25. štev. V Kranju, 30. rožnika d900. I. leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto z*ečer, če je ta dan' praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kioni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev ver. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petilvrsto 10 »inarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriona hiši nasproti rnestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve,, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naroebo. GORENJEC* stane za peto leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo. S 1. dnem malega srpana bo potekla polletna naročnina, zatorej prosimo vse one, ki so bili naročeni samo za pol leta, da nam pravočasno vpošljejo nadaljno naročnino. Gorenjska kmetska iveia. Ta zlata misel je našla v naših Gorenjcih prav navdušen odmev. In kolikor bolj premišljujemo to idejo, tembolj moramo biti preverjeni o potrebi Gorenjske kmetske zveze. Kako jedrovitoje narisal člankar v 23. štev. »Gorenjca* življenje našega kmeta. Brez vsakega pretiravanja, brez vsakega stranskega namena je člankar predočil razne težave, ki tarejo našega ratarja. Dolgo vrsto let sem s paznim očesom razmotroval našega kmeta, opazoval ga v najrazličnejših položajih in iskal vzrokov in nagibov, ki ga nam predočujejo sedaj v tej, sedaj v oni luči. Marsikdaj bi ga bil ostro obsojal, ko ne bi bil spoznal vzrokov, ki vplivajo nanj, da potem ne more ravnati drugače kakor ravna. Najtežje mi je pa bilo rešiti zagonetko: zakaj kmetic «škrica» nič kaj prijazno ne gleda, zakaj je toli nezaupljiv napram izobraženim ljudem. Na vse načine sem poskušal prodreti to temo, a dolgo se mi ni posrečilo. Slučaj je hotel, da se mi je jelo daniti. Bilo je na cesti, ko sem pričakoval prijatelja. Tik za mojim hrbtom se srečata kmetic in nek pisar, ki sem ga dobro poznal in od katerega sem vedel, da je njegov delokrog — prepisovati uradne spise. Med kmetičem in pisarjem se prične živahno razpravljanje o neki pravdi, in konečno pravi pisar: »Veste kaj, ker ste Vi, bom pa jaz stvar vzel v roke, da bode že enkrat konec in bom vse storil, da se bode za Vas dobro izteklo. Seveda je bil kmetic ginjen te velike prijaznosti in je takoj vprašal po računu. No, ta kmetski prijatelj je veledušno odklonil vsako plačilo, a konečno sem pa le zaslišal «prijazen žvenket srebra*. Od tedaj sem pazljivo zasledoval ta pojav ter prišel do zaključka, da kmetiču ni zameriti, da vidi v vsakem gosposko oblečenem človeku svojega izkoriščevalca, ker ne ve* ločiti pravih uradnikov od ljudi, ki hočejo kazati nekako moč, katere pa nimajo. Pravi uradnik ne bode jemal denarja na cesti. Oni pa, ki to stori,-ne morebiti uradnik in tudi nima nobene moči. Z ene strani je to izkoriščevanje krivda brezvestnih ljudi, z druge pa nezadostna izobraženost ljudstva, katero taki izkoriščevalci brezvestno izrabljajo. V prilog svojim izvajanjem bi lahko navedel brezbroj slučajev, a upam, da zadostuje navedeni. iPravi kmetski prijatelj bode torej z veseljem pozdravil «Gorenjsko kmetsko zvezo», ki naj organizira našega kmeta. Dobra. šola in samostalna organizacija bodeta bistrili um in odvračale marsikako škodo, ki jo ima kmet od svoje nevednosti. Kolikokrat je kmet v zadregi in išče sveta. Advokata in uradnika se boji bolje nego hudič križa in zato gre na limanice takim ljudem, ki iščejo požirek vina. Ko bi bila »Gorenjska kmetska zveza* osnovana, zatekel bi se tja in pomagalo bi se mu brezplačno, niti običajnega »trinkgelda* ne bi bilo treba. Kmetom pa svetujemo, da naj se skrbno izogibajo takih ljudi, katerim je le za lasten žep in kateri jim bodo obetali vse mogoče stvari in usluge. V Kranju, dne 30. rožnika. Budgetni provizorij. Vlada je uveljavila s pomočjo § 14. šestmesečni budgetni provizorij za dobo od 1. malega srpana do 31. grndna t. 1. Obenem se vlada pooblasti* _da sme najeti 50 milijonov kron začasnega dolga za izv^bo najvažnejših investicijskih del, kakor tržaško pristanpče, dunajsko bolnico in pomnožitev voz državne železnice^ Ali pride na vrsto tudi kranjski vodovod, tega danes šVne moremo povedati. Zahtevajte „Gorenjca" v gostilnah in kavarnah I Konferenca deželnih glavarjev se Je vrifJa vtorek pod predsedstvom flnetrfnoga ministra. Vlada je predložila zakonski načrt, po katerem naj bi vse dežele vpeljale •ploinc in iednake detelne naklade k državnemu davku na žganje in čegar čisti dohodek 19*2 milijona kron po ključu 20 vinarjev od litra alkohola najin se razdelil med posamezne kronovine in dežele. Štajerski, koroški in kranjski deželni odbori so se uprli temu ključu, ker bi te dežele trpelo a tem