za modernimi hoteli in restavracijami je na trgu vhod v odkriti del starih Pompejev. Vstopnina za ta ogled je 150 lir. Za vhodom je na lepi Razvaline v Pompejih vzpetini muzej, v katerem so razstavljene izkopanine ml želaznili in bronastih posod, orožja, zlatnikov, lončenih posod do okraskov in pohištva, skratka vse, kar so uporabljali takratni prebivalci Pompejev ko je mestece zadela nesreča. V muzeju dobiš tudi nazorno prikazane osnovne podatke o tem grozotnem dnevu. Edini še delujoči vulkan na evropski celini, 1223 m visoki Vezuv, leži 12 km jugovzhodno od Neaplja. Najstrašnejše je zdivjal sredi polet,ja leta 79 po n. št., ko je z lavo in pepelom pokril cvetoča rimska mesteca Herculaneum, Slabijo in Pompe je. Po tem izbruhu je vulkan miroval vse do leta 1631, od tedaj pa večkrat zaživi v večjih ali manjših presledkih. Zadnje bruhanje brez večjih posledic je bilo leta 1944. Stoletja so počivati Pompeji pod 6 m debelo plastjo peska in pepela. V letih 1808 do 1815 je bil glavni trg izkopan in očiščen. Izkopavanje se je potem nadaljevalo vse dd danes. Za dober ogled do sedaj izkopanega mesta bi potrebovali dneve in dneve, kajti površina tega mesteca je bila večja od površine Kočevja. Po ruševinah je videti, da so bile tu lepe palače in templji, prostrani trgi in široke ulice. Izven centra mesta pa tudi borne hišice. Videti je prostrane dvorane, vse marmornate, in udobna stanovanja; vse kaže na veliko razkošje in razsipavanje po običajih tedanjih časov, po drugi strani pa skromnost, revščino in glad po majhnih hišicah. Ta velika razlika življenjskih pogojev tedanjih prebivalcev se vidi očitno še danes na samih izkopaninah. Ko se po ogledu ozreš še enkrat na te razvaline in v ozadju na stožec Vezuva, dobiš mračne občutke ob misli na to davno nesrečo cvetočega mesteca-A žc te iztrga iz tega premišljevanja roj prodajalcev spominčkov in razglednic ter ostali turistični vrvež. Za primerno vsoto ti ponujajo koščke lave direktno iz žrela Vezuva, vsaj tako zatrjujejo prodajalci; je pa ravno taka, kakor jo le*' povsod dovolj zastonj. Na ogledu Pompejev »a je bilo ta dan na stotine, ker je to ena najbolj obiskanih turističnih točk Italije. Po ogledu smo s dobro podprli in odžejali v restavraciji »Vezuv«, katere kuhinja pa ni tako izdatno bruhala kot nje soimenjak. Morali smo kar dolgo čakati na J “ krote v obliki špaget, s katerimi smo imeli precejšnjo muko, dokler jih nismo pričeli ople _ kar z žlico, kajti vilice so biie vedno prazne, na je bila kar draga, edino vino je bilo še vzdi' _ Buteljka 400 lir, ker odprtega vina tam splon ’ točijo. Po tem odmoru smo sc vrniti v Ncapv kjer smo imeli 5 ur časa do vkrcanja na broi. (Se nadaljuj«) Tovariško ŠE V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU SMO POROČALI, PA JE PO PISMENIH STIKIH MED NIŠKIMI IN KOČEVSKIMI PIONIRJI PRIŠLO DO OSEBNIH SREČANJ. PRAV TA SREČANJA SO NUDILA DRUGO PRILOŽNOST; PRED NEKAJ DNEVI JE SKUPINA 12 PROSVETNIH DELAVCEV NIŠKE OSNOVNE ŠOLE MOŠA PIJADE POD VODSTVOM RAVNATELJICE DOSPELA V KOČEVJE Z NAMENOM, DA SE TO SODELOVANJE ŠE BOLJ POGLOBI. TA SESTAVEK NAJ SEZNANI BRALCE S POMENOM TAKO REDKIH SREČANJ, KI DOBIVAJO ŽE TRADICIONALNO OBLIKO MEDREPUBLIŠKEGA SODELOVANJA. spalnice in pri.ietni piš stoletnega min.jaioč se tovarišev, ki spe ne-drevia. smrtno spanje. Nekoč strogo tajna steza nas je Šele Baza 20. novi naravni mu-z vodičem na čelu vodila v nežna- zej in spomenik, nam je nudila no. pa ne daleč. Toda pogled na vsebino, da se je naša notranjost majhno gozdno dolinico — vrtačo vsaj nekoliko preusmerila v novi — nas je v mislih zavedel tako ton razpoloženja. Ponovno je dobil daleč, da smo obstali