Edin! slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah.:» ■ ■ ■ Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 karočnikov:- 4 - Ust slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenian da... -s in the Urlted m m m issued every day exeeps -: Sundays and Holidays s* TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 237. — ŠTEV. 237. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 8, 1915. — PETEK, 8. OKTOBRA, 1915. VOLUME XXIII. — LETNIK XXHL SEDAJ SE JE ZAČEL NAJBRŽE ZADNJI AKT SVETOVNE VOJNE. AVSTRIJSKE IN NEMŠKE ČETE SO VDRLE V SRBSKO OZEMLJE. SRBSKE ČETE SO SE MORALE PO PRVIH SPOPADIH UMAKNITI. AVSTRIJCI SO VDRLI PREKO DRINE V SRBIJO, NEMCI PA PREKO SAVE IN DONAVE. — BOLGARSKA BO ZAČELA PRODIRATI OD VZHODA. — OB SRBSKI MEJI JE SKORAJ 800 TISOČ SOVRAŽNIKOV. — OBSTRELJEVANJE BELGRADA. — RUSKE KRIŽARKE PRED VARNO.— ZNAČILNI NAPISI NA BOLGARSKIH ZASTAVAH. — NEMŠKI MARŠAL SANDERS V SOFIJI. — RUMUNSKA JE BAJE ZAČELA MOBILIZIRATI. — ZAIMIS JE SESTAVIL GRŠKI KABINET. — BOLGARSKI POSLANIK JE ODPOTOVAL IZ RIMA. Avstrijci in Nemci vdrli v Srbijo. Berlin, Nemčija, 7. oktobra. — Vojna, na katero sta se Avstrija in Nemčija že dolgo časa pripravljali. se je začela. — Avstrijsko-iietnškc čete so na več mestih prekoračile srbsko mejo in vdrle v deželo. Uradno poročilo, ki je bilo danes tukaj izdano, se glasi: — Avstrijske in nemške čete so na več mestih prekoračile Donavo. Savo in Drino ter začele prodirati v srbsko ozemlje. Prvi boji. Dunaj, Avstrija. 7. oktobra. — Avstrijsko vojno ministrstvo je izdalo danes ledeče naznanilo: — Avstrijske in nemške čete tam. kjer se izliva Drina v Savo in pri Železnih vratih vdrlo v Srbijo. — SrbsKe sprednje straže so se morale po hudem boju umakniti. Bolgarska bo vdarila v najkrajšem času in s tem se bo začela tretja balkanska vojna. Avstrijska fronta se razprostira do izliva Drine v Savo ter ob Drini do ernoporske meje; nemški vojaki so razpostavljeni med Belgradom in med rumunsko mejo. Ker bo vdrhi bolparska armada z vzhoda v Srbijo, bo dežela od treh strani obkoljena. Naravnost izključeno je. da bi se mogla Srbija u-stavljati temu strašnemu navalu. Tedaj, ko so vdrli Avstrijci v srbsko ozemlje, so imeli Srbi preeej lahko stališče, sedaj je pa drugače. — Avstrijci in N< me i imajo baje na razpolago od 500.000 do 600,-000 mož. Bolgari pa kakih 300,000. Ker šteje srbska armada samo :«K),000 mož, je umevno, da se taki premoči ne bo mogla zoperstav-Ijati. Zaveznika si hočeta priboriti pot skozi Srbijo in pomagati Turkom. Zavezniki so baje izkrcali v Solunu 70,000 svojih vojakov. Sedaj j«' še veliko vprašanje, če bo mogoče priti Francozom in Angležem do srbske meje. ker se še ne ve, kakšno stališče bo zavzela Urška. Londonsko poročilo. London, Anglija. 7. oktobra. — Danes je dospelo sem uradno poročilo, da sta posiali Avstrija in Nemqija proti Srbiji 400.000 vojakov. Z ruske fronte? Paiiz, Francija, 7. oktobra. — llavas agenturi so sporočili iz Cu-riha, da sta Nemčija in Avstrija vse one čete, ki sta jih poslali proti Srbiji, dobili iz Galicije in Ru-*ko Poljske. Armadi poveljuje baje general Maekensen, ki se je večkrat odlikoval v bojih z Rusi in je znan kot eden najbolj zmožnih nemških poveljnikov. Obstreljevanje Belgrada. Niš, Srbija, 7. oktobra. — Veliki srbski generalni štab naznanja : — Pred par dnevi so obstreljevali Avstrijci Belgrad in povzročili v mestu precejšnjo škodo. Ko je stopila naša artilerija v akcijo, so prenehali z obstreljevanjem in so se morali umakniti. Nad Požareveem in Gorieo se j« pojavilo dvajset aeroplanov, ki so metali bombe na hiše. Povzročena škoda je le malenkostna. — Avstrijci so hoteli pri Banovu prekoračiti reko Savo, pa so jih Srbi pognali v beg. Ruske križarke pred Varno. Amsterdam, Nizozemsko, 7. oktobra. — Sem je dospelo poročilo, da sta se pred bolgarskim pristaniščem Varno pojavili dve ruski križarki in začeli obstreljevati mesto. Bolgarske zastave. Berlin, Nemčija, 7. oktobra. — Bolgarski uradni časopis "Narodna prava" poroča: — Na zastavah bolgarskih polkov so zapisane z zlatimi črkami besede: — Za. čast Bolgarske in za svobodo Macedonije. — Vse prebivalstvo je silno navdušeno za vojno. Vsi se še spominjajo kraljevih besed, ki jih je izgovoril po zadnji bal- ražniki. Sedaj se je stvar naenkrat čisto izpremenila. — Srbija je zahtevala od Bolgarske, da naj ji odstopi del Macedonije. To je Srbija v polni meri zaslužila, ker je oslabila moč avstrijske armade in preprečila, da Avstrijci niso prodrli dalje. — Srbija ni hotela dati Maeedonije. Ko se je umešala Italija v vojno. so dovolili zavezniki Bolgarski, da sme anektirati Tracijo do črte Enos Midia; ob koneu vojne bi pa poleg tega dobila tudi o-zemlje ob Egri Palanki. Sopor in Ohrido. Bolgarska pa tudi s tem ni bila zadovoljna, ampak se je pridružila najhujšemu sovražniku slovanstva — Nemcem. Že sedaj kanski vojni: — Spravite slavne j se ve; Ja bo to niena poguba. — zastave. Spravite jih do dne, ko Rusi.l"a J*e rešila, zasluga Rusi-se nam bo začela obetati boljša | da postala Bolgarska samo- Z* 1 V ■ I I MVV iztočnih bojisc. Bilka pred Dvinskom. Nemci poročajo, da so prodrli ruske črte na široki bojni fronti pred Dvinskom. UNIČENA DIVIZIJA. Med jezerom Boginskoje in Smor-gonom so ujeli Nemci 1311 ruskih vojakov. bodočnost. Isti časopis poroča nadalje: — Sedaj so torej napočili ti dnevi. Sedaj bo dokazal meč. da je močnejši kot so vse intrige sovražnikov. Državljani, vaše želje se bodo izpolnile! Maršal Sanders. Amsterdam, Nizozemsko, 7. ok-1 tobra. — Nemški maršal Liman pl. Sanders, ki je bil svoj čas vrhovni poveljnik turških čet v Evropi, je dospel v Sofijo. Iz zanesljivega vira je znano, da bodo na-čelovali bolgarskemu generalnemu štabu nemški častniki. Zavezniki in Grška. Berlin, Nemčija, 7. oktobra. — Časopisje poroča na dolgo in široko o situaciji, ki je zavladala zadnji čas na Balkanu. Do otokov Lemnos in Tenedos. katere so zasedli zavezniki, nima nikdo nobene pravice. Zavezniki sedaj lahko izkrcujejo svoje čete v Solunu. ker jim to čisto nič ne pomaga. (*e bo Grška hotela ostati nevtralna. ne bo smela nikomur dovoliti. da bi prodiral skozi njeno ozemlje, če pa tega ne bo storila, ji bo Bolgarska napovedala vojno. Anglija smatra Balkan kot močno trdnjavo, ki jo ščiti Egi-pet. Od Balkana je vse odvisno. Kakšnega mnenja je grško ljudstvo, dosed a j še ni znano. — Zadnje dni se je prigodilo. da so stranke, ki so se strinjale v vseh ozirih z vlado, stopile odločno na stran Venizelosa. Zaenkrat se lahko reče, da ima v Grški Venizelos veliko več upliva kakor pa kralj. Protest nevtralnih časopisov. Berlin, Nemčija. 7. oktobra. — Vse švicarsko časopisje odločno protestira, ker so zavezniki izkr-( eali svoje čete v Solunu. Zavezniki so ravno tako prekršili nevtralnost Grške kot so Nemci nevtralnost Belgije. — Časopisje je mnenja, da je edino pravilno, če bi se pridružila Grška zaveznikom. Edino na ta način bi bila Srbija lahko rešena. Zavezniki in Bolgarska. London, Anglija. 7. oktobra. — Neki tukajšnji časopis je dobil iz Petrograda sledeče poročilo: — Pri mirovnih pogajanjih po drugi balkanski vojni se je Bolgarska zavezala, da bo delala z vsemi silami na to. da se obnovi balkanska zveza. Rusija ji je ob- stojna. Naša armada je pripravljena in bo vdrla pri Varni v Bolgarsko. Usoda, ki bo zadela to deželo, bo sti'ašna. Bolgarom se bo v prihodnje slabše godilo, kakor se jim je pod turškim jarmom,. izpod katerega so jih osvobodili Rusi. * Mnenje časopisov. London, Anglija. 7. oktobra. -"Daily Mail"' poroča: — S tem. da je grški ministrski predsednik resigniral. je dosegla nemški' vlada velik uspeh. Angleška diplomacija je veliko zagrešila. Angleški diplomati niso bili tako dale-kovidni, da bi vedeli, 'kaj še vse lahko pride. Sc Taj. ko to pišemo prodira že 400.000 Bolgarov proti srbskemu ozemlju. Zavezniški vojaki bodo igrali na Balkanu odločilno ulogo. Če bo Srbija treh strani napadena, bo imela na četrti močnega zaveznika, ki ji bo stal do konca ob strani in bo storil vse, kar bo v njegovi moči. Diplomati so odpotovali. Petrograd, Rusija. 7. oktobra. Ker ni bilo od ruskega poslanika v Sofiji že dva dni nobenega poročila. je zunanje ministrstvo mnenja. da so zastopniki zaveznikov že zapustili glavno mesto Bolgarske. — Angleški in francoski poslanik sta se danes posvetovala z ruskim zunanjim ministrom Sasono- VOUl. Novi kabinet. Atene, Grško. 7. oktobra. — Kralj Konstantin je naročil Aleksandru Zaimisu. da naj sestavi nov kabinet, kar je ta tudi storil. — Zaiinis bo ministrski predsednik in zunanji minister; Gounaris, vojna ; Yanakisas, mornarica ; Dra goumis, finance; Countouriotis. šolstvo; Tliallis, justiea. Člani novega kabineta se bodo v ponedeljek predstavili poslanski zbornici. Zaimis je bil že dvakrat ministrski predsednik. On je nečak pokojnega ministrskega predsednika Delvannisa, ki je bil 1. 1905 umorjen. Pet bivših ministrskih predsednikov. Pariz, Francija, 7. oktobra. — Havas agentura je dobila iz A-ten sledečo brzojavko: — V novem grškem kabinetu je pet čla nov. ki so bili že svoj čas ministrski predsedniki. Ministri bodo Berlin, Nemčija, 7. oktobra. — Danes se je objavilo, da so nemške čete, ki skušajo zavzeti važno rusko mesto Dviusk, prodrle ruske postojanke pred mestom v širini treh milj. V poročilu se nadalje navaja, da. je uničila nemška artilerija neko celo rusko brigado, ki je skušala južno od Drisitjata jezera vprizoriti ofenzivno gibanje. Med jezerom Boginskoje in Smorgonom so ujeli Nemci 1311 ruskih vojakov. Nadalje se objavlja danes, da so nameravale ruske, angleške in francoske armade istočasno vprizoriti velikansko ofenzivo, katero pa je na iztoku preprečil maršal Hindenburg. V nekem poročilu iz Vilne se glasi, da se je zaznalo o tem načrtu potom ruskih vojnih jetnikov. Rusi naj bi naskočili z velikimi masami v Dvinsk-Smorgon črti ter vrgli Nemce v močvirja. General Ruski je v resnici soglasno z načrti pričel z ofenzivo in njegova prednja straža je pror drla naprej, a se je morala zopet umakniti, ko je general Ruski zapazil. da sta oba njegova krila o-grožena od Hindenburga. Zapazil je tudi .da se je zasledilo njegov načrt ter je vsled tega ustavil o-fenzivno gibanje. Cela ruska armada na fronti Dvinsk-Smorgon se je pričela u-mikati in sicer s tako naglico, da je prišlo le do brezpomembnih spopadov z rusko zadnjo stražo. Na svojem begu so pustili Rusi za seboj veliko municije in na stotine Rusov, ki so zaostali je padlo Nemcem v roke. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija. 7. oktobra. — Iz današnjega uradnega poročila je razvidno, da so ujeli Avstrijci bližini Volika 800 Rusov, med njimi več častnikov. Pri zavzetju vasi 1'nlikoviee so ujeli nadaljnih 200 Rusov. Nemci so pognali Ruse iz njih postojank pri Pzartoriak. ljubila vsestransko pomoč in iz- v ponedeljek predložili poslanski javila, da jo bo branila {»red sov- zbornici svoj program. Venizelo- Z zapadli bojišč. Velikanski boji. Z obeh strani se poroča, da se je doseglo v zadnjih bojih izdatne uspehe. OBSTRELJEVANJA. Pariz in Berlin poročata, da se je odbilo naskoke sovražnika na vseh točkah.. Angleški kralj preti. ! Minirano morje. Angleški kralj je izjavil, da izgubi raj še prestol kot da bi se sklenilo neodločen mir. Posip v Panamskem prekopu. Washington, D. ('.. 