ikodo sdO.000 kron. Finančni minister sr je k teinuizjavil, da se bode v skrajnem slučaju iivužcvalo, da se bo /a vse one dežele, ki bi morebiti trpek- po novem načinu, obstoječi zakon tako preustrojil, da tu- bodo dotične dežele ničesar trpele, za ostalo dežele j pa se bode stara založna oddaja popolnoma odpravila. Deželni maršal gališki je izrazil željo, naj bi deželni zbori v posvetovanje zakonskih načrtov bili sklicani že jeseni, in finančni iniuisler se je izrekel, da bode to že ukrenila skupna vlada. Nadvojvoda Fran Ferdinand, prestolonaslednik avstrijski, se poroči s češko grofico Zofijo Chotekovo. Radi toga se je vršila dne 28. t. in. v dvorani cesarskega dvora slovesna zaprisega nadvojvode, ki se je tikala poroke in stališča soproga in otrok iz tega zakonu, Grofica Zolija ne bo cesarica, in njeni otroci ne bodo prestolonasledniki. A ko umrje cesar, nastopi vlado Fran Ferdinand, nadvojvoda Oton, brat Frana Ferdinanda, pa bode prestolonaslednik. Poroka se bo vršila jutri v nedeljo v Reiehstadtubrez vsakršne posebne slavnosti. Grofica Ghotek postane kneginja ter dobi ime, pod katerim bode nadvojvoda Fran Ferdinand poslej potoval v inozemstvu. Istrski deželni sbor bo sklican skoro gotovo še tokom poletja. Deželni glavar Campitelli se je zastran , lega mudil te dni na Dunaju. Petstoletnica Gutenberga. V Mogunciji na Nemškem so se pričele pretočeno nedeljo velikanske slavnosti. V tem mestu je bil rojen 24. rožnika leta 1400 Ivan (Julenberg, slavni izmijditelj tiskarske umetnosti, s katero si je pridobil svetovno slavo, katera ne izumrje, dokler bo hodil človek po svetu. S to umetnostjo se je odprla potprosveti, vedi in omiki. Učenost in znanost, ki sta bili pred nastopom te umetnosti omejeni le na gotove sloje, sta dobili prosto pot, in sirom sveta se potom tiska razširja kultura. PODLISTEK. Nek«) črtic o Kozakih. Kozaki, del Malorusov, so se nastanili na nepregledni stopi med Velikorusi in Tatarji. Bili so to deloma ljudje, ki so ušli svojim gospodarjem, deloma taki, katere je dovedlo hrepenenje po svobodnem življenju in želja za pustolovjem na stepo, kjer se je razprostirala široka, ne-obljudena meja ruske in tatarske zemlje. Poljski in ruski vladarji so obetali tem naseljencem na stepi mnogo let popolno svobodo. Radi tega so naselili stepo z nečuveno hitrostjo in na tej, le kislo travo rodeči zemlji je nastal nov rod, ki ni poznal robovanja in je sanjal o večni svobodi. Spočetka so posebno poljski kralji, a za temi ruski carji negovali te važne pijonirje in nevstrašljive bojevnike. Ukrajina je bila, kakor hrvatska vojna krajina, pravi branik Poljske proti navalom Turkov in Tatarjev. Na nepreglednih stepah so se združili Kozaki v neodvisne Naslednikom grofa Muravjeva, umrlega ruskega ministra za zunanje stvari, je imenovan grof Lambsdorff. Ruščina bo od 1. vinotoka t. 1. nadalje v veliki kneževini Finski izključni uradni jezik državnega tajništva in generalnega guvernerja, od 1. prosinca 1908 pa tudi izključni uradni jezik senata. Od leta 1(.M).">. morajo vsa oblast vu uradovati le ruski. Samo prošnje se bodo sprejemale tudi v finskem jeziku. Na Španskem so trgovci okoli Madrida odrekli plačevanje davkov. Vlada je vsled tega vzela pokrajini Madrid ustavne pravice in zaprla trgovsko društvo. Krvave homatije na Kitajskem. Iz Sanghaja s« poroča, de je resariea-vdova izdala ukaz pomoriti vse otroke tujcev. Iz severnih delov Kitajske beže tujci trumo-ma proti Tienlsinu in Pekingu. Glede usode tujcev v Tientsinu se je bati najhujšega. Žene in otroci tujcev so se zbrali na nekem obzidanem vrtu, a kitajski top-ničarji so streljali baš na ta vrt in skoro vse pobili. Avstrijska bojna ladija «Marija Terezija* je zapustila pod poveljstvom kapitana viteza Rlessa pl. Sambuchija s 472 možmi dne 23. t. m. ob petih zjutraj Pulj in dospe v štirinajstih dneh v luko Taku. Dopisi. Is Škofje Loke. (f Župnik Ivan Tomažič.) Minulo nedeljo je tukaj umrl naš župnik in duhovni svetnik, gospod Ivan Tomažič, vsled srčne hibe. Bolehal je že dlje časa, in zdravniki so mu zadnji čas svetovali, naj se poda iz mesta na deželo. In res si je šel iskat zdravja v strmolski grad pri (lorkljah. Toda zdravje se mu ni hotelo vrniti, temveč bolezen se je hujšala od dne do ilne. Minulo nedeljo je zaželel, da ga peljejo nazaj v Škofjo Loko. Zatorej so ga prepeljali v nedeljo ob petih popoldne semkaj, kjer ga je ludi obiskal tu mudeči se kuezoškof ljubljanski. Ob sedmih zvečer je sedel v naslonjaču, se nagnil in izdihnil svojo dušo. — Pokojnik je bil rojen leta 1841., v inašnika posvečen pa leta 18G4. Služboval je potem kot kapelan V Ribnici, kol vikarij