in onemeli, tov. Šobar besedo. V temeljiti raz-Bil; smo podobni molčečemu drev- lagi s sočasnim ogledom lepo ne-ju. Strmeč predse, smo brez v o- govanih barak CK KPS. njene ad-diča lahko ugotovili samo to. da ministracije, potem IO OF itd. (saj SREČANJE Delavske spmtne upte Obvestila Delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE A korai nepričakovano je pretek- som v Partizanski Rog, v nepre- je pred nami pokopališče enih to- je Baza pravo naselje na naravno V M teden dospelo iz Niša na magljiivd dom slovenskega partW varišev. katerih rane so bile ne- utnenem obrambnem slemenu), smo X Liovno šolo Mirko Bračič zanstva. Naš vodič je bil Peter So- ozdravljive. Mučna tišina sedem- šele mogli doietl odlično orgamza- immm pMsm mimm hil že v Ljubljani Dva naša to- nudil izletnikom precejšen delček ri,desetim molčečim grobovom le gonh. Zato je bilo vse. posebno še variša sta v sredo dopoldne raz- bogate zgodovine vsem znanega govorili: zavetne gozdov, za nje popolnoma k-izaH Costom znamenitosti Ljub- Roga. Nehote so segle tovarišem ro- novo doživetje. Navdal nas te ob- bane Pravo srečanje pa je bilo na ke v žene po beležke. In roka je »Tiho. otožno poj. pesmica mota! čutek medvojnega tovarištva. Raz sLiPvniškii postali v Kočevju, ko ie pisala na kraju dogajanja one zgo- Ne boj se samote, ki polna ie slave! položenje le doseglo vrh, ko je če vtiika skupina gostiteljev in pio- devinske dogodke NOB Slovenije, Z vetrom podaj se, njih božaj *-*-*“’“ *~’"~ nirjev krepko stisnila tovarišem ro- Zadnji rok za vpis v A tečaj (5. in 6. raz.) in B tečaj (7. in 8. raz. osnovne šole) ter v L, II., III. in IV. gimnazijo (bivšo peto, šesto, sedmo in osmo gimnazijo) je do vključno 28. SEPTEMBRA 1960 na Delavski univerzi (stavba ObLO, soba št. 23). Pričetek pouka za A in B tečaj igre* *so ”kBCDBCDBCDBC3BOBOBOBOBCDBCDrCDBC?BC3BOBC3BOBC3BCDBCC3BOBC3BOBOBC5BOBOBCDBCDBOBCDBC3BOBOBCDBOBC3Ba ZLOČINCI 16 posebne vrste PO IZJAVI PRIČ SO BILE DRUGE SERIJE POSKUSOV OPRAVLJENE S TEKOČIM PLINOM »Poskusi so bili opravljeni v plinskih celicah. Plin jc bil v majhnih ampulah po en do dva kubika. Zaporniki so bili prepeljani v plinske celice; bile so kakih 500 m stran od taborišča. V celico sta šla naenkrat dva človeka. Bila je seve zaklenjena in eden od zapornikov je moral razbiti ampulo. Potem sta vdihavala plin, ki je prihajal iz ampule. Iz celice so izvlekli nekatere nezavestne ter jih vrnili v .Ahnenerbe’ bolnišnico, kjer so jih zdravili ali pa opazoval1 poškodbe. Rezultati so bili skoraj podobni tistim, ki jih je povzročil tekoči plin. Nekaj časa sem dajal kisik, da bi sc pozdravili dihalni organi. Posamezniki so se zadušili zaradi pomanjkanja zraka in se jih ni dalo ohraniti pri življenju. Pojavile so se opekline, kot pri prvih poskusih. Videl sem pljuča nekaj teh ljudi takoj raztelešenih v .Ahnenerbe'. Pljuča so bila velika kot polovica jabolka, vsa razjedena ter polna gnoja.« Na vprašanje koliko poskusnih oseb je bilo, je priča IIoll izjavil: »Dokler sem bil jaz tam, to jc bilo leta 1942. vsega leto dni, je bilo okrog 150 oseb obdelanih na ta način in to v različnih serijah. Bili so štirje poskusi, in 7 ali 8 ljudi na 36, jih je umrlo pli plinskih poskusih ... Koliko jih je umrlo v taborišču se ne ve, kajti kakor hitro so bili bolniki sposobni za potovanje so jih preselili v nekatera večja taborišča, v Auschwitz, Belsen ali Lublin«. Marca 1944, je državni komisar za saniteto in zdravje prof. Karl Brandt dobil nalog samega Hitlerja. Treba je pohiteti s poskusi! Hirt in Barndt ter še nekatere druge, znova omenjajo dokumenti o poskusih z yperitom in ostalimi vojnimi plini. Tako je