7. oktobra, Vsled posipa v Panamskem prekopu bo ostala transportna ladija Buford" S 'H- infa uterijskiin polkom za Filipine na krovu v < 'olonu, dokler bo plovitev skozi prekop zopet mogoča. Čete bodo kampirale toliko časa ob kanalu. Vojni department je objavil, da se bo brez dvoma vrnilo carino ladijam, ki so bile vsled posipa ustavljene pred prekopom. Izvedenci pravijo, da ni mogoče storiti ničesar drugega kot kopati in kopati, dokler ne bodo posipi po pustili. Generalni major je odločil danes, da se ne bo preje upo l'abljalo prekopa. Za popolno iz-kopanje pa bo treba celega meseca. 95 ladij je dosedaj ustavljenih. Nekatere so se vrnile nazaj, dočim prevažajo druge svoje to vore po panamski železnici. Potres v San Francisco. San Francisco, CaL, 7. okt. — Danes zvečer ob 9.26 je bilo čutiti tukaj lahek potresni sunek. sova stranka se strinja z novim kabinetom. Rumunska mobilizira. Ženeva, Švica. 7. oktobra. Iz zanesljivega vira se je doznalo. da bo Rumunska v teku 12 ur odrodila splošno ?nobi!izacijo. Bolgarska in Italija. London, Anglija. 7. oktobra. -Agentura Štefani poroča, da so bile danes bolgarskemu poslaniku v Rimu izročene^ poslovilno listine. Poslanik bo jutri odpotoval iz Italije. Berlin, Nemčija. 7. oktobra. — AT današnjem ofieijelnem poročilu se glasi, da so pridobili Francozi v Tahure v Champagne za 800 metrov na ozemlju. Druge naskoke pri Sainte Marie in Souain se je odbilo. Nemci so ujeli v Souain dva častnika in ISO mož. v Sainte Marie pa 12 častnikov in 579 mož. Zaplenili so tudi 20 strojnih pušk. V okolici farme Beausejour v Champagne so ujeli Nemci tri častnike in 300 mož ter zaplenili tri strojne puške. V poročilu se glasi, tla so pričeli Francozi s svojimi naskoki na vse zgodaj zjutraj ter da se je preje vršilo obstreljevanje z artilerijo. ki se je dvignilo do skrajne intenzivnosti. — Severozapadno od Souain se je izjalovilo šest močnih naskokov Francozov. . Francosko poročilo. Pariz, Francija, 7. oktobra. — V popoldanskem poročilu se glasi, da so Nemci tekom noči z veliko silo obstreljevali celo francosko fronto severno od La Searpe. Vprizorili so štiri naskoke, ki so sledili drug drugemu in sicer proti pozicijam, katere so zavzeli Francozi pred kratkim zapadli o od ceste iz Souchez v Angres. — Nemške naskoke se je popolnoma odbilo. Južno od reke Sonune se je vršilo intenzivno obstreljevanje, katerega sta se vdeležili obe stranki. V Champagne so vprizorili Nemci celo vrsto trdovratnih naskokov proti pozicijam severno od vasi Tahure. katere so pred kratkim izgubili in katere so zasedli Francozi. Vsi ti naskoki so se izjalovili ter so imeli Nemci velike izgube. A' Les Eparges so eksplodirali Francozi dve mini. ki sta poškodovali tamošnje nemške utrdbe. Pri Athieniieville v Vogezih se je pognalo nazaj neki nemški o-pazovalni oddelek, ki je prodrl do francoskih ovir iz bodeče žice. V večernem poročilu se govori o močnem obstreljevanju v okolici Nienport in Steenstraete. katerega sta se vdeležili obe stranki. — V Artois so Francozi nekoliko napredovali južno od Thelus. Ob reki Aisne so povzročile francoske baterije tri močne eksplozije v nemških črtah pri Ju-veneourt. Odbilo se je dva nemška naskoka v Champagne in sicer zapadno od Navarin farme. V Argonih so se vršili boji z bombami in ročnimi granatami. V Lotaringiji je vprizorila nemška artilerija oster ogenj proti francoskim pozicijam, posebno pri Arracourt. severno od ReiJIons ;er-severoiztočno od Badonvillers. V Champagne je neki francoski letalec zažgal neki nemški zrako plow Slednji je padel v nemške črte. Izgube Angležev. London, Anglija, 7. oktobra. Glasom danes tu objavljenega seznama so izgubili Angleži od pri četka vojne pa do 27. septembra 17.074 častnikov, ki so bili ubiti, ranjeni ali pogrešani. Med temi je 5176 mrtvih, všfevši one, ki so podlegli ranam. Špijoni iz zraka. Berlin, Nemčija. 7. oktobra. — Tekom zadnjih bojev v Franciji. — poroča danes prekmorska agentura. — so vprizorili Francozi. Belgijci in Angleži poskuse, da izkrcajo za nemškimi bojnimi črtami iz aeroplanov vojake v civilnih oblekah. Ti ljudje imajo naročilo London, Anglija, 7. oktobra. — Preteklo sredo je baje rekel angleški kralj Jurij tekom nekega posvetovanja z ministrskim predsednikom Ascpiithom, da je trdno sklenil odpovedati se prestolu, če bi se končala vojna z neodločihiim mirom. Kralj je bil baje tekom cele konference strašno razburjen, ko je prišel pogovor na zadnje govore Lloyd George-a in Churchilla, katere so njih pristaši v listih tako razlagali, da se mora končati vojna brez konskripcije, brez odločitve. Jezo kralja je tudi vzbudilo nesporazumijenje glede konskripeijskega vprašanja v kabinetu samem. Asquith je baje odgovoril, da ne dvomi noben član na konečni zmagi zaveznikov in da se tičejo različna mnenja v kabinetu le najboljših sredstev za pridobitev zmage. Kralj pa ni bil zadovoljen s tem odgovorom ter je rekel o-stro. da mora biti on kot kralj voditelj v tej krizi. On noče. da bi ga pozneje označila zgodovina kot popaneo v teh kritičnih urah v zgodovini Anglije. Glasi se, da namerava izdati kralj osebni poziv na narod, če ne bo prišel kabinet do sporazuma glede vprašanja rekrutiranja. Velik požar v Bombayu. Berlin, Nemčija, 7. oktobra. — Glasom sem došlih poročil je izbruhnil dne G. septembra v bombažnih skladiščili v Bombayu reiki požar, ki je povzročil škodo nad $10.000.000. — Prekmorska agentura. ki je izdala to poročilo, pravi, da je to že tretji požar v tej seziji ter da se kljub uvedeni preiskavi ni ničesar objavilo o vzrokih teh požar— Uspehi bojev v zraku. Berlin, Nemčija. 7. oktobra. — Včeraj je objavilo vojno ministrstvo seznam izgub na aeropla-liili. katere je zaznamovati na za-padni fronti. Poročilo se glasi sledeče: Nemški stroji: — 3 spravljeni na tla v bojih v zraku; dva izstreljena iz zraka od sovražnih to pov in dva pogrešana. Angleški stroji: — 4 padli na tla vsled bojev v zraku; eden izstreljen in trije so se spustili na tla za nemškimi črtami. Odobrenje pogodbe z republiko Haiti. Washington, 1). C., 7. oktobra. Haitska poslanska zbornica je o-dobrila novo pogodbo z Združenimi državami s 75 proti 6 glasovom. Sedaj je treba še potrdila senata, nakar bo postala pogodba veljavna. Tozadevno poročilo je poslal danes podadmiral Caperton. V poročilih na mornariški department se glasi, da vlada na otoku mir in da se vrši razoroževanje brez vsakih zaprek. Pomoč za reveže. New Orleans, La.. 7. oktobra. — Francoska vlada je nakazala tu-kajšnemu francoskemu konzulu $500 za pomoč onih. ki so bili prizadeti vsled zadnjega viharja. Vsled delovanja angleških podmorskih čelnov je močno oviran švedski promet. Stockholm, Švedska. 7. okt. — Popolnoma se je ustavilo nalaganje železne rude vsled poročil, da je neki angleški podmorski čoln miniral vozno cesto med Trelle-borg. Švedska, in Sassnitz, Nemčija. 20 velikih nemških parnikov se nahaja sedaj v švedskih vodovjih ter so vsi naloženi z železno rudo in stavbenim lesom. Potop helandskega parnika. London, Anglija. 7. oktobra. —-Holandski parnik 'Texelstroom', 1601 tona, je bil potopjjen. Dvajset mož posadke se je rešilo. Neko danes sem dospelo poročilo pravi, da se pogreša več članov posadke parnika "Arabian". Poročilo o potopu parnika '•Arabian" od strani nekega avstrijskega podmorskega Čolna je dospelo semkaj v ponedeljek. Skrivnosten napad na ladij o. Rio de Janeiro, Brazil. 7. okt. Kapitan danes sem iz Turpam, Mehika, dospelega angleškega tovornega parnika "San Melito"jo sporočil, da je bil parnik ponoči, takoj po odhodu iz Tuxpam, napaden. Osem izstrelkov je zadelo stran parnika ter ubilo enega mornarja, dočim jih je bilo šest ranjenih. Tudi parnik je bil poškodovan. Predsednik Wilson in njegova zaročenka. Predsednik AVilson in njegova zaročenka Mrs. Edith Gait bosta prišla danes v New York, kjer bosta obiskala neko gledališče ter tudi kupila zaročne prstane. Nato se bosta podala v Philadelphijo in od tam nazaj v Washington. 50 mrtvih, 60 ranjenih. Washington, I). ('.. 7. oktobra. Vsi potniki so bili ubiti pri neki železniški m-reči na Mexican Railroad med Vera Cruzom in Mexico City glasom nekega poročila. ki je došlo na državni department. V neki drugi brzojavki se »-lasi. da je bilo ijO potnikov ubitih, 60 pa ranjenih. V kolikor je znano, niso bili pri nesreči prizadeti inozemci. Governer Whitman za žensko velilno pravico. Za predsednikom Wilsonom, "ranjkim" Teddv-jem se je oglasil tudi nevvorški governer Whitman ter izjavil. da je za žensko volilno pravico. — Besede ganejo, vzgledi vlečejo! Čuden samomor. GOletni Jožef Adamovič iz Long Tsland City je odprl včeraj vse pipe v svoji plinovi peči ter utak-nil nato vanjo svojo glavo. Ivo se je vrnila njegova žena domov, ga je našla mrtvega, sedečega na stolu. Mož je delal celi dan ter se je vrnil domov zelo dobre volje. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljat ve t Avstrije bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno pre ko HOLANDIJE in SKANDENA vum. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in d* loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji &TAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih ras« merah. Od tukaj se vojakom ne morij denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo s* njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dom*> stic Postal Money Order", ter prt-ložite natančni Vaš naslov in oai osebe, kateri se ima Izplačati, etafti K. * K. $ 5---- .80 120____ 10.20 10.... 1 60 130____ 20 hO 15---- 2 40 140____ 22 40 20---- 3.20 150____ 24.00 25____ 4.00 160____ 2^.60 30____ 4 80 170____ 27.20 35---- 5 G0 160 ... 2a. 80 40.... 6 40 190.... 30.40 45---- 7.20 200____ 32 00 50.... 8 00 250.... 40 oo 55---- 8 SO 300____ 48 OO 60.... 9 80 350.... F6.ro 65---- 10.40 400____ fil.oo 70.... 11.20 450____ 72.00 75---- 12 00 500____ 80 00 80.... 12 80 600____ OfiOO 85____ 13.60 700____ 112.00 90____ 14.40 800____ 128.00 100.... 1« 00 900____ 144.00 110.... 17.60 1000.... leo.oo Ker se cene sedaj Jako rpremfc njajo, naj rojaki vedno glodajo at ko ljudi s slišnimi naročili se je tudi odposlalo iz Holandske v Belgijo. Vse te poskuse se je pa pre- naš ogla«, razdejati mostove in pota ter o-1prečilo vsled pozornosti nemških: Ti/ltTHTa fftA^H piygB^ virati gibanja nemških čet. Veli-1 vojaških oblasti. 81 OortlSduAt It, "MSM, ZlSifa Si 31 GLAS NARODA, &. OKTOBRA, 1915. SMS NARODA" (Stawaic Daily,) tJmrxA »od published by tb« WoTsmc Publishing Co. (• corporation.) ^ rr: * N 'C "AKSER, President. LOUIS BENEDIK, Treasurer. * of BuMneM of the corporation and Jwidreu«« of above officers : M CortJandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. t« celo ieto velja list za Ameriko in Cuado........................$8.00 "" pol leta....................... 1.50 " 'a nhna v vsej j steklenico. Jidee je in reži se na več otrok, da bi se s teboj še dalje igrala. Ona ima sedaj veliko skrbi s pripravami za poroko. Za- mu nenadoma šine pred oči lepa tej solzni dolini. I vsa usta, da se mu beli zobje ne- In da jc njegova bolest še večja.: navadno svetijo. to jej moramo odpustiti, ako je in vitka postava njegove ljubice Rozinke. Kakor mešiea mu plese pred očmi, lahko in skočna. kakor inačica se igra in zvija in ka- včasih nevoljna." Dalje se je Alfonz potožil -. "Bojim se celo, da iz obljubi je nega konjička nič ne bo, o kate-jkor krotka domača grlica se smerem že vsako noč sanjam." J je in hohoče. Kako naj poseže po Nekaj Leonorinih besed jc "jej. ko so njegove roke kakor pe-kmalo Alfonza razvedrilo in ga barji, a njene kakor listi slovan-rešilo te skrbi. — Oh — si je mi-'ske lipe. Kako naj jo objame, ko slila Leonora. — ko bi enako mo-'je ona kakor mlada breziea. a on gla razvedriti in potolažiti Melito kakor rogovilasti in stoletni ga rnjel.'