v Novem mestu, kot župni upravitelj v St. Vidu pri Vipavi, kot kazuilnični kurat na ljubljanskem gradu in zadnja leta kot župnik v Skotji Loki. — Župnik Tomažič si je vsled svojega osornega značaja nakopal precej sovražnikov tudi med svojimi duhovnimi tovariši, ki so se večkrat bali vojniške zadruge, katere je smatral svet za zagrizene sovražnike izlama in branitelje kiščanstva. Silovito zatiranje od strani poljske «zlahte» in nasprotstva v veri so povzročila hude krvave upore, dokler se niso v sredini sedemnajstega stoletja pod slavnim Bogdanom Hmielnickim otresli poljskega jarma in postali podložniki ruskega carja. Kozaki so si v bojih s Tatarji in Turki stekli neprecenljivih zaslug za Poljsko in Rusko. Južnih meja teh držav bi ne bilo mogoče bolje braniti proti razbojniškim nomadskim tolpam, kakor so to izvedli Kozaki, ki so živeli slično Tatarjem ter jih napadali z njihovim lastnim orožjem. Želja za svobodo in hrepenenje po plenu sta učinila, da so bili vedno pripravljeni na boj: noč in dan so shazili in z ognjenimi znaki javljali drug drugemu, da prihaja neprijatelj. V trenutku je bila vsa zadruga pod orožjem. Manjše število sovražnikov so dočakali in razpodili, večje pa so pustili, da je prodiralo; a sami so med tem požgali in razdejali tatarska sela v odsotnosti gospodarjev ter razbili na povratku s plenom obložene, zmage pijane roparje. občevati ž njim. Pripadal pa je med tako menovano mirnejšo in zmernejšo vrsto duhovnikov, ker ni nikdar pripustil svojim duhovnim pomočnikom, da bi se pečali z znano gospodarsko organizacijo, kar seveda ni bilo posebno lahko storiti. In prav pokojniku se ima Škotja Loka zahvaliti, da še dandanes nima konsumnega društva. Naj v miru počiva! Is Radovljice41. Iz našega mesta, o katerem se je le malokdaj kaj slišalo, predno se je Vaš cenjeni list ustanovil, beremo sedaj do malega vsako nedeljo kak dopis. In to je dobro. Do tega časa zgodila se je sicer rriarsi-kaka novica pri nas, ki bi bila sposobna za -eajtenge*, vendar se nobeden — še najpametnejši Radovljičan — ni skoro nič brigal za dopisovanje kakemu listu. Zdaj je postalo drugače. «Gorenjee» nas je nekoliko vzdramil iz spanja. Neki tukajšnji dopisnik opisal je pred kratkim na{c vodne razmere in je dobil od drugega gospoda odgovor. Res, zakaj se ni prvi gospod dopisnik bolje informiral, in ne bi bil dobil za trud tako hudega tobaka pod nos. Oprostite, gospod urednik, da se še jaz nekoliko oglasim, ker smo zdaj dobili -korajžo* tekmovati, kdo bo Vašemu listu poročal bolj nepristranski. Z vodo in vodovodom se ne bom dosti bavil, ker to je za gospoda C. -fajhtno* vprašanje. Meni je o tem samo to znano, da so ob zadnji suši meseca grudna m. 1. morale stranse prosjačiti za vodo od vodnjaka do vodnjaka, ker so ravno vsi lastniki sredi mesta zaprli svoje vodnjake, ker so imeli sami zase malo vode. Kaj je tedaj koristilo onih 22 vodnjakov, ko so bili prazni in zaprti? Pa saj nam je naša godba takrat igrala vesele koračnice, da so ženske lažje nosile od daleč vodo — — Zvedeli smo od gospoda dopisnika C, da se je pri nas zadnjih deset let obrnilo mnogo na bolje. Prav lepo, da smo zdaj poučeni ; nekaj zelo važnega je pa le pozabil omeniti. Vsakdo ve, kak ženij je vodil stavbo našega gasilnega društva, kako praktično je to poslopje zidano in kako poceni je bilo, toraj se mora tudi to omeniti, vsaj gospod dopisnik morda kaj ve o tem, ker je že bolj gorak v Radovljici. Tudi novega sodnijskega poslopja bomo veseli, samo ko bi se že videlo. Za sedaj morajo pa goiki in hladni davkoplačevalci prispevati k onim osemsto kronam letnih obresti * Vsled pomanjkanja prostora zaostalo. Najstarejše in najznamenitejše kozaške vojne zadruge so bile ob Dnjepru in Donu. «Kozaki z Dona* so bili osobito na glasu. Spočetka so prebivali Kozaki ob Dnjepru samo v onem kraju, kjer napravlja ta reka brzice. Kasneje so se razširili na zapad in na iztok, a proti severu so segli tja do Kijeva. Proti koncu šestnajstega stoletja poveril jim je poljski kralj Štefan Batori brambo cele jugoiztočne meje poljske, ki je zavzemala približno nekdanjo kijevsko Vojvodino. Po tem je dobil oni predel ime Ukajina, to je mejna zemlja, a zajedno se je imenoval Mala Rusija nasproti veliki vojvodini moskovski ali Veliki Rusiji. Kozaki, ki so prevzeli brambo poljske meje, so posedli vso zemljo od Dnjeprovih brzic pa do Kijeva in so se nazivali malo-ruski ali ukrajinski Kozaki. Oni njihovi tovariši, ki so ostali okoli dnjeprovih brzic ali -porogov*, so se pa imenovali zaporozki ali niževski Kozaki, ker so stanovali ob dnjeprovih porogih na divjem polju jekatcrinoslavske in hersonske