56 Prosto čez Sass Maor Vzpon Riccarda Scariana v vzhodni steni Sass Maorja je bil kar malo spregledan, a povsem po krivici. Če ne zaradi drugega, zaradi vi- soke ocene (8b oziroma X) in viši- ne stene – 1200 metrov. Vzhodna stena Sass Maorja je ena najvišjih v Dolomitih in »mati sten« v sku- pini Palle di San Martino, smer Massada pa ima kljub svoji mla- dosti (splezana je bila šele leta 2001) že kar bogato zgodovino. V lanski zimi sta jo na primer pre- plezala Rolando larhcer in Fabio l eoni, letos pa je po dveh posku- sih v njej s prostim vzponom uspel Ricardo Scarian. Smer sicer premo- re samo en težji raztežaj; ostalo je med šesto in osmo stopnjo po Uiaa lestvici, ključno mesto pa se nahaja 800 metrov visoko v steni. še posebno je zanimiv podatek, da je Scarianu uspel vzpon konec oktobra, ko je dan že hudo kratek, pa tudi toplo ni več. Smer je Scari- an s soplezalcem seveda preplezal v enem dnevu. Ricardo Scarian je sicer stari znanec ne samo težkih dolomitskih sten, ampak tudi zah- tevnega športnega plezanja. Med drugim je ponovil tehnično zelo zahtevne smeri, kot je večraztežaj- na smer Solo per vecchii guerrie- ri z oceno 8c+/9a in Bain du sang (tudi 9a) v švici. Nova težka smer v Wettersteinu Hansjoerga a uerja poznamo pred- vsem po enem najdrznejših solo vzponov vseh časov, ko je pred dvema letoma sam in brez vrvi prosto preplezal legendarno Ribo v Južni steni Marmolade. Manj lju- di pozna Tirolca tudi po njegovih vzponih v plezališču, kjer je letos uspel preplezati smer z oceno 8c+. Toda njegova pozornost je še ved- no namenjena večjim stenam in tako je tudi letos, sicer v navezi, v hribih ponovil nekaj težkih smeri s klasičnim varovanjem do ocene X oziroma 8b. Njegov zadnji prispe- vek je večraztežajna športnople- zalna smer v južni steni Schuessel- kar Spitze v pogorju Wetterstein med a vstrijo in Nemčijo. Smer Vo- gefrei je visoka 400 metrov, naj- težji raztežaj, ki ga je po njegovem pripovedovanju kar precej izmučil, pa je Hansjoerg ocenil z 8a/a+. Kot zanimivost povejmo, da je ta ste- na, sicer znana po svoji odlični ska- li, privabila plezalce že pred drugo svetovno vojno. Med drugimi sta svojo smer v njej začrtala tudi naša znanca iz severne stene Travnika, brata a schenbrenner. Najdaljši slap v Avstriji Okolica Zillertalla ponuja veliko zaledenelih slapov vseh težavnosti in dimenzij. Od letošnjega decem- bra si lasti tudi najdaljšega, kar jih je najti pri naših severnih sosedih. Linijo, v kateri sta letos končno uspela a lbert l eichtfried in Be- nedikt Purner, so imeli tamkajšnji plezalci že dolgo na seznamu svo- jih želja. Predvsem l eichtfried je bil v »nizkem štartu« že nekaj se- zon, toda 1000 metrov visok lede- ni »smrkelj« se leta in leta ni hotel popolnoma potegniti čez severno steno Hauptkamma. Poleg zado- stne količine ledu so bile potrebne tudi prave snežne razmere, saj se po smeri zelo pogosto usipajo pla- zovi. Oba a vstrijca sta tako izkori- stila mrzlo obdobje na začetku de- cembra in dokaj majhne količine snega, ki pa ga je bilo po l eichtfie- dovem mnenju še vedno dovolj za kakšno pošiljko presenečenja od zgoraj. Kljub vsemu sta tvegala in v enem zelo dolgem dnevu srečno preplezala smer z imenom Moon- walk, ki sta jo ocenila z Wi 6, M7. Novice je pripravil Urban Golob. NOVICE IZ TUJINE PISMA BLALCEV Na Porezen malce drugače, drugič V letošnji osmi številki vaše spo- štovane revije je bil objavljen čla- nek z zgornjim naslovom, h kate- remu želim dodati nekaj opazk glede uporabljenih krajevnih ozi- roma hišnih imen. To ni kritika av- torja, ki mu gotovo gre vsa zahva- la, da je širšo (planinsko) javnost seznanil s še eno od naših divjih grap. Ta pridevnik pa grape žal vse bolj dobivajo tudi zaradi kulturne NOVICE IZ VERTIKALE Vzponi v zimskih razmerah Očitno se v naše kraje vendarle vrača nekaj prvinske in neugnane alpinistične miselnosti, ki je krasila naše prednike. Razmere so že pov- sem zimske, z nizkimi temperatu- rami in pobeljenimi stenami. Zvr- stila se je serija zanimivih vzponov s kombiniranim plezanjem. Torej ta zvrst že ima domovinsko pravi- co v razmišljanju boljših alpinistov, ki predvsem radi plezajo. V letos solidnih zimskih razmerah sta na Miklavževo nedeljo, 6. 12., v gorah nad Vršičem plezala Kristjan Klanj- šček in Gregor Malenšek (oba a O Matica). Preplezala sta Steber ob Kamenkovem kaminu (V/iV, 150 m). Plezala sta večinoma v gojzar- jih, en strmejši odsek pa v plezal- nikih. Za moderne trende suhega orodjarjenja se tokrat nista zmeni- la in stvar ocenila malo drugače od ostalih: ”Orodij in derez nisva ime- la, niti jih nisva pogrešala” . Tako sta si fanta sama priplezala eno lepših Miklavževih daril. Mala Raduha Že ob koncu novembra so bili opravljeni vzponi, ki jih lahko označimo za zimske. V poštenih zimskih razmerah sta v soboto, 12. 12., plezala a ndrej Grmovšek in Marko l ukič (aPD Kozjak), ki sta podobno kot lani tudi tokrat za uvod v zimsko plezanje zavila v steno Male Raduhe. Vzpon je do- datno zabelil predvsem močan, na trenutke kar orkanski severni ve- ter s sneženjem in poplesavanjem meglic nad Grohatom. Za cilj tokratnega izleta škotskega plezanja sta izbrala smer DD (Vi+, 185 m). Po pričakovanjih so se za precej zahtevne izkazale plošče, ki poleti pravzaprav ne predstavljajo posebnih težav. Pozimi, poprhane s snegom pa so svojevrsten izziv. Ocena smeri se je v zimskih razme- rah z derezami na nogah in cepi- ni v rokah dvignila na krepkih M7. Fanta smer toplo priporočata – se- veda tistim, ki so za stvar dovolj zreli! Očitno pa sta a ndrej in Mar- ko že z lanskim vzponom naredila dovolj veliko reklamo, saj je stena postala precej oblegan zimski cilj vseh malo bolj resnih alpinistov. a ndrej ni mogel skrivati navduše- nja nad omenjenim vzponom in je vse skupaj še malo pokomentiral: ”Prav neverjetno je, kako dobro, zanimivo in tudi zahtevno kombi- nirano plezarijo, združeno s pravo zimsko avanturo, si lahko privošči- mo že v eni od naših manjših sten! in kako lahko dva stara plezalna mačka še vedno uživata v plezal- nih izzivih in iskanju nečesa nove- ga v steni, kjer sta z nekaj pesniške svobode naredila svoje prve ple- zalne gibe že slaba tri desetletja nazaj!” Debela peč Prav na isti dan sta v Debeli peči prezebala Urban a žman in Nejc Marčič (a O Radovljica). Tudi ome- njena alpinista sta v plezanju sedaj že lepo pobeljenih sten našla ve- selje in izziv. Vstopila sta v železno klasiko Debele peči in v celodnev- nem garanju tik pred nočjo izple- zala iz smeri Jesih-Potočnik (iV/iii, 500 m). Smer ima seveda popol- noma drugačen karakter od smeri DD. Gre v prvi vrsti za dolgo turo in manj za smer nepopisnih težav. Zato so ju še toliko bolj ovirale in predvsem utrujale neugodne raz- mere. Veliko nepredelanega sne- ga, naletela pa sta ravno na ohla- ditev, ki je prihajala iz severa in ju pošteno zmrazila. Veselje po opra- vljeni turi pa je bilo seveda ravno tako nepopisno. Alpinističnih 8a Matic Obid (a O Nova Gorica, Wild Climb), eden bolj perspektivnih slovenskih alpinistov, je v nedeljo, 6. 