. te. razumi, tr- (Nadaljevanje.) IV. Drugo jutro je vzbudilo Leono-ro rano trijančenje iz bližnje farne cerkve, katero je naznanjalo nedeljo. Pazljivo je poslušala Leonora nekaj časa prijazni ghjs zvonov, katerih je odmeval po tihi dolini do temnega gozda pod goro. Kolikokrat je že Leonora zamaknena poslušala te melodične glasove, a vsakokrat je bila od njih začarana, kakor da bi jih prvič slišala. Leonorina jutema molitev je bila kmalu opravljena. Odprla je široma okna. Iz oken se jej odpre krasen prizor. Bilo je sredi avgusta. Priroda je tako nekako oživela po hladni rosni noči, ki je prišla po vročem dnevu. Solnce je prijetno razširjalo svoje žarke nad poljem in vinogradi, nad poslopji in vrhovi grajščin-skega gaja. Leonora je bila nekaj časa v krajino zamaknena. Kako prozaičen je proti temu pogled iz njenih mestnih oken! Zato je gi-njena polglasno rekla : Kako ljubem j iv a si, priroda! A škoda, da tudi tvoja krasota mine, kakor je vse v življenju minljivo. Solnce na večer zaide in tudi ves ta čas izgine z njim. Ali Leonora — očitala si je potem smeje — ne govori vendar kakor pesniki. Ti in pa poezija, kakšen razloček! Sicer pa — tolažila se je sama — tudi tvojim že popolnoma prozaičnim letom izvira še en vir poezije. In ta vir je tam. kjer leži bolnik, potrebujoč tolažbe, kjer je kaka sirota, potrebujoča pomoči. Braniti nesreči z dobrimi nauki, navduševati k čednostim z lepimi zgledi, otirati solze, tešiti obup — to je tvoja poezija. Bilo je pol sedmih. Leonora se je šetala po drobnem pesku v gaju. Obhodila je tudi sadni in svet-lični vrt. tu odtrgajo kaki cvetlici velo lističje, tam popravljaje v tla priklonjeno steblo kake vrtnice. Obiskala je tudi čebelnjak. Pozdravila starega, več let jej znanega vrtnarja in mimogrede zamenila tudi nekoliko besed s kuharico, ravno prihajajočo od cerkvenega opravila. Znana jej je bila domača navada, da se rodbina šele ob pol osmih zbira k za-juterku. Imela je tedaj še eno uro zase časa. Poleg vodometa je stala prijazna kolibiea in v to koli-bieo je stopila. Še ni sedela dobrih pet minut, ko se prikaže na stezici senca neke prihajajoče osebe. Približa se visoka ženska postava v modri kašmirove obleki, obrobljeni z be Hmi zobci. "Melita!" je vzkliknila Leono ra. ''Ti se tako rano sprehajaš?" Tn hitela jej je nasproti, podajajoč jej obe roki v pozdrav. Melita jej prijazno roke stiska ter reče: "Dobrodošla, gospodična Leonora! Vi pa že počivate? To mi svedoči, da ste že dolgo na nogah." A ni poljubila Leouore, kakor je to prejšnje krati storila. V o kasni obleki se je Melita vedla, kakor kdor prvikrat v kako ime-nitnejše društvo stopi ter ne ve: kako bi se obnašal. V cvetu svoje mladosti, v blesku svoje lepote., stala je pred Leonoro kakor boginja. Ostro jo je z očesom opazovala, kakor bi jej hotela v dušo in njeno mater! (Dalje prihodnjič.) Grozovita in nevrjetna zgodba, Milan Pugelj. jber. In kako naj jo poljubi, ko soj njena listka kakor nageljnov cvet. \ a njegova kakor ustje pisanega kranjskega cekarja, a jugoslovanski brki kakor dvoje ostrih brezovih metel! Tudi v kotu levega očesa se zbira solza, in ko je debela kakor o-rch. pade preko brkov na koleno in se razleti. A srce mu kljuje žalost kakor sivogleda vrana skorjo. Ves se trese od neznosnih bolečin in od hrepenenja po minulosti. In v tem nekdo potrka. "Odprite se. nebeška vrata, da (Konec.) VI. Sedem slovečih grških mest s» je ostro prerekalo za rojstni kraj [stopi sluga pred svojega mogoč- "Kaj veste vi, gospodična Leo-j starega Homerja. Dokler je poet .................. nora, o ljubezni, da s tako goto-! majhen in neznan, se ga brani vsa-v ost jo o njej govorite!" segla jej'ka vas in niti zadnjemu kraujske-je Melita nekoliko zbadljivo v be-j mu ali grškemu županstvu ne pri-sedo. de na misel, da bi ga imenovalo Leonora je po teh besedah po- za ^stnega občana. A ko plane gledala na tla. Saj res, je mislila!12 Skopca Homer, je vse pokonci. pri sebi, kaj vem jaz o ljubezni? Sedem važnih in ugrlednih mest nega gospodarja Naš junak ve, da bi moral molčati in z molkom utajiti, da je doma. a popade ga silna jeza. "Poberi se, pes!" "Sprejmi me, sloviti mojster Prihajam iz oblakov." "Izgini!" , . • i , m 'nastopi z jasnimi m neovrženinn i i masam cm endar pa je m presrasilo UlokJi. Vsak* izmed nijh točno u- H ^te bogovi." 'Prinašam darove, ki so jili da- tino poroganje. Vedela je, da je . Melita mlada in da je vedno bila | tem^1-»1' da le tek. a . nekoliko nagla. Ali je čudo. ako me?evf v njegovih zidovih m da 1 je živela v njem tista srečna me- zdaj, razdražena, postaja burna , . scanka, ki ga je dojila celo do razžalitve? Z druge strani pa je tudi vedela, da ima Melita jej ni zame blago srce. Zato "Kdo si?" 'Teodor Fekonja. tvoj hlapec. vzpne Poslušajte me, sladki čitatelji. kaj se je zgodilo. Vse naše glavne ... , „ , -- + stranke so si bile v laseh in si svo-onih besed. Z enako prijaznostjo,:... V . , . . . . ' . ,. , Mile našega junaka kot svojega so- kakor prej, je torej nadaljevala: .. . d J e ' J J misljemka. Najhujša je verska "Marki Konrad, kakor sklepam stranka fcvodobomisleci starejše iz vsega, kar sem. dozdaj o njem te? t]sti katerih žene hl otroei slišala, je mož mirnega značaja m pridllo obiskujejo cerkve, hodijo malobeseden. Ljudje takega zna-|k spovedi iu k obhajilu, ki skle-čaja pa v eni besedi povedo vec,!paj0 zakone strogo po eerkveni kakor drugi z dolgimi dokaziva-J1)08tavi in ki uiniraj0 izpokorjeni nji. Ako pa to pri njem velja yim spravljCni z Bogom, so jako od-navadnem življenju, koliko vec)lo-rio proti temu Njihov vodja je potem v važnem stanu, v katerem priredil shod. ki se -a jc udeležijo on sedaj kot ženm. Ako pa lo na *totjne pristašev. Dokazoval mož njegovih let pove, da ljubi je/Ma je iz kulam.e> ki j0 je po_ in iz ljubezni snubi, sme se mu kazal j0zdaj sloveči velikan pov-gotovo verjeti. Veliko žaljenje bi'sod kjerkoli se je prikazal, več bilo vsako nezaupanje, katero bi)Ueg0 jasno, kakor je umerjen, kaše mu skazalo. Bodi odkritosrčna. ko je trezen in kako premišljen Melita, ali se ti dozdeva, da bi ju vsestransko preudaren in kot tvoj ženin ugodnejši vtis nate na-|tak more pripaaati le njim, le nji-pravil, ko bi skakal okoli tebe in hovim res človeškim načelom, le se ti laskal? Gotovo da ne. Kar je njihovi edino pravi stranki. Stru-prizanesljivo petindvajsetletnemu ja radikalnih svobodomislecev, ki mladeniču, to je nepristojno mo-(Se p0ročajo civilno in ki ne poši-žu njegovih let. Ali si pa tudi ke-|]jaj0 SVojih žena ob nedeljah in daj pomislila, Melita, da mu ti sa- praznikih v cerkev, besni proti ina s svojim mrzlim obnašanjem. vsem takim in enakim izvajanjem, zapiraš pot k svobodnejšemu pri- že oni sami — radikalni svobodo-bliževanju?" I misleci — imajo dovolj možganov, Pri teli besedah je Melita pobe-.da so zavrgli z njimi puhle vraže, sila oči, kajti ona se ni mogla pra-' podedovane po dedih in pradedih. vega vzroka zavedati, da je marki Mislimo pa si zdaj človeka, ki ima ne bi ljubil. petkrat toliko glavo in v njej pet- "Ali čemu toliko besed?" rek- (krat toliko možganov! Njegovo la je nato Melita nevoljna. "Za- j spoznanje je tako svetlo in jasno, stonj je vaš trud. Sicer pa se naj da prosvetli vse naše stoletje s hi-mama ne vznemirjuje. Jaz sem ji banii in z dobrotami v eni sami sedala besedo, da dam markiju ro-|kundi. Njemu ni treba niti premi-ko, pa to besedo hočem tudi dr-,šljati o tem, ali bi zavrgel hinav-žati. Česa veš od mene zalite- sko svobodomiselstvo pobožnih vate?" I starcev iu vražarsko verstvo. Sa- "Melita. tvoji materi ne zado-'mo po sebi jc umevno, da glava, stuje. da samo postaneš soproga kakršna je njegova, o tem ne raz-markijeva; ona te tudi hoče vi- misija. On živi in on umrje kot deti zadovoljno in srečno. Melita. odkrit radikalen svobodomislec. marki ne bo silil s poroko, ako j Med tem strankarskim bojem ti--" j pa je trpel on, naš poglaviti, huje "Že vem", segla je Melita na-;in huje. Zažejalo ga je po ljudeh glo v besedo; "mama mi je sinoči in po družbi. Spomnil se je nekda-naznanila, da se podaljša čas po-jnjih svojih veselih vinskih brat-roke. Tedaj ste vi bili oni modri(cev, ki se pogovarjajo zdaj gotovo advokat, ki ji je dal ta nasvet? z grozo o njem in se boje njegove Danes je moj drugi oklic; prihod-1bližine. Predočaval si je v spomi-njo nedeljo bo zadnji in potem— nu, kako so presedeli bele zimske in potem", ponovila je s silo in(večere v topli kremi, predstavljal srdito, "podam markiju, kakor .si je v dobrem spominu debelega sem obljubila, roko. Ako biti mo- kiparja Prekucuha. ki jc robil na-ra, pa naj bo. čim preje, tem bo- prej in naprej take, da omizje ni ljo. Zdaj veste vse. Z Bogom!" In poklonivši se, odide. Leonora je bila pobita. — Takšen boj — mislila je pri sebi — toliko besed, a kakšen učinek? Da sem izvedela, kar sem že prej vedela, da se ženitvi ne zoper-stavlja, da pa njeno srce nič o njej vedeti noče. Vrh tega še sedaj imam njeno neprijateljstvo... Zapustila je kolibico, kjer si je prej duševnega .zbranja obetala. Malo časa je manjkalo do pol osmih; zato se je obrnila proti gradu. Med potom jo sreča Alfonz, ki jo je v skrbeh povpraševal, zakaj tako resno gleda. "Ali vas je menda Melita raz- Gospod umetnik so vzpne na kolenih, omehča se, šara do vrat. premišlja in obrne ključ. Y sobo stopi Fekonja, rdeč in vesel, s polno can j o na roki in s klobukom na tilniku. Dolgo stoji in dolgo gleda. Nato postavi eanjo na tla. se nagne naprej in prične tolči s pestmi in z dlanmi po kolenih. Grohota se. da ga je groza gledati in poslušati. Naš junak povesi glavo in zameži. "Pij! To so ti poslali bogovi." Fekonja odmaši steklenico in toči. "Umrl bom! Kaj bom pil!" "Pij! To te pozdravi." In trčita se. "Kaj mi je. povej mi!" Iu glavni mojster dahne kakor nežna ženica, ko odkrije možu svojo prvo zakonsko skrivnost. "Še tole izprazni." "Daj sem! Zastrupi siromaka!" Izpijeta in ugledni mož zopet dahne. "Preljubi, kaj mi je?" "Še eno čašo zvrni, pa te pozdravim !" "Nalij!" "Zdaj dobro poslušaj!" "Govori, govori!" "Ti si potegnjen!" Tukaj se obračam na spoštovanega in umnega bralca in ga prosim, naj mi dobrohotno dovoli, daj se oddahnem. S tem zadnjim stavkom je dosegel razgovor višek in nastala je pavza. V njej pa si o-glejmo tiho situacijo. Gospod mojster je zinil, ne maram govoriti po ovinkih., gospod mojster strašno zija. Tik nosa se je pokazala pod levim očesom podolgoma neka žila. ki čudno utripljc in poskakuje. In kadar poskoči, po- "Ti si pote "O!" "Potegnil sem dokožnež" * ••o:" "Kranjski literal ne bo imel nikoli denarja." "A komtesa?" "Ta izbere grofa ali barona ali bankirja, ne pa kranjskega Liie-rata." "A pismo*" "Pisal sem ga jaz!" Preko gospoda Skopca nekaj šine in v trenotkn je navaden človek. Obšlo ga je spoznanje. Roke drži v hlačnih žepih, šeta gor iu dol po sobi. gleda v tla in misli. "Ti, Fekonja. reče. "hvala ti. Zdi se mi, da sem bil do danes pijan tudi takrat, kadar sem bil trezen." In pijeta do večera, a ko je mrak. teče ugledni mojster k redstavljal poleg malega (Mlini slovenski sloj. bi bil mogel imeti trajne narodne po-aslonjene na kulturno delo reformacije, ako bi bili fclo-'tn-i razvitejše malomeščanstvo, ki bi bilo pojmovalo pomen kmetih uporov. Tega ni bilo. naša mesta so bila preneznatna in preveč potu.]