gubernije. Pride se. ! za kupljen svet, ne da bi vedeli, kdaj in ali sploh se bo | zidala sodnija. In to pomenja za našo revno občino šest odstotkov občinske doklade več. Hvaležno torišče za gospoda C, da to pojasni, ker o tem vedo pri nas le malokateri. Zelo bi nas tudi zanimalo, ko bi zvedeli, kdaj se vrše občinske seje, kaj se pri njih sklepa, kako se sklepi izvršujejo, kdaj se bo tabla nad občinsko pisarno obrnila, da bo slovenski napis zgoraj? — Konečno bi zanimalo vse bralce in bravce «Gorenjca*, | da bi nam morda še kak drug dopisnik razjasnil, če je re$-niča, kar hudobni svet govori, namreč: Nekdo ima baje že izdelan načrt za nov mestni pravilnik, po katerem bo. imel naš župan pravico imenovati občinske može kar z dekretom, da občanom ne bo treba hoditi k volitvam. | Jaz tega ne verujem, mogoče pa je. — Gospod urednik! Za danes so poslavljam od Vas, kadar pa potrebujete zopet kaj novic, pojasnim Vam srčno rad zgodovino in statistiko pristnih meščanov, o naših krščanskih socijalistih, o našem društvenem življenju, novice našega deviškega društva, razne šolske in cerkvene tajnosti in druge zanimivosti. D. Novlčar. Na Gorenjskem. Občinski odbor kranjski se je zbral dne 2(>. t. m. h kratki seji, da je uredil neke zadeve, ki se tičejo kranjskih ubožcev, živečih v drugih občinah. Odbor -Gorenjskega Sokola* nam naznanja, da so se razen zadnjič imenovanih javila dosedaj naslednja društva: »Ljubljanski Sokol* (korpoiativno), »Zagorski Sokol* po dcputaciji z zastavo, akad. društva -Slovenija* na Dunaju in -Triglav» v Gradcu po deputaci„i, pevski društvi • Lira* iz Kamnika in -Ljubljana* iz Ljubljane z zastavama in klub slovenskih biciklistov -Ljubljana*, telovadno društvo j -Dolenjski Sokol* iz Novega mesta in -Narodna čitalnica* j iz Ljubljane po deputaciji. Naprošeni smo še enkrat | opozoriti vsa prijavljena društva, da se pravočasno javijo | pristojnim okrajnim glavarstvom, pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu pa bode javil vse skupno odbor -Gorenj-! skega Sokola*, kakor tudi ona društva, ki spadajp v kranjski politični okraj. Ona društva pa, ki se žele udeležiti slavnosti pa prosimo, da se javijo najpozneje do ponedeljka, da jih vemo pravočasno naznaniti okrajnemu j glavarstvu. Vsa iz okolice došla društva zbirajo se na vrtu Mavrjeve gostilne, kjer bode ob dvanajstih skupen sprejem po -Gorenjskem Sokolu*. Nedeljski promenadni koncert godbe gasilnega društva je privabil na mestni trg izredno mnogo občinstva, kije zanimanjem sledilo vsem točkam skrbno sestavljenega sporeda. Kakor ob zadnjem koncertu, tako tudi danes konstatujemo zadovoljstvom, da godba gasilnega društva pod kapelnikom Hornom prav lepo napreduje. Mož se res trudi, da bi izvežbal godbo, kolikor je pač pri naših razmerah mogoče. Zlasti koračnico -Moja Avstrija* igrali so točno in živahno, da je bilo veselje poslušati. Želeti je le, da bi občinstvo gmotno malo bolj podpiralo godbo. Popoldne je svirala godba pri procesiji. Zaradi prezidave šolskega poslopja sta danes tukajšnji ljudski šoli sklenili pouk za letošnje šolsko leto. Tretji in četrti razred deške ljudske šole skleneta pouk šele 14. velikega srpana, ker sta se jima preskrbeli učni sobi v tukajšnjem hiralničnem poslopju. Prememba posesti. Hiša pokojnega gospoda notarja V. Globočnika na glavnem trgu št. 130 prešla je v last J gospe Marije Pollak. Dijaški kuhinji v Kranju je nadalje daroval namesto venca na grob svojega nekdanjega velikega dob- rotriika. dekana Antona Mežnarca proč. g. Matevž Rebolj, župnik v Truikah, 10 kron. Občni zbor prostovoljnega gasilnega društva, ki se je vršil včeraj, eine 2t). t. ni. v mestni posvetovalnici pod roditvom načelnika gospoda Focka, razvozljal je srečno Že nad pol leta trajajočo krizo. Prvi je izpregovoril gospod župan Karol Šavnik, ki je obžaloval, da je sploh prišlo do te krize in da stari odbor noče več prevzeti gotovo težavne naloge. V jedrnatih besedah navduševal je mnogoštevilni) navzoče gasilce k slogi in vzajemnem skupnem delovanju. Načelnik gospod Ignacij Kock je otvoril na to občni zbor ter pozdravil v kratkih besedah navzoče, konečno povdarjajoč, da bi bil ves trud zastonj, pregovoriti ga, da bi prevzel še to mesto. Po poročilu tajnika (nžaloslilo nas je slišati, da ima gasilno društvo samo 44 podpornih članov, in tako prepotrebno društvo zasluži pač več podpore od strani p. n. meščanstva) in blagajnika oglasil se je k besedi gospod Ciril Pire. Nepotrebno je bilo, pravi govornik, da se je dovedlo gasilno društvo tako daleč, in da neje vanj zanesla po hujskanji brezvestnih ljudi politika, kateri ni mesta v takem društvu. Nato