12., v Ospu preplezal svojo prvo smer s težavami prek magičnih 8a  – Zadnjo skušnjavo. a li, kot je sam pokomentiral: ”Smer ima uradno oceno 8a+, a spada med lažje smeri, ocenjene s francosko osmico, vseeno pa je to moja prva smer z ”osemko” spredaj” . Ni kaj, povsem v njegovem slogu, malo besed in več dejanj. Tudi zanj ve- lja, da si je sam poklonil lepo Mi- klavževo darilo. Tekmovalno srečanje plezalcev V soboto, 19. 12., so Vili Guček in prizadevni člani a O litija organi- zirali tekmo v kombiniranem ple- zanju v novonastalem plezališču ob Savi. Tekmovanje so organizi- rali po vzoru plezalnih prireditev, ki združujejo sproščeno vzdušje in zavzeto tekmovalno plezanje, tako na rekreativni kot na vrhunski ravni. Cilj je bil preplezati čim tež- jo smer v čim manj poskusih. Tek- movalne kategorije so bile tri: po- samezno moški in ženske ter pari. Vsi, ki se niso ustrašili severnjaške- ga mraza, so v prireditvi uživali. Poleg nizkih temperatur in sneže- nja so plezalce motili še posamez- ni plazovi, ki so jih čez tekmovali- šče pošiljali snežni plugi. Tekme oz. srečanja se je udeležilo 19 tekmo- valcev in 2 tekmovalki iz Slovenije in Hrvaške. Na koncu je največ točk zbral a ljaž a nderle (a O Tržič), ki sta mu sledila Matevž Vukotič (a O Ra- dovljica) in l uka lindič ( a O Celje). Pri damah je največ pokazala Tanja Grmovšek (a O Kozjak). V ekipnem seštevku sta zmagala Tržičana a n- derle in Premrl pred bratoma Vu- kotič in celjsko navezo Kranjc-lin- dič. Zaključek v obliki projekcije na temo ’ekstremno’ kombinirano ple- zanje je pripadel zamejskemu Slo- vencu eriku švabu. Novice je pripravil Peter Mežnar. Smer DD FOTO: aNDR eJ GRMOVše K Tekmovanje ob Savi FOTO: Vili G UČeK 57 oziroma civilizacijske zapuščeno- sti, ne samo zaradi značilnih narav- nih potez. Predvsem gre za opo- zorilo, kako neenotna in kaotična je še dandanes raba omenjenih poimenovanj v majhni Sloveniji – kljub globalizaciji in modernizaciji, ki naj bi doprinesli k hitremu pre- toku informacij in predvsem k vse- splošnemu poenotenju. a vtor uporablja za skupino zapu- ščenih domačij v Zakojški grapi skupno ime Cimarija. To je zame novo, vendar dopuščam možnost, da Zakojčani od spodaj tem hišam res pravijo tako. Sam sem po rodu iz druge bližnje vasi proti vzhodu, a se tega ne spomnim. Prebivalci bližnje vasi Porezen so, če so zašli v sosednjo grapo, rekli, da gredo v Camarijo. Toda ni jasno, ali so mi- slili na celoten zaselek v grapi ali pa zgolj na njim najbližjo doma- čijo, ki jo tudi avtor poimenuje Ca- marija. Mimogrede, na večini kart iz zadnjih desetletij (tudi na kar- ti občine Cerkno) se ta domačija označuje kot Cemerija, kar je oči- tno napačno, in le na karti »idrijsko in Cerkljansko« iz leta 1996 piše Camarija. Zanimivo pa je, da av- strijska vojaška karta izpred prve svetovne vojne uporablja naziv Ci- meria. Na nobenem od teh zemlje- vidov ni skupinske oznake za zase- lek, ne Cimarija ne kako drugače. Kaj je torej res in kaj je pravilno? Neenotno je tudi poimenovanje prve domačije, če prihajamo v gra- po z Vrha Ravni. Na večini omenje- nih kart piše Vašaj, kar je napačno, le na omenjeni turistični karti ob- čine Cerkno je zapisano Vasaj. To je pisna poenostavitev izraza v cer- kljanščini »U uasaj«, kar seveda po- meni v osoji, na osojni strani. avtor našega članka uporablja novo raz- ličico tega poimenovanja, Vasaje, kar je v cerkljanščini tudi domač iz- raz (»Uasaje«), le da pomeni osojno stran. Za najvišjo domačijo v grapi avtor uporablja enostaven naziv Obid, kar sicer ustreza oznakam na zemljevidih, le da je v tistih kra- jih bolj razširjen daljši naziv »Obid v Robeh«. Tudi na že omenjeni av- strijski karti piše »Obed na Robiah«. Pisec seveda pravilno opaža, da se v Zakojško grapo prek Camarije ne da priti le s cerkljanske strani, tem- več tudi po sicer slabi stezi iz Baške grape; on piše, da iz Hude Južine. Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj se je odločil za uporabo starinske raz- ličice tega imena, če pa že dolga desetletja na vseh kartah piše (in se uporablja tudi v vsakdanjem govoru) zgolj Hudajužna. in za konec še ena zelo vidna na- paka. Na strani 48, takoj na začet- ku članka, je objavljena zelo lepa fotografija Porezna. Napis nad njo je seveda napačen, fotografija ni posneta iz Baške grape, temveč iz Cerknega. l e iz tega kraja, z juga, se Porezen vidi najlepše. iz Baške NOVE KNJIGE Razgledniški pozdrav z vrhov Pozdrav z vrhov. Slovensko pla- ninstvo na starih razglednicah. Zbrali in uredili Manica Ravni- har ter Nejka in Miran Dolar. Uvodna beseda Elizabeta Gra- dnik. Žirovnica, Medium, 2009. Razglednice so nekoč predsta- vljale pomemben del turistične ponudbe tudi pri nas. Fotografije turističnih krajev in slovenske po- krajine so krasile izložbena okna in albume mnogih zbirateljev te vredne kulturne dediščine. Poleg fotografij, ki so bile včasih domena le izbrancem, dandanes pa si lah- ko že vsak pripravi ne le svoj, pač pa tudi lep posnetek, so na razgle- dnicah tudi risbe in slike pomemb- nih slikarjev, med katerimi je v za- četku prejšnjega stoletja veliko slik ustvaril prav Maksim Gaspari. Medtem ko je bilo včasih najpo- membnejše poznavanje fotograf- ske tehnike, se je do danes izdela- va fotografskih aparatov, klasičnih in digitalnih, že toliko izpopolnila, da dobre fotografije niso domena le profesionalnih fotografov. Na starih razglednicah so med najbolj zanimivimi motivi tudi posnetki iz našega gorskega sveta. Zbiranje starih razglednic je še da- nes prijetna zabava mnogim zbi- rateljem. Za knjigo Pozdrav z vr- hov so Manica Ravnihar ter Nejka in Miran Dolar zbrali in uredili 222 starih razglednic, ki so v knjigi raz- vrščene po geografskem načelu: Julijske a lpe (96), Karavanke (33), Kamniško-Savinjske a lpe (60) in predalpsko hribovje (33). V knjigi so prve, kakor se spodobi, razgle- dnice s fotografijami Triglava, a lja- ža in a ljaževega stolpa, Kredarice in njene okolice z nekdanjimi pla- ninskimi kočami: Triglavska koča na Kredarici, Koča Marije Terezije na Planiki, Staničeva koča, Koča pri Triglavskih jezerih, Vodnikova koča na Velem polju, a ljažev dom v Vra- tih, Koča na Gozdu, erjavčeva koča in Tičarjev dom na Vršiču, Skala- ški dom na Voglu, Koritniška koča, Koča pod Mangartom, Tillerjeva grape se Porezen vidi le z Graho- vega ob Bači, a še to s strani, nato pa do Podbrda le še dvakrat za hip pogleda skozi zahodne grape. Boris Mlakar Razočaranje nad matično zvezo Viki Grošelj je v decembrskem Pla- ninskem vestniku na strani 8 mi- mogrede ošvrknil Planinsko zve- zo, češ da za dva projekta Tomaž Humar ni dobil denarja na PZS, in o njegovem razočaranju nad tem dejanjem. Pri tem ni toliko resnico- ljuben, da bi delil zadovoljstvo nad tem, da se je Tomaž pred tem pet let kalil v odpravah PZS. Tudi tam je brusil svoj talent in vztrajnost, da se je razvil v alpinista svetovne- ga formata. Ker je hotel in zmogel se je izvil iz objema matice, utiral nove poti ter odstiral alpinistom nove svetove. Zavoljo resnice je potrebno komentirati razočaranje, ki ga omenja Viki Grošelj. V začetku devetdesetih so po sa- bljanju na alpinistični sceni, ko sta se udarila dva takratna alpinistična velikana, alpinistični komisiji »sa- moupravno« zavladali posame- zniki, ki so namesto vizije sloven- skega alpinizma v ospredje rinili predvsem in zgolj lastne interese pri razdelitvi denarja, ki ga je drža- va