-■ii,> zato niso uspeli kmetski boji kljub ogromnim žrtvam, ki so le darovane za soeijalno in s tem narodno osamosvojitev Sloven-•v. Dokaz, da bi bil možen podoben razvoj, kakor na Češkem, ako bile kulturne, politične in soeijalne razmere ugodnejše, nam je ■jstvo, da se j(iubcu pridružilo malo plemstvo v Zagorju na llr- Na Nen pri nas je ] plemstva in mu, da se j' »orazon »ki in ]! Pr« •od. ki .r škem S porazom kmetov še ni bilo poraženo nemštvo.. u bilo premagano slovenstvo, ker nismo imeli svojega meščanstva, dočim se je češki narod okrepil kljub te-glede verstva sklenil kompromis, ki je gladil pot — pokazala prihodnost — jezuitizinu in absolutizmu. iago reformacije bi se bilo slovensko ljudstvo okrepilo kul-icijalni uspehi bi ga bili dvignili gospodarsko — oboje bi vorist slovenski narodnosti. Z zmago protireformacije in s kmetskih uporov pa si je utrdil stališče med nami duhov-svetni tujee. iailli smo skt.ro za par stoletij. Kaj to'pomenja za mali na-■ je komaj zbudil k duševnemu življenju, ni treba obširne-ati; vendar docela nas ni ubila protirefomaeija. Kljub sežiganju in kljub ukazu n. pr. tolminskega naddijakona, naj si katoliški duhovniki prisvajajo protestantske knjige "pia fraude" (s ]> je v reformaciji očistila katoliška cerkev sploh, tako tudi posebej na Slovenskem. 4 i lavni naš j t i reformat or. škof Hren. sin ljubljanskega pro-te-tantskega mestnega svetovalca in župana, je postal slovenski pisatelj in propovednik. naslanjajoč se na protestantskega Bohoriča in Dalmatina, na versko-kulturna somišljenika in sotrudnika nega Trubarja in njegovih stanovskih tovarišev, ki jih je ljubljanski škof 1'eter Seebach leta 1562 smatral za "idiote". Hrenu so sledili še drugi, to la literatura XVII. in XY11I. stoletja je kvalitativno in kvantitativno uboga. Mnogo imen sicer, a Dalmatina ni nobenega med njimi, pravi dr. Krek. Vcvetela je sicer pod italijanskim vplivom umetnost in vzklilo je tudi znanstvo, toda vsa višja kultura je bila brez stika s slovenskim ljudstvom: nemščina in latinščina je gospodovala po gradovih, mestih in trgih, v zasebnem in javnem življenju. Zavladal je strogi cerkveni in državni absolutizem na škodo slovenski narodnosti, literaturi in kulturi. — 1 .'i. Prosvet I jeni racijonalizem v drugi polovici XV HI. stoletja in romantika v prvi polovici XIX. stoletja sta poklicala Slovence k novemu duševnemu življenju, nastal jo slovenski narodni preporod. Na verskem, znanstvenem, političnem in socijalnem polju nastaja obrat. Pojavi prirode in človeške družbe se preiskujejo in rešujejo neodvisno od cerkve, cela kultura se umika njenemu vplivu. Napredek prirodoslovnih ved in tehnike povzroča velikanski obrat v gospodarstvu: rodi se kapitalistična produkcija in veletrgovina. Proti jezuit izniu XVII. stoletja nastopa janzenizem, ki znači v svoji prvotni obliki napredek. »Janzenizem nasprotuje golim zunanjostim, zahtevajoč notranje preporojenje in uravuo udejstvovanje vernosti. Posebno mu je pri srcu vzgoja ljudstva. V Avstriji nastopa janzenizem vzporedno z jožefinizmom. Najlepši plod te zveze je skrb za ljudsko izobrazbo in verska strpnost. Na Slovenskem se kažejo sadovi janzenizma pod okriljem jo-žefinske vlade za dobe ljubljanskega škofa Ilerbersteina (1772— 17H7). Karakteristiko slovenskega janzenizma nam je podal Matija ( op \ svoji zgodovini slovenskega slovstva. Za škofa Ilerbersteina in pozneje (poznejši janzenizem za dobe Copa in Prešerna pomenja reakcijo nasproti prvotnemu i je bila skoro večina kranjskega du-hovništva prevzeta teh ''očiščenih verskih in n ravnih nazorov", ki so ugodno vplivali na versko in nravno izobrazbo ljudstva. Cop sicer meni, da te struje prav za prav ne smemo imenovati janzeni-stične, ker slovenska duhovščina ni bila v nobenem boju z Rimom, kakor nizozemski janzenisti: zato slovenska duhovščina tudi ne sliši rada tega krivoverskega imena. Toda na drugi strani pravi t'op, da velja za slovenske janzeni-ste isto. kar se pripoveduje o francoskih, in da imajo slovenski duhovniki zelo često spise francoskih, t. zv. janzenistov. posebno neko prepovedano knjigo. Ni torej noben slučaj, la smo Slovenci 200 let po protestantskem sv. pismu dobili prvi prevod katoliškega sv. pisma novega zakona ravno v tem času (17*4 in 1786) in da je bil Japelj tako vnet za vzet t ar, poro j< mladine. Slovenski preporoditelji. n. pr. Vodnik in Kopi-io zavedajo zveze s slovensko reformacijo. Slovenski pre- I bi ne bil mogel niti po obsegu, niti po učinkih izzvati takega ilmevH. >r> v d« njo, nob< n ost bi hii< zve je izzval, da ni bilo slovenske reformacije. Ako reformacija za nas samo epizoda in bi naš preporod i \ odnika po vsebini in povodih ne bil imel zveze ž treba dokazati, da 1. slovenski preporod ni bil v ezi 7 dobo prosvetIjenosti in da 2. dot* prosvetlje-»beni zvezi z reformacijo. nasprotujeta naslednji zgodovinski dejstvi: 1. Sloje bil v sija jni zvezi s prosvetljenostjo. 2. Ko je bil i univerzalizem, kar je storila ravno reformacija v >. je bila še le možna svobodna kritika, ki je pojave ške družbe reševala s stališča razuma in izkustva, da se je kultura začela osamosvajati od cerkvenega vpliva: reformacija je rodila prosvetljenost. Iz tega sledi: Slovenski preporoditelji so,na podlagi slovenske reformacije izvajali gesla nove dobe. ki v svojem bistvu niso nič drugega nego nadaljevanje reformacijskih idej, prenesenih s posredovanjem janzenizma (Japelj) s cerkvenega polja na eelo kulturo, ki stopa pod vodstvom prosvet!je-uosti (Zois) iz cerkvenih ojnic, delujoč z uspehom pred vsem v je- ni bila Toda U venski p rep izpod bit eer zvezi z rene prirode in i zikoslovstvu, zgodovini, pesništvu, gospodarstvu itd. (Kopitar, Linhart. Vodnik). Kapitalistično meščanstvo je izrabilo politične in soeijalne krivice na Francoskem, da je vrglo ob tla fevdalizem in absolutizem. Francoska revolucija je omajala stebre stare družbe po celi zapadni Evropi, rodila se je politična in socijalna svoboda tretjega stanu, a obenem se je v boju z Napoleonom jel krepiti narodni čut nasproti tujstvu. To se pravi: Vstajajoči kapitalizem je obračunal s fevdalizmom. meščanstvo je zahtevalo narodno svobodo in edinstvo, da razvije svojo gospodarsko moč. A' politiki so nastajale na razvalinah fevdalne družbe nove državne oblike, a v kulturi se je pojavljalo narodnostno gibanje. Iz Nemčije se je širila narodna ideja, zlasti po Čehih — slovanska vzajemnost Kollarja in Šafarika, tudi med južnimi Slovan, v obliki ili-rizma Gajevega in Vrazovega. Z gojenjem domačega jezika in zgodovine, domačega slovstva in narodnega blaga se je vzbujala ljubezen do lastnega naroda: romantika je ustvarjala narodnost in dala Slovencem pesnika Prešerna, a ilirizem je vzbudil organizatorja Bleiweisa. Jezikovne ideje, ki sta jih zastopala ta dva moža. so prodrle med nami. (Nadaljuje sel. Nemci, ki so proti vojni, Nemci so bili dosedaj znani kot zelo militaristični narod, vendar najdemo med njihovimi vrstami še precej mož, ki še niso zasužnjili svojega duha vojnemu mo-lohu. — Nemški list Hamburger Nach-richteir' se zelo jezi, ker se je strnilo nekaj skrajnih radikalcev Poročna noč. Sprevod se je vil po poti, obdani z visokim devjem. — Prva sta šla novoporočenca, za njima sorodniki. potem povabljeni, zadnji pa vaški reveži. Ob cesti je bilo vse polno otrok, ki so se rinili v sprevod in plezali na drevesa, da bi boljše videli. Ženin, lep mladenič, se je ime-m pacifistov v pi-ot i militarist^- Jean Parin in je bil najbo- no ligo -Bund Neues Vaterland",' "atejsl ^emmk v okolici. — V ki je posvečena radikalnemu ir,-ternaeionalizmu. Omenjeni časopis pravi, da bi se moralo to organizacijo zatreti kot javno nevarnost. •— prostem času se je pečal z lovom. Daleč naokoli ni bilo strastnega lovca. Večino svojega zaslužka je izdal za pse, čuvaje in ptiške. Nevesta je bila Rozalija Rous-sel. Ker je bila izvanredno leap Omenjena Liga ima v svojih J m tudi precej bogata, jo je vse lio-vrstah može. ki so znani, ne samo j telo imeti. — Izbrala si je Parina. v Nemčiji, temveč tudi .'zven nje- Mogoče zato. ker se ji je najbolj nih mej. To je vsekakor razvese- jdopadel. skorajgotovo pa zato. Ijivo dejstvo za one. ki jim je pri I ker je imel največ denarja, srcu miren napredek človeštva. ! Ko so prestopili mejo posestva. Ti zagovorniki miru zahtevajo, je zagrmelo najmanj štirideset da bi se stavilo mednarodni mirovni odbor, ki bi deloval na to. da bi bile bodoče vojne nemogoče. in ki naj bi vabil v svoj krog one iz sovražnih dežel, kateri se strinjajo žnjimi. Glavne trditve njihove propagande so: 1. IV je sovra.siv > ji. hujskanje ."vestnega časopisja, pod pirano od kupči]sk^» interesov in senzacionaleev, un»ei'o prijateljske vezi med naredi, ne glede na to. da so vsi narodi želeli mir. 2. Stremljenje po razširjenju, ki so ga gojile imperialistične težnje, sebično tekmovanje radi trgovskih prednost je rodilo ne-va rnost razdor». 3. Sistem stj', ■ :eiv a višati cene vsem sredstvem proizvajanja, je ustvarilo orožje za medsebojno uničevanje. Mednarodn - tekmovanj-; je poostrilo sedanji sisiem evropske politike ter je napravilo vsak majhen krajevni pr- pi,- nevaren svetovnemu miru. Treba je napravi1 i da se vse to prepreči. PVn^'ne in duševne voditelje člov« šiva je treba o-sramotiti za njiii nmspehe, in mirovni zagovornik" se. morajo strniti z ženami, kojih povečan u-pliv nas navdaja z novo nadc na mir. Pri tern del" ins bodo najbolj podpirale mnoz'c* narodov, ki ne žele. da bi se jih zopet klicalo k ubijanju, morjenju in smrti. Organizirali naj bi se in naj bi delali za trajen mir. Brezdvomno bo rodila ta vojna veliko spoznanje med narodi in čisto gotovo je, da se morajo mase neprebujenega naroda prej-alislej zavesti, kako sramotno so jih izrabljali nekateri, bodisi kronane glave, bodisi kapitalisti. Interesi kapitalistov so precej skupni z interesi kronaniit glav. .Morda bo r m;'y to spoznanje kot naravna posledica vojne. — Morda se bodo v tem slučaju narodi zavedli, da je bilo njihovo sovraštvo do drugih le umetno gojeno in da je mogoče živeti, ne da bi se koga sovražilo. Vsekakor je pa to odvisno od dovoljne izobrazbe. Vse vlade so bile dosedaj napram nepremožnim podanikom v merjenju izobrazbe precej skope. Nekaj za šnopsarje. Iz česa se dela žganje? Za vsakega pijanca je vendar zanimivo izvedeti, iz česa je narejen "ta zeleni ali "ta grenki'", saj potem še bolj diši človeku, če ve. pije. Kraljeva saška komisija je dognala, da se da res iz člove- —V mesečini se divji lovci kla-šk( *ga blata napraviti tako žganje, j t i jo naokoli — je rekel eden iz- strelov. Strelci so bili dobro skriti. da jih ni nikdo videl. Možki so začeli plesati. Parin je pa pustil svojo nevesto in skočil za grm. kjer je zapazil starega hlapca. — Iztrgal mu je puško iz rok in oddal pet ali šest strelov. — Pri tem je plesal kot da bi ponorel. Zatem so šli naprej, po visoki travi, izbijali šale in uganjali vsakovrstne burke. Možje so se nenadoma zresnili. Najbogatejši med njimi so nosili svilene klobuke, manj premožni so imeli pokrivala Iz klobučevine. reveži pa čisto navadne kape. — Ženske so imele dolge šale. ovite okoli glave in hrbta in privezane na prsih. Sali so bili rdeči, zeleni, svetli, temni in sploh vseh mogočih barv. Sredi visokih jablan in hruška je ležala lepa domačija. —Skozi vrata se je kadilo, iz oken je dišalo po pečenki. Kakor kača se je zavil sprevod na dvorišče. — Pri vratih se je 1 nabralo vse polno otrok, katere so morali svati s silo razgnati. da so si priborili vzhod v vežo. — Ženske so tresle prah s svojih o-blačil, popravile so si šale in vstopih'. V kuhinji je bila dolga miza, pri kateri je bilo najmanj za sto oseb prostora. Ob dveh popoldne so sedli k o-bedu, ob osmih zvečer so še vedno sedel i. Možje so si odpeli dolge kamižole, zavihali rokave in pili kakor živina. Rmeni jabolčnik se je svetil poleg temnega krvavo-rdečega vina. Vsako jed so zalili najprej z žganjem, potem pa z vinom. — Skoraj vsako minuto je kdo vstal. Šel na dvorišče, stopil k bližnjemu drevesu in si izpraznil želodec. Nato se je zopet vrnil in začel jesti z novim apetitom. Ženske, vse rdeče in zariple v lice. čez pas strahovito stisnjene, so sedele, ker jih je bilo sram vstati. — Ko se je pa slednjič ena izmed nih vendarle ojunačila in vstala, so ji vse sledile. Ko so se vrnile, so padle prve zabavljice in šal ni bilo ne konca ne kraja. Pripovedovali so si spodobne in nesposobne stvari, kot je že navada pri takih prilikah. Neki starec je pokazal na novoporočenca in vzkliknil: — S sanmi se bosta peljala v Betlehem. Vsi navzoči so se silno zakroho-tali. Ob dolenjem koncu mize so tiščali štirje mladeniči glave skupaj in šepetali. 