je prečilal pismo, v katerem je napovedal odbor sklepom občnega zbora občini razpust društva, proseč navzoče brainbovce, da ga pazno poslušajo, ko bo ovrgel točko za točko v pismu neresnično navedenih puhlih razlogov, kar se mu je v stvarnem govoru popolnoma posrečilo. Videli smo mnogo začudenih obrazov, ko so slišali resnico, katera se jim je vodoma prikrivala od gotovih ljudi, ki se - - kakor je povdarjal govornik - - dosedaj niti z jednim samim delom v prid in napredek občine izkazati ne morejo, z namenom nahujskati jih proti občinskemu zastopu, ki gotovo stori, kar je po njegovih skromnih močeh mogoče. Po kratki debati preide se k volitvi, pri kateri so bili na predlog gospoda C. Pirca z vzklikom voljeni gospodje: Alojzij Pečnik, načelnikom, Jakob Killer, namestnikom, Gašper Eržen, tajnikom, Ivan Rakove, blagajnikom: zaupnikom pa gospodje: Karol Jäger, Ferdo Polak in Ford o Sajovic. Vodnike izbrali so si posamezni oddelki, in sicer plezalci gospoda J. Špenkota, brizgalničarji gospoda J. Rauscha in varuhi gospoda Janka Sajoviea. Novoizvoljeni načelnik se je nato zahvalil v kratkem govoru na izkazanem mu zaupanju ter povdarjal, da je nerad prevzel ta težavni posel, da pa ga bode izvrševal z veseljem, računajo pri tem na vsestransko krepko podporo. Veseli obrazi razhajajočih se brambovcev so nam svedočili njih veselje nad srečnim izidom te mučne in popolnem brezpotrebne krize. Zadnje deževje. Vsled hudega deževja dne 2¿">. in 2(>. t. m. sta Sava in Kokra hudo narasli, zlasti pa Kokra, ki že trinajst let ni bila tako velika. Videli so se celi hlodi in drevesa, katere je bila voda s korenino izruvala. Mestne toplice v Kranju in pa toplice gospoda Sajoviea so bile skoro popolnoma pod vodo. Tu ni napravila po-iobne škode, nasprotno pa je to deževje povzročilo nemalo škodo na polju, ker so imeli ljudje seno nakošeno in ga niso mogli pravočasno pospraviti, žito pa je vse poležano. V Smledniku je minuli torek treščilo v faro viki kozolec. Prebivalci so prišli sicer gasit, a prepozno. Na Bleda je novoizvoljeni občinski odbor dne 27. t. m. izvolil županom gospoda Jakoba Pétemela, posestnika in gostilničarja v Zagoricah; svetovalcem pa gospode: Josipa Verderberja, Frana Rusa. Anton Vovka, Ivana Pretnarja in Otona Wöltlinga. Navedeni možje so vsi odločno na-rodno-naprednega mišljenja, in njih imena jamčijo, da v občinskem odboru blejskem ne bo več prostora klerikalnim zmešnjavam pod patronanco župnika Oblaka. V Kranjskigori snujejo veteransko društvo. Triglavska koča na Kredarici se otvori jutri dne 1. malega srpana. Podružnica kmetijske družbe Lancovo v okraju radovljiškem je dobila dovoljenje, da sme napraviti v letošnjem letu dvoje tombol s f>00 kartami. Cisti dohodek se porabi za nakup kmetijskega orodja. — Prva tombola te kmetijske podružnice bo jutri v nedeljo dne 1. mal. srpana po popoldanskem cerkvenem opravilu v gostilni pri gospodu Antonu Šuštaršiču («Pis») na Lancovcm. Pri tej sodeluje radovljiška godba. V Podnartn je minulo soboto že pozno v noč prišel v gostilno župana A. Pogačnika dvanajstleten fant, ki si je naročil razne pijače in cigaret. Deček se je zdel županu sumljiv, zato ga je izpraševal odkod in kam gre. Mladega potepuha pa je župan kmalu spoznal, ga takoj naložil na. voz in odpeljal k orožnikom v Podbrezje, kjer je priznal, da je v mraku odtrgal ključanico od pu-šice pri podružni cerkvici na Otočah. Dobili so pri njem še nad 12 K raznega drobiža. Orožniki so izročili tega nevarnega pobalina c. kr. okrajnemu sodišču v Kranju. V Naklem je preminul po dolgotrajni bolezni v starosti šele 21» let c. kr. sodni pristav, gospod dr. Peter Bleiweis. Pokojnik je služboval v Podgradu in je prišel iskat domov zdravja, toda kruta smrt mu ni, kakor veliki večini naših dijakov-trpinov. prizanesla. Mož je bil kre-menitega narodnega značaja in vseobče priljubljen. Bodi mu žemljica lahka! Podpore za obrtne nadaljevalne šole za leto 11)00je dovolilo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje, in sicer oni v Ljubljani 4800 K, v Skofji Loki 660 K, v Kranju 700 K, v Tržiču 080 K, v Radovljici in Št. Vidu pri Ljubljani po '.»00 K in v Kamniku 780 K. Troje učiteljskih mest je razpisanih v kranjskem šolskem okolišu, in sicer v Tržiču, v Olševku in v Žab niči. Na Suhi pri Skofji Loki se je kmetski fant minulo soboto obstrelil pri streljanju s topiči. Vsled velikih opeklin je moral v ljubljansko bolnico. Na Praprotnem nad Skorjo Loko je umrl znani gostilničar Kazinar. Ravnotisti dan je na mrtvaškem odru ležala njegova mati. Naj v miru počivata! V Skofji Loki je dovolil tamošnji odbor olepševalnega društva za