Naša gospodarska rešitev. Ako se slovenski kmet ozre dandancs n«. svoje gospodarstvo, mora reči, da gre navzdol. Pa še zelo gre levzdol. Med vojno je marsikaj propadlo, po vojni ni fcilo mogoče še vsega popraviti. Zdaj pa še tak davčni rijak, kateri hoče izmozgati slovensko kmetsko gospoiarstvo. Vse kaže, posebno zdaj, ko smo slišali razprave, tkaj denarja potrebuje država za eno leto naprej, da se davki ne bodo znižali. Tudi to smo pri tej razpravi zvedeli, da se bo za kmetijsko gospodarstvo \z skupne drž. blagajne — najmanj žrtvovalo. Pri vsem tem je pa še posebno Slovenija prizadeta. Slovenijo menda smatra sedanja vlada, ki jo seveda Pucelj in radičevci z obemi> rokama podpirajo, za deželo druge vrste v državi, ki jo je tieba izmozgati, a nič ji pomagati za njen gospodarski razvoj. To spoznanje nas mora iztrezniti, da sami začnemo resno iskati svojo gospodarsko rešitev. Ker je slovenski kmet pri tem še posebno prizadet, je ravno njemu treba ponuditi nekaj sredstev gospodarske rešitve. Kratko povedano, je naša gospodarska rešitev t "idruženi samopomoči, kakor pravi slovenski pregovor: Pomagaj si sam in Bog Ti bo pomagal. Poimagajmo si samil Eden glavnih virov, da si bomo zboljšali svoj gospodarski položaj, je v tem, da ne izgubimo veselja do dela, da n-e izgubimo močne volje. »Hočem«, tako reče slovenski kmet in si zavihne rokave, pa prime, da vse poka v njegovi roki. Zato moramo tako odločnost v sebi ohraniti, zaupati svojemu vztrajnemu delu, da bo pod b( žjim blagoslovom rodilo dosli uspehov. Tej naši iroJni volji pa naj naš razurn kaže pot, naj kaže, kje je Ucba kaj bolj poprijeti za delo. Tudi kmelsko gospodtrstvo ne napreduje samo z ročnim delom, treba je turii misliti, treba je računati, treba je biti iznajdljiv. Najpriprostejša iznajdljivost je, da vse, kar imaš, kar najbolje izrabiš. Vsak košček zemlje naj bo obdelan in »irer skrbno obedlan. Vsako že izpričano zboljšanje na polju, travnikih, doma, je vpeljati v vsako gospodarstvo. Ob nedeljah gre naš kmet po polju, ne dela, pač pa pretnišljuje, kaj bo treba izboljšati. Naš kmet ob nedeljah txre časopise in knjig-e. Zalo se ne straši izdalkov za napredek svojega gospodarstva, ker je izračunal, da se mu bo izdalek stoterno povrnil. Slovenski kmet navaja svojo družino na pravo gospodarnost, da ne Irati svojih •noči in sredstev za prazno stvar. Sam in vsi v njegovi hiši si zoajo pridobiyati dohodke tudi s kakim postranskim delom. Reja razrJh doraačih živali, drobnice, kur, zajcev, s katero se lahko peča mladina, da se vadi t gospodarnosti, mlekarstvo itd. ntse precej drobnih, pa pogostih dinarjev. Naoelo, ki je že nekoč dvignilo našega kmeta, da je postavil lepe hiše, da je zasadil goste gozdove, je bilo: Kolikor mogoče se vse doma pripravi. Ne rečemo, da začnemo vse od začetka, tkati itd., a res je, da se marsikaj zna doma pripraviti, kar drugod kupujejo. In marsikatera lunetska hiša je po zimi kakor kaka tovarna, kjer delajo razne gospodarske in druge potrebščine, celo v taki meri, da jih odprodajajo. Tako je to sredstvo samopomoči zelo velika opora našega narodnega gospodarstva. Pomagajmo si združeni