1'gibali so, kake neprilike bi napravili prijatelju v poročni noči. kakoršnega prodajajo po navadnih šnopsarijan. In sicer da 1 kg takih snovi 70 gramov alkohola. Iz 100 kilogramov blata dobiš 9 litrov močnega šnopsa. To je pač tolažilno, če človek tako-le za "fraštek" kaj krepkega k sebi vzame I med njih in se zasmejal. — Naj le pridejo, jim bom že pokazal — je odvrnil ženin smeje. — Tako ti bodo nagajali, da ne boš mogel dokončati svojega dela. Vsi so se tresli od smeha. — Saj pravim, naj le pridejo — je rekel še enkrat ženin. Ko so izpili še par steklenic žganja, so se podali k počitku.— Novoporočenca sta šla v sobo, ki je ležala v pritličju. — Ker je bilo preeej vroče, sta odprla okna in samo polkniee priprla. — Na mizi je gorela mala svetilka. — Postelja je bila pripravljena za sprejem novoporočencev. Nevesta je odložila venec, slekla gornjo obleko in si sredi sobe v samem spodnjem krilu sezu-vala čevlje. Ženin je stal v kotu, kadil ci-jraro in gledal po strani nevesto. Gledal jo je s poželjivim pogledom in vedno bolj hrepenel po njej. — Slednjič je slekel suknjo. Nevesta je postavila čevlje pod posteljo in začela slačiti nogavice. Pri tem mu je rekla: — Stopi za zastor in ostani tam toliko časa, dokler ne bom v postelji. Sprva ni hotel, slednjič je pa vendarle stopil za zastor in srledal' I izza njega. Nevesta je odvezah ;>odnje krilo, da je zdrsnilo mu_j vitkih! nog na tla. in skočila v posteljo. | Ženin je bil medtem že sezul čevlje, pristopil k postelji in začel iskati ustnice svoje žene. — Ko se je sklonil nadnjo. je zunaj za grmel strel. — Prepričan je bil. J da je nekdo ustrelil poleg gozda.1 Planil je k oknu in odprl oknieeJ Po dvorišču se je razlivala mesečina, nikjer ni bilo nobenega člo-j veka. Ko je gledal skozi okno, ga je objelo okoli vratu dvoje mehkih rok. in nevesta je zašepetala: — Pusti vendar. — Kaj bi se jezil nanje. Obrnil se je. vzdignil jo je v naročje in jo nesel na posteljo. Ko je legel poleg nje, je vdru-gič zagrmelo. Planil je pokoncu in začel strahovito preklinjati: — Strela božja, mogoče mislijo. da zaradi tebe ne bom ustal. — Počakajte no! Počakajte no! Obul je čevlje, oblekel je hlače, snel s stene nabito puško in pahnil ženo vstran, ker ga je hotela zadržati. — Stopil je k oknu in je bil z enim skokom nit dvorišču. Žena je čakala eno uro. dve uri. čakala je do jutranje zore. — Moža ni bilo nazaj. Sklicala je vse stanovalce in jim povedala, da je šel Jean lovit divje lovce. Hlapci so se takoj podali na pot. Našli so ga dve uri vstran od pristave, privezanega za roke in noge k drevesu. Malo je manjkalo. da ni od same jeze znorel. — Puška je ležala vsa zvita poleg njega, okoli vratu je pa imel o-bešene tri mrtve zajce. In ko je pozneje pripovedoval o svoji poročni noči. je vedno pristavil : — Saj pravim, to so vam tiči. — To se jim je iz borno posrečilo. — Kakor zajca so me dobili v past .n mi v vrečo vtaknili glavo. — Presneto se jim bo slabo godilo, če izvem, kateri so bili. Take so poročne noči po Normandiji, Drobne vesti iz Italije. Navdušenja v Italiji za vojno je malo, tako malo ga je, da so visoki krogi prisiljeni vstvarjati navdušenje na vse mogoče načine. Barzilai bo govoril v Neaplju, v Rimu pa bo velik dobrodelni koncert, pri katerem bo pelo 500 otrok. Kraljica Margerita izroči prvi zvezek svojih patrijotičnih "Pregovorov in govorov"' zvezi italijanskih učiteljev, da jih na tisoče porazdele po vojni zoni. Vojno sodišče v Milanu je obsodilo 112 vojakov radi upornega mišljenja in agitacije na bojišču na večje kazni. Razsodba je bila proglašena v tajni seji. "Tribuna"' v Ženevi poroča iz Rima, da se misli v političnih in parlamentarnih krogih, da ob-stojijo med državami četverozveze razlike glede želja po miru. Večina italijanskega parlamenta bi se izrekla pod čisto spremenjenimi razmerami za to. da naj se krene na pot približevanja k miru. Italija Švici ne zaupa nič več. Italijansko ministrstvo je prepovedalo izvoz bombaževine v one nevtralne države, ki ne dajo jamstva. da jo porabijo samo za svoje potrebe, in navaja v tem smislu izrecno Švico. Mu niči je zmanjkuje Italiji. To je stalna tožba, vsak dan se jo čuje. "Corriere della Sera'7 pravi, da je Italija in Srbija sta oni državi. ki imata najmanj munieije in materijala. Zavezniki jim morejo dati orožje. "Corriere"' jim postavlja za vzgled Nemčijo, ki podpira na občudovanja vreden način Avstrijo in Turčijo. svete Berbere ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporira.no dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. IL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Spring* Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN 11UH1Č, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Jollet, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 9C0 Chicago St.. Jollet, ILL NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TOIilNČ, Box 622. Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLO VČIČ, Box 705. Conemangh, Pa. m. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral, Kana. L porotnik: MARTIN ŠTEFAN ČIČ, Box 78, Franklin, Kans. EL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 028 Davson Ave., R. F. D. L Greenfield, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No 2, Box 11^, Bridgeport, O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forett City, Penna. DruStvcno glasilo: "GLAS NARODA" mi Za smeh in kratek čas. KUHATI NE ZNA. — Kam pa tako hitro? — V posredovalnico za slu/be. — Zakaj pa sama ne kuhaš.' — Saj sem nekaj časa. pa si je — Kuharica mi je obolela, mož takoj pokvaril želodcc. V trgovini. Prodajalec razkazuje v trgovini vse najraznovrstnejše blago. Dama gleda in občuduje in hvali blago na vse protege, konT-no pa odide ne da bi bila kaj kupila. Trgovec: — Ce se je tej gospe blago tako dopadlo, kako pa da ni nič kupila? Prodajalec (jezen, ker si* je brez uspeha trudil 1 : — Meni se cesarjev grad tudi dopade. kupiti ga pa ne morem. V vojaški šoli. Oficir: Povejte mi. zakaj piha vedno zjutraj veter? Vojak: Ker je potem pri "ci-merviziti" vihar. Dober svet. Najemnik: — Prosim, gospod, v moji sobi kar prši s stropa, kadar je dež. Jiišni gospodar: — Napravite si prsno kopel! GLASBA. note. — Teta. ali se še sedaj na starost pečate z glazbo? V mladih letih sem veliko pela, sedaj seni se pa začela učiti \ OLAS NARODA. S. OKTOBRA, 1915. EE Jugislovanska E : Katol. Jednsta a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIOj " ~~ rredsednik: J. A. GEBM, 507 Cherry Way or box f7, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICB, Box 424, Ely, Mina. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik; LOTUS KOSTELIC, Box 583,SraIida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI: KIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Rans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUPEC, 5427 Ilomer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne počil jatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Canonsborg, Pa.: John Koklich. Brouthton, Pa. la okolica: A. De a Ur. Darragh, Pa.: Dragutta Slavil. Dnnlo. Pa. in okolico: Josip Suhor Export, Pa. In okolica: John Proator Forest City. P«.: Karl Za I ar in Tr Lebeo. Vatr.ll. Pat islra VtlatttaBI. duha prepreženi družbi, s svojo znanil potem z vsemi tovariši svo- na slamnieo in jo nesli k ognju, posebno zunanjostjo in osebnostjo' jega tečaja (bil je pravnik) in Gorkota in zdravnik sta jo spra-mnogo zanimanja. j mnogimi drugimi. Svoje navade vila slednjič k zavesti, nakar so — Kaka vrana pa je to? — so ni izpremenil v nobenem oziru. — jo nesli v ječo. se vpraševali študentje. — Ga-li Bilo je, kakor bi ne bil opazil t Naslednje dogodke je popisala kdo pozna? — ln začeli so se po-j velikanske razlike, ki je vladala gospa pl. Sevignc takole: — Ko govarjati o svojih utisih. med njegovimi navadami in obi- so pren sli v ječo, je začela s j Težko bi bilo povedati, zakaj čaji, ki so bili v rabi v teh kro- svojimi pazniki večerjati. Pri tem je napravil ta v vsakem oziru do- gib. Prejkoslej se je vozil v svoji je pela in uganjala burke, da jej Greensburg Pa. in okolica: Joseph stojni mladi mož na vse tako ne- kočiji in s svojim slugo v livreji bilo groza. Pol ure pozneje je že^ovak. prijeten titis. Imel je zelo prikup- na univerzo. Konje je večkrat pre- mirno spala. Tudi naslednji dan. Ijiv obraz, lepe temne oči, visoko menil in vsaki so bili takorekoč v sredo, je pela. Ko so ji hoteli čelo. V njegovem obnašanju si- lepši od prejšnjih. Njegov oče je dati v četrtek juhe. je zahtevala ser ni bilo nič od vračljivega. — bil ljubitelj konj. plačeval je za-, šampanjca. Poslali so ji izpoved-kvečjemu morda neka malomar-, nje velikanske svote in njegovi nikii. pa ga je pognala skozi vra-'nost, ki pa je bila morda le ne- hlevi so bili na glasu kot prvi v j ta. Ob petih popoldne so jo pre-kaka privajenost. Pri tem pa se mestu. Vedno oblečen po najno-j nesli v voz in ji dali svečo v roke. je vendar glasila splošna sodba. vejši modi, gladko počesan in skrb Bila je oblečena v belo oblačilo, Podkupljenje. Bilo je krog 15. avgusta, ko je zapeljala na cesto pred portalom univerze okusna kočija, v katero j«1 bilo upreženih dvoje sivih dir-jaleev. Lakaj v livreji je skočil gibčno s svojega sedeža ter je pomagal v kočiji sedečemu pri izstopu. Ta je bil še čisto mlad človek. Po zunanjosti sodeč ni imel več kakor dvajset let. Bil je visoke rasti, teuek, vitek, obraza je bil rjavkastega, brado, zgornjo ustnico pa je imel gladko obrito. — Ko je stopal od voza proti vratom, se je moglo opaziti, da nekoliko šepa. Očividno že oil rojstva niso bile njegove noge enako dolge. Toda vsled tega njegova zunanjost ni bila izgubila na lepoti, kajti celo njegovo šepanje je bilo prijetno ter um je dobro pristajalo. Človek bi si mislil, da lic bi bil tako lep, če ne bi imel tega šepanja. Dobe se ljudi, ki jim gotove napaki* dobro pristo-jajo. Stopil je v predstopnjišče in takoj se je močno odrazila razlika med njegovo zunanjostjo in ono mladih ljudi, ki so se že poprej tam nahajali. Njihove obnošene obleke, zanemarjeni lasje, nerodna hoja in pomanjkanje drugih zunanjosti; vse to je tvorilo močno nasprotje, ko je stopil ta mladi človek mednje, oblečen po najnovejši modi in pri tem tako. da se kazalo bogastvo v vsaki gubi njegovega površnika, v vsaki zaokroženosti njegovega modernega klobuka. (V se ga je opazovalo, moglo se je naravnost reči. da ta mladi mož ne pozna meja v svojih sredstvih ter niti ne ve. kaj se pravi se v njih omejiti. Naravno je bila takoj splošna pozornost obrnjena nanj. Oni. ki so se po ilva in dva sprehajali od enega konca do drugega, so se ustavili. Oni, ki so se nahajali v zadnjem kotu. so pristopili