kopel v javnem kopališču znižane pristojbine članom »Slovenskega planinskega druživa », ki se izkažejo z društveno legitimacijo. Na Trati, v Škofjeloškem okraju, snujejo novo gasilno društvo s sedežem v Gorenji vasi. V Šmartnem pod Šmarno goro sta se minulo nedeljo pri streljanju ponesrečila delavec Primož Šuštar in tesar T. Konjar. V Spodnji Šiški je umrl znani trgovec z vinom in narodnjak Ivan Karol Juvančič. Žemljica mu bodi lahka! Mengiàka godba priredi od 2U. rožnika do 8. malega srpana t. 1. kegljanje na dobitke v gostilni «pri jelenu» v Mengišu. Is Kamnika se nam poroča, da priredi kamniški salonski orkester jutri v nedeljo dne 1. malega srpana 1000. leta koncert v dvorani zdravišča na korist revne šolske mladine v Nevljah. Spored je naslednji: l. Koračnica; 2. AVeber: Overtuvu k operi «Carostrelec» ; 3. Guardia: «V neapolitanskem zali vu», valček; 4. Parma: »Slovanske cvetke*, potpouri; 5. Balte : Divertissement iz opere «Ciganka», za krilni rog; 0. Ëilenberg : « Vkovacnici», idila; 7. J. F. Wagner: «Aus meiner Vaterstadt», potpouri dunajskih napevov; 8. Eilenberg: «Petrograjska vožnja nasaneh», galop. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina 00 vinarjev. V Öt. Qothardu, kamniški okraj, je v noči od 23. na 24. t. m. strela udarila v ondotno šolsko poslopje, kjer jo napravila škode okrog 60 K. Spečo učiteljevo hčerko Ivano Koželj je strela omamila. — Kavnotisti dan je strela udarila v kozolec posestnika Gregorja Sešeka v Loki, občina Kamnik. Pogorelo je sedem oken kozolca z vso ondi shranjeno deteljo. Sesek ima škode 400 kron, zavarovan pa ni bil. V Dvorjan, kamniškem političnem okraju, je nastal dne 20. t. m. pri posestniku Matevžu Cerarju požar, ki je v dveh urah vpepelil kozolec, kakor tudi v njem shranjeno mrvo in gospodarsko orodje, (lerar ima škode okrog 000 kron, zavarovan pa je bil le za 200 kron. Prebivalcem iz Dvorij, Št. Andreja in Imenj se je posrečilo ogenj tako omejiti, da se ni razširjal po celi vasi. Kako je ogenj nastal, doslej še ni znano. Kamniške obrtne nadaljevalne šole risarska razstava se je otvorila včeraj in bo odprta samo še jutri. Nu Kranjskem sploh. V Št. Petru na Notranjskem je zmagala pri občinskih volitvah narodno-napredna stranka v prvem in tretjem razredu. Živio! Križem sveta. Velikansk tabor vseh čeških strank je bil minulo nedeljo dne 24. t. m. na Muški gori; udeležilo se ga je nad 60.U00 ljudi. Shod je protestoval proti predlogu nemških poslancev za nemški kot posredovalni jezik ter se izjavil proti jezikovnim naredbam Körberjevim. Za red je skrbelo 11 vladnih komisarjev in 80 orožnikov. Stoletnica metra. V ponedeljek je minulo sto let, odkar so na Francoskem vpeljali metrično mero. Najnovejše vesti. Dunaj 30. rožnika. Uradna «Wiener Zeitung» prinese jutri cesarjevo pismo, s katerim se imenuje grofica Zofija (Ihotek v knežji stan z naslovom kneginja Hohenberg. Ogovarjalo se bo soprogo prestolonaslednika «knezja inilost». Dunaj 30. rožnika. Včeraj sta bila v avdijenci pri cesarju ministrski predsednik Körber ter grof Goluehowsky. — Danes je odpotoval cesar v Išl. Tu ostane dva meseca, potem gre k velikim vajam v Galicijo. Reichstadt 30. rožnika. Danes ob polšthih popoldne dospeta nadvojvoda Franc Ferdinand in grofica Zofija Chotek s posebnim vlakom semkaj. Kolodvor je bogato okrašen. Visoka gosta se odpeljeta z vozom v grad. Pariz 30 rožnika. Mednarodna armada bo štela v kratkem 80.000 mož, in sicer Rusija in Japonska po 12.000, Anglija 10.000, Francija 8000, Nemčija in druge velevlasti pa po 5000 mož. London 30 rožnika. Seymour poroča, da se je moral umakniti zaradi pomanjkanja živil ter radi prevelikega števila ranjencev. Med vednimi boji se je prebijal od vasi do vasi, če je bilo treba tudi z bajoneti. Vladr.e čete, katere so se mu približale prijatejsko, so ga napadle. Imel je G3 mrtvih ter 231 ranjenih. Gospodarske stvari. čebelarski shod. V Celovcu se bo vršil v dneh od 12. do 17. velikega srpana t. 1. čebelarski shod. Ker se bo na tem shodu poročalo o najnovejših uspehih čebelo-reje in ker je kraj zborovanja blizu naše dežele, želeti bi bilo, da se tega shoda udeleže tudi naši čebelarji. Čaj se podraži, ker so velikanski nasadi s čajem na Kitajskem uničeni in velike zaloge čaja pokončane. Petro-grajski trgovci s čajem so te dni sklenili, da se vsled tega cene čaju le polagoma zvišajo. Loterijska srečka dne 23. rožnika t. 1. Gradec: lf> 71 35 88 80 Tedenski sejem v Kranju dne 85, t. m. Prignalo seje 100 glav goveje živine, 0 telet, 130 prašičev, 50 ovac. 50kg stane, in sicer: pšenice K 8*—, prosa K 7*—, ovsa K 0-50, rži K 7 25, ajde K 9-50, ječmena K 7 25, fižola K !.">• --, krompirja K 3-50. Semena: čisla grahora K 9*—. jVna Sandt v TČranju trgovina z delikatesami, priporoča veliko zalogo vsakovrstnega piva, kakor plzenskega, schwechatskega in kozlovega (bock-) piva. Obenem tudi naznanja, tla v kratkem dojde pivo za zdravje (Gesundbeits-Hier), katero priporočajo zdravniki. - - Tudi ima veliko ttlogo raznovrstnih delikates. s |; 144—1 Mlm i ijii prortajalnica s špecerijskim blagom so za tri leta oddA v najem. Več izve se pri Gašp. Rotarju v Mošnjah St. 32. 