n. pr. prof. Bickenbach, internist na vseučilišču v Strassburgu. delal na poskusih z bojnimi plini v raziskovalnem inštitutu v Strassburgu. Tudi ta inštitut je bil ustanovljen na posebno pobudo državnega komisarja za saniteto in zdravje prof. Karla Brandta. Da je tudi prof. Bickenbach delal v koncentracijskem taborišču Netzweiler skupaj s profesorjem Ilaagenom in Hirtom, je potrdila priča Josef Kramar, prejšnji komandant koncentracijskega taborišča v Bergcn-Belsenu. Kramar je bil komandant v Netzweilerju do aprila 1944. »Prof. Bickenbach je pogosto prihajal v taborišče Struchol, kjer se je pogovarjal s tamkajšnjima zdravnikoma Krcigcrjem in Blanke-iem. Ne vem, če so oni takrat delali kakšne poskuse, toda nekega dne so mi javili, da so dobili naročilo za opravljanje nekaterih poskusov na zapornikih. Niso mi povedali, kakšni poskusi so to. Niso smeli razlagati, ker so bili člani SS. Nekega dne sem imel splošno inšpekcijo, v taborišču. V eni izmed bolniških sob sem videl zapornike z obvezanimi rokami. Ko sem iskal pojasnila za to, mi je Bickenbach dejal, da so bili na teh ljudeh napravljeni poskusi. Vprašal sem, kakšna vrsta poskusov.. toda on mi ni hotel dati nobenega pojasnila. Ne vem koliko mrtvih je bilo v taborišču, ko sem bil jaz tam.« Značaj, obseg in kraj drugih poskusov s strupenimi plini, se ne dajo dovolj točno dokazati. ZBIRKA ŽIDOVSKIH LOBANJ ZA VSEUČILIŠČE V STRASSBURGU Bivši profesor anatomije na Strassburškem vseučilišču dr. Hirt je hotel zbrati kolekcijo lobanj Židov. O tem je na široko pisal Iiimmlerju: Predmet: Zagotovitev lobanj židovsko-boljševiških komisarjev za znanstvene raziskave na Strassburškem vseučilišču. Obstajajo velike zbirke lobanj skoraj vseh ras in narodov. l.e kar zadeva Žide ima znanost tako malo lobanj, da ne bi dosegli, če bi hoteli proučevati te lobanje, nobenih koristnih rezultatov. Vojna na. vzhodu nam daje sedaj priliko, da to popravimo. Če si bomo ohranili lobanje židovsko-boljševiških komisarjev, ki kažejo tipične primere podčloveka, bomo dobili otipljivo gradivo za znanstvene raziskave.’ Te lobanje bi najlaže in najbolj gotovo dobili tako, če bi bilo izdano naročilo oboroženim silam, naj odslej vse židovsko-bol,jševiške-koinisarje takoj žive izročajo vojni policiji. Vojni policiji pa je treba izdati navodila, naj tako dostavi dioločeni ustanovi poročila o številu židovskih ujetnikov in njihovemu bivanju ter da najskrbneje pazijo nanj vse dotlej, dokler ne bo prišel tja poseben pooblaščenec. Opolnomočenec bo zadolžen, da bo pazil na material. Biti mora nižji častnik-zdravnik ali pa vsaj študent medicine in v službi oboroženih sil ali vo:aške policije. Na voljo pa mora imeti oklepno vozilo z voznikom. Njegovo delo bo, pobirati že izbrane posnetke in antropološke podatke ter ugotavljati — kolikor bo to mogoče — poreklo, datum rojstva h* druge pomembne podatke. Opozarjani, ko bodo ti Židje usmrčeni, se ne sme poškodovati glave. Pooblaščenec bo ločil glave od teles in glave spravil v posebej napravljene posode, ki bodo vsebovale, sredstvo za konzerviranje. Te posode bo zaprl tako. da zrak ne bo imel dostopa, potem pa jih bo poslal na določeno zbirališče. Fotografije, mere in drugi podatki o glavi in kontno o sami lobanji, bodo pomenili izhodiščno točko za primerjalno anatomsko proučevanje rasnih posebnosti, patoloških pojavov v obliki lobanje, glede teže in obliko možganov ter mnogih drugih vprašanj. Vseučilišče v Strassburgu jc najbolj primerno, da opravi ta znanstvena raziskovanja pa tudi za občudovanje lobanj, zbranih na ta način.« Tudi sam državni voditelj SS se je zanimal za ta podvig in ponudil kapetanu SS Hirtu vso potrebno pomoč.