bliže. Sprva je sel trdnih korakov da-Ije, a se je potem neodločen usta -vil, ker očividno ni vedel, kani naj bi se obrnil. Potem pa se je brezbrižno ozrl po navzočih ter kakor slučajno vprašal: — Prosim, povejte mi. kje se oddajo tu dokumenti? Nihče mu ni or*govoril, vsi so se radovedno približali. Eden od navzočih je pristopil prav tik nje. ga ter radovedno opazoval njegovo obleko. Kakšni dokumenti? — je vprašal s precej osornim glasom, kakor v odgovor malomarnem glasu drugega. « Mislim: Izkazilni papirji. I\je se j ill mora oddati? — V pisarni. Razume se. da v pisarni. - - Toila, kje jo pisarnn ? Vpraša joče se je ozrl po naoko-stojeeih. Morda je opazil, da zelo neugodno. j no obrit, je dajal med to malo- — Kaka neprikupljiva prika^marno in večkrat umazano na-zen! — so menili glede njega. — pravljeno množico ljudi litis člo-Težko si je misliti kaj bolj ne ; veka. ki je le slučajno zašel med-prijetnega. Odkod se je pač vzel? nje. Toda. on sam te razlike ni Ali je mogoče kaka princ? j opazil. On je bil sam nase in na — Ne, nikak princ ni, gospodje, svoje srečno stanje preveč nava- jaz ga poznam. — se je slednjič oglasil nek tovariš, očividno mlad človek, ki .i" šele postal študent. Toda, dasi je šele pred nekaj dnevi odložil svoj gimnazijski kroj. je bil njegov suknjič že tako obnošen. kakor bi ga nosil že tri leta. — Jaz ga poznam, gospodje, bil sem z njim na isti gimnaziji- — — Kdo pa je? — Njegovo družinsko ime je Galati. — Galati? Je-li mar sin znanega bogatega Galatija? — No. da, njegov oče ima sedem milijonov. — Sedem milijonov! — je jen ter je porabil premalo pazljivosti na druge. Nihč ne bi mogel reči kaj slabega o njem. nikomur ni storil nič slabega. Napram vsem je bil uljuden, postrežljiv, celo prijazen. Neka malomarnost v njegovem glasu pač ni bilo drugega, kakor zunanja privajenost ter so se nanjo kmalu vsi privadili in se nič več brigali za "to. V občevanju s tovariši je bil, če se je nudila prilika, vedno darežljiv. Osebno se nihče ni obračal nanj za pomoč. Na ta način ni mogel kazati svoji darežljivosti. Toda, če se je vršila kaka prireditev v prid študentov, tedaj ni nikdar vskliknilo nekaj glasov. — To je j štedil novcev. Ravnotako, če je brezvestno, imeti sedem milijo-1 videl, da se nabira zbirka v prid nov. kakega revnega med študenti, tu- — Posebno, če se pomisli, da (<-li v takih slučajih je, ne da bi midva oba. ti in jaz skupaj ne pre- s<-' obrnili nanj, nepozvan pristo-moreva sedem rubljev. ! pil ter prispeval veliko svoto. — Ne, res. gospodje, to je brez- In vendar so se vsi kljub te-vestno! Z delom si je pač nemo-j mu obračali napram njemu mrzlo goče pridobiti sedem milijonov, j in neiskreno. Da, celo umikali so je zbudil njegov prihod splošno — Trgovino z žitom ima, — je se mu. In vse to še od onega pr-pozornost. Morda tudi ničesar ni razlagal dalje Galijatijev šolski j vega nastopa, ko je bil vstopil opazil, ker ga ti ljudje niso za- tovariš. — V mnogih gubernijah na univerzo. himali. Čudno pa je bilo, da mu nato preprosto vprašanje nihče ni dal odgovora. Pisarna, v kateri so oddajali mladi ljudje, ki so vstopili na univerzo, svoja izkazila. je stala nekaj korakov oddaljena in vsi so to vedeli. In vsem je bilo popolnoma jasno, kaj ta mladi Človek hoče. Pa ravno sedaj, ko bi mu morali dati ta preprosti odgovor, so se začeli vsi razhajati in odmikati, kakor da bi se hali. da bi mu morali izkazati to malenkostno uslugo. Nekaj posebnega je bilo, kako ga je oni mladi človek, ki je prvi stopil iz množice, prezirljivo pogledal ter na izzivajoč način odšel. Par hipov se je nahajal prišlec brez pomoči. Sredi množice ljudi ni mogel dobiti odgovora na najenostavnejše vprašanje na svetu, ni mogel zvedeti, kje se oddajajo izkazila. Toda ravno v tem hipu je pri-liitel izza drugega konca, kjer je stala mala mizica, univerzitetni vratar, častitljivega obraza, že osivele brade in s slešo na glavi. JSil je Fran Proliorovič. Ko je prišel do novodošleea. se je priklonil ter se ustavil. — Želite v pisarno! Kar vstopite. Tukaj je. — O. tukaj je? — Je mehanično vprašal. Očividno je že pozabil na navzoče in na dogodek z njimi ter je šel za svojim rešiteljem, Ivanom Proliorovieem. Ko je dospel do pisarniških vrat ter se je po napisu nad vrat-mi prepričal, da je na pravem mestu. se je ustavil ter segel v hlačni žep. kjer je našel novce za dvajset kopejk. ki ga je dal Ivanu Prohoroviču. Ta se je zahvalil ter ima svoje agente, ki mu poceni nakupujejo žito. potem pa je v velikih tovorih, celili ladjah, pošilja v inozemstvo in pri tem zasluži velikanske svote. 1 — Zato je njegova prikazen tu-j tli tako neprikupljiva. ' — Najbrže je Grk! — je menil] nekdo. — Da. v (Dalje prihodnjič). Usmrtitev čarovnice Voisin v njem. že davno so se porušili, ti Galatiji. — Niti pojmiti ne morem, zakaj hodi na univerzo. K predavanjem itak ne bo zahajal. Kaj mu bo znanost koristila? — Gotovo ne bo hodil, ker se lahko vozi. — se je nekdo pošalil. — - — On pač misli. — je nadaljeval Galatijev šolski tovariš, — da si more urediti na univerzi vse tako udobno, kakor na gimnaziji. Tam ni ničesar delal. Zato pa je jemal pri vseli profesorjih privatne ure ter jih drago plačeval. No. in tako so ga rinili iz enega razreda v drugega. Toda s tem ne bo daleč prišel. — No. še tega se je manjkalo! Le poskusi naj.... Skratka: takoj in navidez brez vsakega povoda s strani Galatija. so zavzeli vsi. ki so prisostvovali pri njegovem prvem nastopu, sovražno stališče napram njemu. Kmalu se je nalezel ta občutek tudi drugih, onih, ki takrat niso bili zraven. Težko je bilo reči. odkod je to prišlo. Mogli bi si misliti, da se je zbudila pri teh slabo oblečenih zavist do tega ljubljenca sreče, ki se je, dasi še mlad, že mogel voziti v lastni ko-č i j i s krasnimi dirjaici ter se je mogel okusno oblačiti. Toda to se vrnil na svoje mesto k mali hi ne bilo res. Ti mladi ljudje so Leta 16{>0 je bila obsojena na smrt znamenita parižka čarodej-oddaljenem kolenu;! ka. mešalka strupov, Voisin. toda zdaj ne tiči nič več grškega ! llaJvečja zloČinka, kar jih pomni ' svet. Obsodilo jo je posebno sodišče. katerega je sestavil Ludovik ki je bilo prepojeno z mastjo, da bi se lažje vnelo. Na obrazu se ji je poznalo, da je zadnje dni veliko pila ; če se ji je duhovnik približal. ga je nagnala z ostudnimi psovkami. Ker ni hotela držati pred cerkvenimi vratmi sveče, so jo privezali h kolu. pokrili s slamo in zažgali. Strašno je prokli-njala in se metala semtertja. Obdala sta jo dim in plamen in kma-lo je ni bilo več. Voison je bila stara šestdeset let. Vse njeno premoženje so zaplenili, prodali iu porabili denar za 4;večne maše". V svojem živ-1 j en ju je zastrupila najmanj 800 oseb. Živel učitelj! Neki hrvatski list je prinesel nedavno vrlo značilno dogodbieo. ki bi se bila lahko prigodila tudi na Kranjskem. Nekemu učitelju so priredili njegovi častilci povodom štiridesetletnega marljivega in zaslužnega delovanja sijajen banket. Slavnostni govornik, kije ob tej priliki pozdravil jubilanta, je končal svoj govor z vzklikom: "Živel gospod učitelj!" — "Prosim vas, pa od česa.'" je pripomnil nato lakonično iu popolnoma umestno slavljenec. Irwia, Pa. la okolica: Frani D» <*T Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 1» John Polanc. Marianna, Pa: E. Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Georg Schalta Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Hooa Kom, Pa. La okolica: rraaj. PiEUftnrgk, Pa.: Ignacij Podvaanll r*na« Minister, Z. Jaki« In U, B. Js *obteh. Sieelton, Pa.: Anton Hren. rinitj Sta, Pa.: Joseph Skerij. West Newtoa, Pa. la okolica: Joal* Jot an. WlUoek. Pa.: Prank 8exae is Jom9* PsterneL Toele. Utah: Anton Fai«i?. Wiaterqoarters, Utah: Loola Blm-deh. Black Diamond, Wash.: Gr. Portata. Bavensdale, Wash.: Jakob Koa-kaSL Darls, W. Va. 1a ofcoilcaf Jona tow si eh. Thomas, W. V«. la okolica* Prani Kocijan ln A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenoha, Wis.: Aleksander Pewllr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Sepicta la Heronlm Svetlin. West Allis, Wis.: Frantf čkcS « Louis Lončaril Rock Springs, Wyo.: A. Justin. YaL Stalieh in Valentin Marcina. liaasrer. Wyo.: Joalo »nt** r,CENIK KNJIG«' katere ima v zalogi ( SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y, _ _ mizici. Mladi- mož pa je stopil v pisarno. Tam se ni mudil dolgo. Na podlagi svojih izkazov je imel pravo do vstopa na univerzo in ko je bil izpolnil par formelnili zunanjosti, je spravil svoj, posel ter se kmalu vrnil po istem potu skozi predstopnjišče. Študentje se niso zbrali krog njega, ampak so ga pustili s popolnim preziranjem neopaženo in mirno. Ko se je bližal vratom pri izhodu, mu jih je njegov sluga, ki je bil opazoval ves dogodek skozi steklena vrata, slovesno odprl ter mu pomagal pri vstopu v kočijo. In s svojimi krasnimi sivimi dirjaici se je mladi mož odpeljal. Medtem pa so se napravile v predstopnjišču univerze skupine in živahno so razpravljali štu-di-ntje o ravno predidočih dogodkih in osebi, ki jih je povzročila. Naravno, da je vzbudil mladi, bogati mož. ki se je pripeljal z dragocenimi dirjaici npreženi kočiji in s slugo v livreji, z name- *" T "" "-1 i laterijalno blagostanje življenja odkrito prezirali. Tekom vsega časa. ko so bili študentje so imeli svojo zabavo, da celo užitek, od svoje revščine, ki jim je bila tem bolj prijetna, ker je bila — splošna. Bogatih ni bilo v njihovi sredi. Vsi so bili potrebni, vsi so dajali privaten poduk, prebili so se skozi, kako so se pač mogli, trudili se za štipendije in nihče se ni pritoževal čez usodo. Poleg tega je bil občutek zavisti njihovim mladim srcem nekaj povsem neznanega. Po vsej verjetnosti je bolj uplivala tu razlika življenskega položaja čisto neposredno. Pojav po modi opravljenega mladega človeka med tebi stenami, ki so bile navajene n«i obnošene suknje in irhaste srajce, jih je razžalil. To je bil v Galatijevem razmerju do njegovih tovarišev prvi trd vozel, ki se je zavezal brez njegove krivice, ki pa je silno tipih al na njegovo bodoče stališče na univerzi. Tekom šolskega leta se je se- XIV. Obsodba se je glasila tako le: — Voisin je obsojena, ker je raz-žalila božje veličanstvo, ker je umorila veliko oseb. Za kazen bo morala stati pred cerkvijo Notre Dame s štiri funte težko svečo v rokah, zatem jo bodo pa prepeljali na trg Greve. tam jo bodo sežgali in njen pepel raztresli na vse štiri vetrove. Predno se smrtno obsodbo izvrši, se bo še enkrat zaslišalo njo in njene sokrivce. Mučiti se jo mora toliko časa, dokler ne bo vsega priznala. Ta obsodba je bila razglašena 19. februarja 1680. Se tisti večer so privlekli staro, grbasto čarodejko v mučilnico, kjer so bili že zbrani predsednik zbornice, gospoda La Kaynie in Morel ter pisar in dva rablja. Voison, ki je bila spila prej šest steklenic vina, je smeje poslušala smrtno obsodbo. Ko jo je pisar prebral, je vzkliknila: — Greffier, le zapišite, da nisem še vsega povedala, ker se ne spominjam več. Povem samo toliko, da sem napravila več grehov kot je pogubljenih v peklu. Ko sta ji rablja zvezovala roke in noge, ju je zmerjala in pela pocestne pesmi. Le Revnie ji je rekel. da naj priporoči svojo dušo Bogu, toda ona se mu je v obraz zakrohotala. Položili so jo na ozko klop. Neprestano se je smejala in pela. — Prinesite prvi lonec! — za-povedal je predsednik Bezons. —- Na vaše zdravje, moji... Rabelj ji ni dovolil izgovoriti celega stavka. V usta ji je vtaknil velik lijak in zlil vanj dva litra vode. Roke ji je privezal ii klopi, noge ji je pa navezal na dolgo vrv, ki je bila napeljana na kolo. Drugi rabelj je vrtil kolo, vrv se je napela, v nogah čarodej-ke so začele pokati žile. — Ah — je rekla. — to je imenitno ! Vedno sem- se jezila, ker sem tako majhna. Sedaj na stara leta bom pa še lepa postala. — Še enkrat vam svetujem, da se spravite z Bogom! — je zakli-cal presednik. Ker se je znova zakrohotala, ji je vlil rabelj še štiri litre vode v grlo. Po trinajstem litru je izgubila zavest, nakar je odredil predsednik konec torture. Položili so jo KAil ZASTOPNIKI, cateri ao pooblaščeni pobirati narod otno aa "Glas Nydi" in knjige, ka kor tudi ca vse omge v našo strok« spadajoče posle: Jonaj Llad. Ar k. ln okolica: Michae Olrar. Saa Francisco, CaL: Jakob Lovšin Denver, Colo.: Frank Skrabee. Lead vlile, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Callg, J. M Bojtx, Frank Janesh ln John Germ. Salida, Colo. In okolica: Loots Co stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudmar Woodward, la. In okolico: Lukas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbid. Oglesby, Bl.: Math. Hribernlk. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. Depue, HL: Dan. Badovinae. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, IlL: Frank Lanrich, John Za letel ln Frank Bamblch. Mineral, Bans.: John Stalo. Wankegaa, 11L: Frank PetkovSek L Math. Ogrln. Bo. Chicago, BL: Frank (ferns b lindolt Požefc. Spxingfiela, BL: Matija Barborid Fzanfieaae, Bans, la okolica: Fran* Kerne. Mnlhery. Baa«. ia okolica: Max tla Cos. Catnaaet, Mich, la okolica: Pava Sbalta ln M. F. Knba Kasistfen*, Mich, ia okolica: E SLotstan. 50. Range, Mich. Ia okolica: sa. u LlkoTUL 4*7ora. Sfiait.: Fojciam. Chisholm, Minn.: K. Zgone, Jakot Potrieh ln Frank Žagar. Dnlntb, Minn.: Joseph Sharaboa. Ely. Minn. In okolica: Ivan Gonle M. L. Kapsch, Jos. J. Pesbel ln Louli M. PernSek. Ktreleth, Min.: Jorij Kotse. Gilbert, Minn. In okolica: L. Vesai BOhblng, Minn.: Ivan PouSe. Bitzville, Minn, in okolico: Jo« Adamich. Nashwank, Minn.: Geo. Manria. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich 51. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldiidge, Mont.: Gregor Zoboo. Great Falls, Moat.: M«th. nrisa 5409 N. 5th Ave. Bed Lodge, Mont.: J. Koprivgek. Roundup, Meet.: Tomaž Paulin, Little Pali«, N. V.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frack Sakser. J Marinčifi, Chas. Karllnger in Jakot Betnik. Barbel ton, O. is okoltea: Alois Ba last. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwocd, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in,okolica: John Kust So 1735 E. 83. St loosgston, O.: Ant. Xlkei}. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. la okollea: M. K2» rich. Bessemer. Pa.: Lenls Hribar. Beaddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville. Pa: Rudolf Pleteritet Bnrdine, Pa. ia okolica: John Ker Unit, CtaoMMgh, Pa: Ivan P»Jk. Claridge, Pa.: Anton Jeriaa. _______ _____________ . . ______ _ MOLITVENIKI: Duhovni boj t—.60 Alarija Kraljica >—.60 Vrtec nebeški t—.40 POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan # t—.50 Ajigleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar t—.40 Berilo prvo, vezano :—.30 Berilo drugo, vezano t—.40 Berilo tretje, vezano t—.4C Cerkvena zgodovina —.71 Dobra kuharica, vezano $3.0C Domači živinozdravnik t—.50 Evangelij ;—.50 Fizika 1. in 2. del t—.45 Hitri računar, vezano r—.40 Katekizem vez. veliki ?—.40 Katekizem vez. mali —.15 Nemščina brez učitelja, 1. in del. vsak 50r. oba .+1.00 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.0C Postrežba bolnikom —.2C Sadjereja v pogovorih -—.2? Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $I.2( Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik " $2.01 Slovenska Slovnica, vez. $1.2( Slovenska pesmarica, 2. zvezek po —.60 Spisovnik ljubavnih pisem —.41 Trtna uš in trtoreja —.4( Umna živinoreja —.5( Umni kmetovalec —.5( Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.5( ZABAVNE IN RAZNE DRUGI KNJIGE: Baron Trenk Belgrajski biser f—.21 Beneška vedeževalka j—.21 Bitka pri Visu —.3( Bodi svoje sreče kovač —.Sv Boj s prirodo • ■— Božični darovi t—.1: Burska vojska -— Cerkvica na skali *—.1^ Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.0( Cvetke c—.20 Don Kižot «—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola ;—.35 George Stephenson, oče železnic s—.20 Grizelda ^.10 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po .20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem • t—.20 Ivan Resnicoljub ;—.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet t—.20 Jama nad Dobrašo i—.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb r-.20 Križana umilejnost •—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukee —.20 Leban, lOj beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicij« -—.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na divjem zapadu, vea. t—.60 Na jutrovem t—.3« Na krivih potih .—.ST Na različnih potih >—J2Q Narodne pri povest i, 1. in S. zvezek po —.20 Naseljenci c—.20 Na valovih južnega morja r-.15 Nikolaj Zriruski r——.20 O jetiki ^-.13 Odkritje Ameriko, vea. «—.80 Prihajač i—.30 Pregovori, priliko, reki p—.25 Prst božji *—.20 Randevouz r-,23 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.BO Sveta noč Srečolovec .—.23 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec s—.20 Sanjska knjiga, velika s—.30 štiri povesti »--.20 Tegetthof —.25 Fojan na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.SO Življenjepis Simon Gregor- čiča —.50 Življenja trnjeva pot ■—.50 Za kruhom r-.20 življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.78 S!Filmanove povesti: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike <—.2« 2. zv. Maron, krščanski deček ,—.25 4. zv. Praški judek <—.3Q 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji r—.25 8. zv. Tri indijanske pove- oti —.30 9. zv. Kraljičin nečak ;—.30 10. zv. Zvesti sin t—.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica t—.30 12. zv. Boj in zmaga ?—.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja s—.30 15. zv. Angelj sužnjev r—.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja r—.3® TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol ^.25 Pri puščavniku —.20 Raztresenca t—.30 Starinarica -—.20 Županova Micka -—.30 [dealna Tašča sr-.2fl RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristiene, božične, no-voletue in velikonočne, komad po :—.03 ducat po r—.23 Z slikami mesta New Yorka po —.21 Album mesta Nevr Yorka krasnimi slikami, mali —.33 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.10 Združenih držav, mali —.10 veliki —.29 vezan —.50 Balkanskih držav —.13 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: Nevr York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po *—.21 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v c** tovtnl, poštni nakaznici, ali posta ih znamkah. Poštnina* ie nri xr»»»i ^n&h i« vračunana. j GLAS NARODA, S. OKTOBRA, 1915. iililMii« ^i^.MiMia'iiuiMia'iiuia^fii'iainiuiKeiiiK'acaEaiia IZVBŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St, New York, N. T, Edward Balish, tajnik, 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 6241 TJpton Ave. So., Minneapolis, Min«. On? »pisal Guy de Maupassant. ii, ja, lieu hem vedi ^'i prijatelj, pravi«, da lie j vrjeti? Vem, da ne moreš, i m** smatraš za blaznega, e sem rt s malo blazen, pa onih vzrokov, katere ti na-Da, oženil se bom. ib temu se pa niso izpreme-oje mi>li in moja prepriea-■ vedno smatram ženitev za lost. Vem, goče rekli: Gospa Raymond jej Ne sineš misliti, da sem se bal. ona je o, niti najmanj. Takoj mi je ši- .„ v.____'k lahko nila misel v glavo: Eden mojih t preteku nekaj me-j prijateljev me je hotel obiskati, da bi veliko boljše Portir, kateremu sem rekel, da se bom kmalo vrnil, mu je dal ključ od mojega stanovanja. Seveda. zelo lepa. Kratkomalo, ženska, s katero se člov poroči, toda pc secev opazi, ukrenil, če bi se poročil s kako drugo. — Zakaj se boš pa poročil'zato je bil portir še pokoneu in žn jo.1 me vprašuješ. — Ne, zato so bila vrata samo priprta, vem zakaj. Poročil se bom zato, da uc bom sam. Ne vem, kako bi ti pojasni., .... l»i ii bilo bolj umljivo. Mogoče bi tel zbuditi s t* ti smilil, mogoče bi me zani Ponoči ne maram biti sani. Pri sebi bit ki Ki očem imeti bitje, »vorit i. se bom prebudil, jo bom h ko kaj vprašal, kaj neumnega ogoče, iu ona mi bo odgovorila, »•■št si bom, da moje stanova-i ni prazno, da je poleg mene njem še eno živo bitje, ln ko mi prižgal svečo, bom opazil po-ir sebe človeški obraz. Poveiu ti. nisem rad sam. Povem ti. da sc bojim samote. Pa še me ne boš razumel. Ne misli, da se bojim kake nevarnosti. Ne. Ce bi vdrli roparji \ moje stanovanje, bi jih z mirno vestjo postrelil. Tudi prikazni se ne bojim, ker nisem praznoveren. Tudi mrtvecev me ni strah, ker ila vem. da se s smrtjo vse kOnča. No in....' Seveda... bojim se samega sebe. Strahu se bogim. Bojim se svojega duha, t rese m se pred mrzličnim občutkom ne groze. i.e smej se. če se hočeš. > je, ni mogoče odzdraveti. se bojim, pohištva, bojim s stvari, katere sem že kdaj Posebno Najprej Moj prijatelj, od katerega sem videl samo lase, me je čakal in je da zaspal. Stopil sem bližje in ga ho-Natančno sem videl, da mu je roka visela preko naslonjača in da je imel prekrižane noge. Glavo je imel "po strani, kalmi je dokazovalo, da je spal. — Bog ve, ktlo je? — sem se vprašal. V sobi se je le malo videlo. Vzdignil sem roko in mu jo hotel položiti na ramo.. . Moja roka je udarila po naslonjaču. Nikogar ni bilo. Stol je bil prazen. O moj Bog. kako sem se prestrašil! Obrnil sem se. misleč, tla je nekdo za menoj. Obstal sem. lovil sem sapo, navdala me je taka gro/.a. da bi kmalo padel na tla. Ker sem precej hladnokrven človek, sem se kmalo zavedel. Razburjen sem, nervozen, ničesar drugega, sem rekel sam pri sebi. Samo oči so premotile moje misli. Videle so nekaj, kar ni eksistiralo. T< mu pravijo praznoverni ljudje prikazen. Oči so me varale. Prižgal sem svečo in sem na svoje veliko začudenje opazil, da nežna- se mi tresejo kolena. Obrnil sem ! se. misleč, da je nekdo za menoj, trašuo Miren torej nisem bil. Na glas Zidov sem govoril in pel. Ko sem zaprl ■ vseh vrata, sem se nekoliko pomiril. nemir vse zaj okoli » bojim jim. Gov< svojim sobi, j kak r vrat mi videl. se pa bojim mojih misli, občutim, da se naseljuje moje srce. čutim, ko mi nazi po hrbtu. Pogledam »e. Nikjer ničesar. Samo ker ne vem, česa se bo- pa se preplašim preti ini glasom. Hodim po mislim, da je za v rat mi lanec, da je nekaj za pod posteljo. Kljub i vem, tla ni ničesar za_ jat rem v ni. ali r . , _______ ..u I novanju. «"m\stiah. Bal sem se. da bi ga zopet n! domov in mirno sem le- ,,e videl. Nisem se bal njega, ne počitku. Ce bi mi kdo rekel, njegove navzočnosti, bal sem se bom kdi'.j bal. bi se norčeval'groze, ki bi se me polastila, če bi z njega. j gi: videl. / Začelo se je pa šele prejšnje| Več kot eno uro sem hodil sem-(■ t o na čuden, tajinstven način, jt rtja po stanovanju. Ko se mi jc Bilo je nekega meglenega je-j/a«Vlo vse skupaj dozdevati ne-■ '•ovkega večera. Ko se je moja umno. sem vstopil. Predno sem tskrlmiea po večerji vrnila do-Jkno. sem se teme. ki je bila v kotih. Žalosten ^"in bil in sam. Stano- Spal sem slabo, toda ponoči nisem videl ničesar. In od tistega časa ne morem LSt ! Ležal sem kakih pet minut v postelji in zopet prižgal svečo. Nikjer ničesar. Kljub temu sem pa vstal in skril naslonjač za posteljo. Zaspal sem; v sanjah