138—2 Hiša št. 36 z zraven pripadajočim vrtom v Kranju (Savsko predmestje) se prostovoljno proda. Hiša stoji ob Savi in je pripravna za usnjar* k o ali kako dnitfo obrt. — Več pove la.stniea Marija Pollak. 131—3 Več dijakov sprejme v stanovanje s hrano (takorekoč z vsem 135-3 preskrbljeno) V. Omersa, Kranj. v Zimo za modroce najboljši? kakovosti, po dogovorjenih cenah razpošilja Valentin Benedik, trgovec z žimo in siti v Stražišču, pošta Kranj. — Naročila se izvršujejo točno. 133—3 Slavnemu občinstvu se priporoča za obilen obisk gostilna 187-3 „pri kropi". Lepo stanovanje z lepim razgledom, se istotam po dogovoru odda. Soba s kuhinjo | event. separirana soba z vso postrežbo išče se v najem. Ponudbe sprejema upravništvo «Gorenjca». •.ii^:»r.hh^hl'-l-hhl^"^t- KAROL FLORJAN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijamt in godbemm orodjem v Krnrrju. glavni trg priporoča svojo velika zalogo pisalnega orodja, šolskih In drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) In galanterijskega blaga, Tudi sem preskrbe! veliko zalogo godbenega orodja In strun in prodajam VSO pO najnižji ceni. 14 25 Gospodom učiteljem iu prekupovnlcoin pri solskili knjigah deset odstotkov popusta. r> 5tittr)«r prej SPRAGHKH urar v Kranju, /raven lekarno priporoča &vojo največjo I2n 5 zalogo ur, zlatnine, srebrnlne,klna-srebra In optičnega blaga Blago najbolj So, cene nižje kakor povsod. Srebrna cilinder• reinoiil.i>ir za moške od riti, 4*80 napicj. ista /a ženske od gn]< 4*90 naprej. Srebrn« vcri/.iea od ^ld. t* napi "j. Ravnokar izdani itajti<>\rejll cenik brezplačno in poštnine prosto. Mestna hranilnica Fran Detter v Kranju obrestuje hranilne vloge c po 4 odstre brez odbitka rentnega davka katerega i)lačnjo iz lastnega) Stanje vlog: 2,092.836 kron 90 vinarjev. Stanje hipotočnih posojil 1,462.619 kron 11 vinarjev. 86 21 Dobro znana, te rez .'10 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 1'lcdoe od kolodvor* pfoU niesln na levo, na kar se slavno poti „ «ue < ili< instvo, dn se izo/ne | >< n 11 < >t i, posebno o|>ozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej slaio-zuani gOStiltlici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. /abvaljuje se slavnemu občinstvu za mm>-obiojni dosedanji obisk, priporočil se naklonjenosti mestnega in kmetsketra občinstva tudi za nudalje 11.i 8 Leopold Blumattcr, posestnik in gostilničar. Clčcrjec ki Je dovršil eno ali dve srednji šoli, se sprejme lakoj v prodajidni s Špecerijskim in norimberskim blagom v Kranju. Kje V pove upra\ni-lvn Uoienjcit . 189 2 Pozor! Ker mislim opustiti prodajo koles, tedaj naznanjam, iln razprodajam kolesa pod lastno ceno. Taka kolesa, ki stanejo drugod 170* ^rUl.. dobe se pri meni za 100* — gkh ali pa še ceneje. - Imam tudi kolesa za dame, nova in stara, ravnotako po jako nizkih cenah. Nova izpod 100* - gld. * Kdor ima količkaj veselja do vožnje, naj nikar ne zamudi te prilike, ker tako ceno koles ne ho dobil nikdar več. PAVEL BIZJAK 141—8 v Kranju, glavni trg št. 1.32. LJUBLJANA na Starem trgu ste v. 1. Prva iu najsi,trejšu T.'J 1A zaloga šivalnih strojev. Tn se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pripoiočam svoje izvrstne s I a m o r e z u i e 6 in mlatil ni ee, kuleie se dobivajo vzlie njih izboriiosli ceno. Ceniki zastonj iu poštnine prosti. %zModt Bevnikev na dunajski cesti v ^uGfjani -^=»^»^=»-»^-.mr* -ptipoioJii >fiiv»icmii otv in »f mi svojo pivo i n največjo «ni foioito4cc|a in vi i fi a 11 ecj a {-»Tacja tet- i^iac na cVttffc* in ?toCoic\ Sntitaitjn HMOJKd t\.V»tO. ..... /ff fj IwJL Bogata zbirka vzorcev sukna sc razpošilja na zabtevanje. 