namenjala alpinizmu. Pragma- tično zadovoljevanje posamičnih interesov je tako okupiralo takra- tno Komisijo za alpinizem, da po- gleda v prihodnost ni zmogla. Ko so se akumulatorji posameznikov spraznili, sta usahnila interes in vo- lja za delo, druge ideje so bile ne- zaželene in končna posledica je bil organizacijski »krah«. Dogajanje v Komisiji za alpinizem, ki smo jo, da ne bi bili deležni očitka o dušenju demokracije, prepustili »samou- pravljanju«, je živ dokaz, da posa- meznik teče na kratke proge, orga- nizacija pa mora na dolge. To pojasnjuje, zakaj je Komisija za alpinizem priznavala Tomažu manjše vsote za izvajanje progra- ma kot ostalim alpinistom sve- tovnega in mednarodnega razre- da. Ko smo po zaslugi Tomaža to odkrili, je bilo potrebno kar nekaj energije in pisem, da se je vzposta- vilo pravično stanje tudi za nazaj. Cilj, da dosežemo svetovni alpini- zem z novimi smermi na osemti- sočake smo dosegli z a napurno sredi devetdesetih let. Že pred do- seženim ciljem je nova alpinistična generacija oblikovala njihov pro- jekt ohranjanja stika s svetovnim alpinističnim vrhom. Začelo se je z nesrečnim l otsejem in vrh do- seglo z Daulagirijem. a lpinizem je stopil po poti komercializacije in profesionalizacije, cilji so zavoljo zahtev trga postajali vse bolj drzni – da jih je javnost sploh opazila. To dejstvo je terjalo tudi prevredno- tenje vlog vsakega od akterjev na alpinistični sceni. Če je v preteklih obdobjih odgovornost za vrhun- ske alpinistične dosežke prevze- mala planinska organizacija, so to odgovornost sedaj prevzeli v roke posamezni vrhunski alpinisti – profesionalci. Zaradi zahtevno- sti današnjih ciljev, kjer je črta med slastjo zmage in grenkobo uso- dnega poraza pretenka in preveč nepredvidljiva, teže odgovornosti za uspeh ali neuspeh projekta ne sme in ne more nositi organizacija. Tone škarja je nekoč v komentarju zapisal, da so alpinisti športni vite- zi, ki vložijo sebe in svojo glavo v zameno za rožo lepotice. a mpak, ko mi po spominu polzijo ime- na fantov, ki jih danes ni več: Fi- lip Bence, Marko Čar, Vasja Furlan, Tomaž Humar, Janez Jeglič, Pavle Kozjek, Bojan Počkar, Slavc Sveti- čič, Miha Valič, se sprašujem, ali ni bila za to generacijo alpinistov ta roža preveč trnova? Planinski zvezi je v tej delitvi dela pripadla infrastrukturna vloga: nabirati in izpopolnjevati mora znanje, da bodo podvigi lažje ure- sničljivi; vzgajati mora mlade alpi- niste, ki se bodo, če bodo to zmo- gli in hoteli, zavihteli na svetovni alpinistični vrh; strokovno mora vrednotiti dosežke tako, da loči plemenita zrna od komercialnih plev. Na finančnem polju je pri ve- likih projektih njena prisotnost po- stala manjšinska. Potrebne vsote za organizacijo takih odprav naj- večkrat presegajo vsoto, ki jo ima KOTG na voljo za ves program v letu dni. Glavni akterji so na PZS običajno prišli zgolj po denar, da bi zamašili neplanirano finančno luknjo. Vnaprej so dali vedeti, da ni možnosti vplivanja na potek, za- sedbo ali organizacijo. Marsikdaj so odkrito povedali, da sponzorji ne želijo, da bi finančno poslova- nje potekalo preko PZS, ker da je poslovanje prek privatnih družb bolj učinkovito. Viki Grošelj dobro ve, da je bilo veliko od tega priso- tnega tudi pri Daulagiriju. Zgornja prerazdelitev vlog se ni uveljavila čez noč – nastajala je postopoma tudi s kopiranjem reši- tev od velikih evropskih planinskih zvez. Vmes pa se je pogosto za- iskrilo na relaciji PZS – profesional- ni alpinisti. Ta pojasnila je bilo po- trebno zapisati, da bi se čim manj teh isker končalo v razočaranju nad matično zvezo. Andrej Brvar