med sebojl Kmet kmetu ne sme biti gospodarsko nasproten, če tudi se včasih njih dobiček križa, kar je enemu v škodo, je drugemu v korist. Kmet naj kmetu seže v pomoč. Čeprav se to med dobrimi sosedi že izvršuje, je vendar krog teh sosedov preozek. Naše slovensko kmetsko soseslvo sega tako daleč, kakor daleč sega glas naše slovenske govorice. Zato se moramo vsi slovenski kmetje tega širokega sosedstva zavedati. Taka naša meds-ebojna samopomoč pa se najbolje izvršuje potom naših zadrug. Poglejte po svetu, kamor hočete, povsod boste našli, da gre kmetu le tamkaj doforo, kjer skup drži in iina inočne denarne in gospodarske organizacije. Pri nas v Sloveniji smo dosegli v taki združeni samopomoči šele začetek. Koliko je pn nas še kmetov, ki bolj zaupajo svoj denar mestnim bankam, kakor pa svoji domači posojilnici, kjer je veliko bolj varno pa tudi bolj priročno naložen. Še taki se dobijo, ki svoj denar doma držijo, pa ne pomislijo, da jiin gredo v škodo vse obresti, pa včaslh še kapilal, če pride blizu tat ali pa miši. Vsi taki delajo veliko škodo kmetskemu stanu, ne delujejo dovolj za medsebojno gospodarsko pomoč. Pa posojilnice so že skoro t vsaki večji fari in želimo jim le kar najlepšega razvoja v korist kmetskega gospodarstva. Opozoriti nam je danes tu<li na blagovne zadruge, po katerih kmet svoje potrebščine dobiva in svoje pridelke prodaja. Posebno tam, kjer Kipetje v široleem okolišu pridelujejo isti pridelek za prodajo, recimo vino, sadje itd., je potrebno, da skušajo odrediti skupno odprodajo. Dokler kmet vsak svoje blago ponuja, je kakor branjevec, ki malo skupi, malo zasluži. Kadar pa lunetje svoje blago skupno v velikib množinah nudijo, pridejo k njim veleodjemalci in izginejo vsi razni prekupci, ki so si dosedaj na račun luneta zelo dobro in na lahek način pomagali. Zato so potrebne posebno take gospodarske zadruge, ki pomagajo kmetom na veliko odprodajati njihovo blago, da ne leži brez baska doma. Take zadruge naj nam t Telikem obsegib pripravlja naša Zadružna zveza. Varujmio pa se domačih razdoror! Veliko moči in dela in časa pa se razgubi t razniH krajevnih prepirib, ker niso kmetje «nolni. Naši kmet*je so vsi katoličani, nekateri seveda malo bolj hladnL Zato mora katoliški kmet delati na to, da ne more* nihče v vas, ki dela verski razdor, pa naj bo to človeK ali časopis. Naši kmetje so vsi Slovenci. Zato mora naŁ kmet odločno zavmiti vsakognr, ki nam potislta nas glavo srbsko šajkačo, kar dela »Domovina«, ali radičevsko čepico, kar dela »Kmetijski list«. Ti ljudje, kŁ take nepotrebne politične borbe zanašajo med naše ka-* toliške slovenske kmete, so njegovi največji gospodai>* ski škodljivci! Gospodarska rešiter slovenskega kmeta je tudi "» tem, da vsepovsod složno nastopa za svoja vcrska im narodna načela, ker bo tak nastop kakor mogočen ste-. ber naše medsebojne, združene samopomoči. Zato slovenski kmetje, glavo po koncu! Zavihnite rokave in z veseljem na delo za našo gospodarsko rt>šitev! Kakor bo »Slovenski Gospodar« za VelikonofS prišel k vam mlad in krepak, tako dobite krepki in. močni tudi Ti, da si pomagamo sami in Bog nam bo pomagall —