4L IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Unbljana, PreSernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporota svojo velik« zulogu na drobno m na debelo jedilnik in kuhinjskih potrebščin iz alpake in ulpake-srebn, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): 1 tucat Me, navadnih gij. 4-40, teVkih nld. .VSO 1 „ . za kuvo , ¡¿-¡¿0, - » i-tJO 1 „' nožev ali vilic . <",• —. Jadna velika »lica za mleko gld. —-80, 7a juho 2- — Noti in vili*-«! z roženim, koMonim «li trd o-lene ni m ročajem : It parov navadnih od gld. lso do «ld. .V — IS , boljših „ . MO . , 7-.')0 Svečniki iz alpake visoki 21 24 20»/, cm 84—14 gld. 2— 230 200 Domača trgovina. V * * 7" Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjcvc) ulice se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške po najnižji ceni. 80—14 Vzorci po pošti na razpolago. R. LANG. Ljubljana (Kolizej) tovorr.a za rr.OdfOCS na peresa to {.osteijr.o opravo, zaloga 1 oh!stv;i, priporoča vsaka vrata modrece., posteljne oiooe, zrcal, podob, otroCiih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, (livarn in soono opravo to 16 po najnižjih cenah. Oniks a :ioo podobami |"-lje Hutonj in poštnina prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G.Tdnnies, Ljubljana tovarna za sfroje, železo in kovinolivniea priporoča kot posebnost vse vrste stroje m siamoreznice in žage. «-15 Prevzame iti izvršuje fctav-binska in tenarska dela. Sicdtisfia tija. Stanja ^licvhoi ^¡¡^^ IV t i (t i S2 -15 2>a toyo pticeti& in i&dcianifi tocni-n det in vsa v -to »tio-fio 9pci?>ijoJii ?«• fc\. PMJtMHIHM v»a fiovistna &&ta, z>lata in svilnata, točna deta (11101t M(am<)i Trfcft Sjfa :>,: i * ot. !> »t j ¿jo točno m po nioltin cenan-. natoiifci točno. ounamd Alijilj ¥§iij 74~15 izdelovalec vsakovrstnih predanih peči iz glinastih snovi. Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča. Lastna izdelovalnica : LJubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki stiadon). I Adolf Hauptmann f i tovarna 75-10 | * ofjiialiiV kazv, fiznclcv, TcPkov I s iiv kida $ es ex *< ex v Liubli&ni. ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. £ v taktični vttv(tC3'.\ in Aa-ftovooti i »na po M izfii c«ni vcSnc v c-afcat :pedit*: c. Ai. pt i i\ jit-i»*# zrttfanicc. 1 ju 6f«ana, 3Mnaj*Aa e^sta 15. o: 01 a Pri novi tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana. Največja zaloga 102—10 modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila. Vedno novosti v suknji in modnem blagu za dame. MCene brez konkurence!! B|ay» Najrazličnejši ostanki za polovico oene, ~W Radi prevelike spremembe v blagi, se zbirke vzorcev ne iadajejo, temveč na zahtevanje samo odrezkL Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU. <0> 1© IO IO IO IO m Važno za kmetijstvo! Doktor Trnk6czy-a redilna In hranilna štupa za * prašiče. # Redilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tolšče. Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Varstvena znamka. Zahvalna in priporočilna pisma i. t. d. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček f>0 vin., pet zavojčkov samo 2 K. Spričevala. Gospod pl. Trnkoczv v Ljubljani! Najlepša hvala za redilni prašek, tisti je ilobro služil. Vaš hvaležni . JOSIP ŽNIDAKŠIC. Gradiškuta (Primorje), dne 12. junija 18JMJ. Lekarna Trnkoczy v Ljubljani! Hvala Vam, da ste mi tako brzn poslali prašek za praSiče, ki je imel dober uspeh. Pošljite mi še 5 zamotkov redilnega praška in steklenico tinkture za kurja očesa. Ter ši6-Vra n s ko (Štajersko), dne 10. januvarija 1897. S spoštovanjem __IVAN PIKU Pozor, kmetovalci I Po razpisu visoke deželne vlade se sme ta prašek v vseh prodajalnah prodajati, toraj ga tudi zahtevajte na deželi pri Vaših trgovci I) i. t. d. Če ga pri Vns ne dobite, potem pišite pod naslovom : 83—13 z dopisnico za 5 vinarjev in ga dobite takoj po pošti. >3 2- ai o« V J: 3-3 <&aki)a\a in priporočilo. Ob priliki velikega požara v Drulovki pri Kranju dne 14. junija 1900 pogorela, oziroma poškodovana so bila med drugimi tudi naša poslopja, katera so bila zavarovana pri c. kr. prlv. avstrijski zavarovalni družbi „DUNAV" na Dunaju.? Ker smo bili vsi za to, vsled požara nastalo škodo po gospodu Rudolfu Kokalju, glavnem zastopniku zavarovalne družbe „Dunav* v Kranju, tako hitro in po-voljno oškodovani, štejemo si v dolžnost, da tem potom izrečemo Javno zahvalo slavni e. kr. priv. avstrijski zavarovalni družbi „Dunav" na Dunaju, osobito pa nje glavnemu zastopniku gospodu Rudolfu Kokalju v Kranju, in vsem posestnikom najtopleje priporočamo. da zavarujejo svoja poslopja pri domači c. kr. priv. avstrijski zavarovalni družbi „Dunav". V Drulovki pri Kranju, dne 25. junija 1900. Martin Drakslar hiš. št. 18 Jožef Vidmar hiš. št. 4 Valentin Likozar hiš. št. 25 Janez Trilar hiš. št. 5 Jože Košnek hiš. št. G. Luka Ekar in Lovrenc Tomažič, priči. 143 Resničnost potrdi županstvo občine Mavčiče, dne 25. junija 1000. L. s. Jos. Novak, župan. w * s3fe aSb sSfe sSte S^fe s^fe ^fe s^fc S^fe Izdaja in zalaga konsorcij ^Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska tiskarna v Kranju.