se mi je pa pojavila ravno ista grozna slika kot sem jo videl malo prej na lastne oči. šele ob jutranji zori sem se dodobra pomiril iu mirno spal do poldne. Popoldne sem bil zelo vesel in j zadovoljen. Zvečer sem šel večer-v restavracijo, pozneje sem ta "eno pogledat. bil v gledališču, ni nekaj ne-. Toda ko sem se vračal proti sta-ivljenje.' prej nisem ob-, novanjii, me je popadel neznan ut i) la tak« .Mirni Od tistega časa ga nisem več videl, ne. In kaj bi tudi bilo, ko vendar vem, da ni nič, da ne verujem vanj. Njegovo sliko imam pa vedno pred očmi. Noge pri ognju, z naslonjača viseča roka na stran nagnjena glava. Toda dovolj, na to ne bom več mislil. Neprestano me zasleduje. To je blaznost! Toda kdo je? Kdo je on ? Saj vem. da ga ni nikjer. Samo v moji slutnji živi, v mojem strahu, v moji grozi. Dovolj torej, več kot dovolj. Da. Naj si prizadevam, kolikor hočem, naj še tako zbiram misli, sam ne morem več biti. Zato ne. ker je on tukaj. Vem, da ga ne bom nikdar več videl, da se mi nikdar več ne bo prikazal. On je neviden, toda to nič ne škodi, tukaj je. Za vratmi je. v zaprti o-mari, pod posteljo, v vseh temnih kotih, v vsaki senci. Samo če odprem vrata, če pogledam v o-maro. če posvetim pod posteljo, ga ni več. In v takih slučajih stoji za menoj. Obrnem se, prepričan. da ga ne bom videl. Kljub temu je pa še vedno za menoj. To je sicer neumno, pa je grozno in strašno! Kaj hočeš, jaz ne morem nič zato. Sedaj, ko bova dva, vem, da ga ne bo več. Pri meni je zato. ker sem sam, samo zato. ker sem', sam! Oče humbuga. Phineas Taylor Bariium je bil baje največji mojster liumbuga. Kar je on govoril in zatrjeval, je bilo naravnost smešno in nevrjet-no. Nekoč je prišel iz Amerike v Evropo in pripeljal seboj opico, o kateri je zatrjeval, da je orang-j utan. Neki učenjak je javno v j časopisju proglasil, da omenjena opica ne more biti orang-utan, ker ima rep. Komaj je Barnum za to stvar izvedel, je dal v časopisje sledečo notico: — Slavnemu v občinstvu naznanjam, da sem jaz edini na svetu, ki ima urang-utana z repom. To je bil edini orang-utan na svetu, ki ima rep. Potrtost na italijanskem finančnem trgu. "Idea Nazionale" prinaša pomemben članek o potrtosti na italijanskem finančnem trgu. na katerega vplivajo zlasti te-le okoliščine : 1. Izostale so denarne pošilja-tve, katerih je bilo jako mnogo iz inozemstva od strani izseljencev: ti izseljenci so se vrnili in živijo po večini ubožno. 2. Tujski promet je popolnoma prenehal. 3. Velika je potreba uvoza iz inozemstva, izvoza ni. 4. Raznega blaga se porabi več nego poprej, zmanjšala pa se je produkcija raznih izvoznih predmetov, oboje radi vojne. 5. Italijansko blago se prodaja preko Švice in se italijanski krediti takoj inkasirajo, (ločim je Italiji nemogoče svoje kredite odtegniti iz Avstro-Ogrske. 6. Nekatere vrste blaga se hitro nakupavajo za dolgo dobo. 7. Povišalo se je kroženje papirnatega denarja, kar se spočetka vojne radi kovinske rezerve ni občutilo tako, kako sedaj. Protest na Anglijo je dovršen. Washington, D. t1.. 7. oktobra. V državnem depart inentu se je danes objavilo, da se bo poslanico na Veliko Britanijo radi omejevanja ameriške trgovine odposlalo že pričefkom prihodnjega tedna. V kolikor pride vpoštev državni department, je poslanica že iz-gotovljena. a ni še znano, kedaj se je bo lotil predsednik. Ker pa je slednji natančno informiran glede vseli tozadevnih posameznosti ter je z državnim tajuikoin večkrat razpravljal o tem dokumentu. se domneva, da se poslanica popolnoma strinja z njegovimi nazori ter da je vsled tega komaj pričakovati radikalnih izpre-memb. Znano je, da se v novi poslanici energično ponavlja že preje objavljene proteste, katere se je dvignilo proti metodam Anglije glede prevažanja živil in drugih pogojnih predmetov kontrabanta. Istotako se dviga protest proti ta-kozvani blokadi vseh pošiljatev v Nemčijo. NAZNANILO. Slovencem v Chicagu, 111., in okolici naznanjam, da nisem več na 1559 Clybourn Ave., ker sem se selil na 1714 N. Halsted St. JOSIP MUROVEC, urar in zlatar. Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA PROSEN. Doma je iz Trpčan pri Ilirski Bistrici. Poročati mu imam nekaj važnega, zato prosim ceaj. renjake, če kdo ve za njega, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Tony Ilrvatin, Box 616, Kane. Pa. (8-9—10) POZOR, SLOVENKE! Potrebujem služkinjo za pomagati v pcrilnici. Plačam iRJO na mesec in hrano, ali pa brez hrane $55. Katero veseli, naj mi piše, da se natančneje domenive. Maria Funtek, Box 300, Oat man. Ariz. (7-8—10) Največja farmarska naselbina. dobita "GLAS NARODA" skoad itiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po- "^j atavnih praznikov. "GLAS NARODA" liha j a dnevno na šestih straneh, tako, "^J da dobit« tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša "^gj dnevno poročila z bojišča in rame sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vsa osobja lista je organizirano in spada v strokovns unij«, POZOR ROJAKI! \ anje se ni i jc naenkrat zazdelo tako prazno, kakor še nikoli. Kaj naj storim? Naenkrat me je zn- biti sam. zeblo. Za kuril sem meti v plamen. in začel str- Zdi se mi, da je vedno poleg mene, v moji neposredni hfl^ii 1 Kje se nahaja moj brat LOUIS MLAKAR? Doma je iz vasi Za-vrata pri Studencu na Dolenjskem. Pred tremi leti je bil še v Clevelandu in sedaj ne vem za nnjegov naslov. Prosim, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker javiti mu imam nekaj važnega. — Anton Mlakar. !04.r» E. 61. St., Cleveland. Ohio. (6-S—10) Ako ste n amen jeni kupiti bišo in ne veste kje in kako bi se lotili, i prav kupili, da se ne bi potem, ko ste vaše težko zaslužene denarje oddali, kesali za vašo napačno kupčijo. Torej pridite k meni. d:i se pogovorimo. Imam vedno hiše na prodaj in vam povem, kje bi bilo najboljše za vas. Vprašajte onega, ki je od mene kupil, ako vain reče. da ni zadovoljen s ku pri j n. priiieljite ;ra k meni, da reee to vsprieo mene in jaz ira hočem rešiti vsakega plačila. Nikar ne puščajte dan ali dva. da prešle died a ti kje najdete hišo. ker jaz že vem. kje so take hiše in jih vam pokažem. Za delo vam ne računani ničesar, i>e priporočam JOSIP ZAJEC, 137S E. 49 St., Cleveland, O. Tel. Central 6494 It. Vodnik sreče. Zdravniška knjig), kako se h'tro d- m a ozdraveti vseh bolezni, posebno spolnih. Vsakemu zastonj. J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. Rad bi izvedel za svojega prijatelja ANTONA KAl/'EC. Doma je iz Papezat. Zadnjič mi je pi-j sal iz Winter Burn, \Y. Ya. Če kdo ve za njegov naslov, pro-j sini. naj mi javi. ali naj se sam' oglasi. — AJois Stiniac, l»ox Iiarberton, Ohio. (6-7—10)' V A 15 1 L o na PRVO VELIKO VINSKO TRGATEV, katero priredi slovensko pevsko društvo 'Zvon v soboto 9. oktobra 1915 v prostorih g. Leona Štruklja, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. V. Pričetek ob osmi uri zvečer. Vstopnina 15 centov. Ker je to naša prva Vinska trgatev, je upati, da se je bodo prijatelji petja in dobre zabave udeležili v kolikormogoče velikem številu. Za dobro kuhinjo in izborilo pijačo bo vsestransko preskrbljeno. Vsakovrstne za'bave bo obilo. K obilni udeležbi vabi Največja slovensko - hrvaška farmarska naselbina v Ameriki je v okolici mesta Ashland v Wis-consinu. BLIZU 200 SLOVENCEV IN HRVATOV lastuje zemljo v tem kraju. Naselbina je stara nad šest let in mnogo naselni-kov ima že jako lepe farme, ki so najboljši dokaz, da je zemlja v tem kraju dobra in kraj ugoden za naše naselnike. Drugi vzrok, da ti naseljenci tako lepo napredujejo, je to, da jih kompanija ne zapusti, ko se enkrat naselijo, kakor se to drugod godi, temveč jim stoji na strani toliko časa, da si opomorejo.. To je mogoče zato, ker je kompanija poleg njih in ne na stotine milj proč. V pospeševanje svojih interesov so si farmarji ustanovili potrebne organizacije. V korist vsakega kupca zemlje je, da vse to upošteva. Ako hočete torej kupiti dobro zemljo na dobrem kraju, tedaj pridite ali pišite na: The James W. Good Company Slovenian Dept., Ashland, Wis.! Vsakomur so pošlje list Goodoy. Naselnik zastonj, ako piše ponj. I če se zanima za zemljo ali ne. Še j danes pišite ponj! --I OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočam svoja V I I ! EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ?n *olidno postrpženl. "»j ! iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo viuo Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE, Rox 1«1. St. Helena. 0*1 (:ix 5,7.8—10) ODBOR. MAZNANILO. Rojakom t Lorain^ Ohio, in o kolici naznanjamo, da jih bo ob iskal naš zastopnik JOHN KUMŽE, ki je pooblaščen pobirati maroc-uino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Giaa Nart>da NAZNANILO. Bojakom v državah Illinois ia Wisconsin naznanjamo, dm jih bo-dt obiskal naj zastopnik t. bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem Li popravljam po najnižjih cenah, a de lo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse driige harmonike ter raeunam po delil ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnin vpraSanj. JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio. NAZNANILO. Cenjenim maročnikom t P«n •ylvaniji »poročamo, dm jih bo i kratkem obiskal ua potovali! u stoimSk Mr. FRANK MEH m*. sTomco JAnxa, ki }e pooblaft&etn pobirati paroV-kateri j« opravičen pobirati naroč ! foifaj^tl iosadevma nino za list "GlaB Naroda" in ia dajati pravoveljavna potrdil^. Ro jakom ga toplo priporočamo. Rtfc&u-t!, Upravntttvo 'Glas Naroda I Sedaj m mudi Pa., ia okoliei, UEinagta "O* SHOTj KadzT je kako draStvo namenjeno knplti oaaiaro, sastavo, regal.« godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potTebajste uro, vsriaicc. fc- pfftan itd., ne kupite prej nikjer, da tadi meče zaceae vplične, ijp^slanie V-h stane le 2c p« si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrat poailjam brezplačno. Pialfe ponj IVAN FAJK & CO., Conemaugli, Pa. Box m S K iNov uzoren pisalni stroj! | 1 KUPITE GA SEDAJ! ffi Da, triumf na tem polju je tu! ffi Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali, g Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal- jjj ni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko ffi smo dali svetu prvi vidljivi stroj. s Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil slieen ^ novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke! POZOR! Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju. kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača. Ta daje celo kontrolo S4 Črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le z 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju. Pisalci na vsedruge'stro-je lahko rabijo Oliver "g" takoj ter hitreje in lažje. 117 CENTOV NA DAN! SVARILO : krasni novi Oli ver prihaja P3 stari ceni. Ne stane več kot zastareli v pri meri z novim razkritjem. Doeim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenaeiii večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto. Odločite se sedaj videti ta umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Ce rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta. Ce rabite Oliver, je naravno, da si želite najfinejši model. Zapomnite si, da je t^ n*jno_~ vejši Oliver 4"9" naj ^ečja vre i" nost, kar se j o je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in unče touch ter dodatno poljubni pre-mikač, izmenjalnj trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. S?daj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim g PRINTYPE, ki piše kot tisk. » Se danes pišite za vse posameznosti ifi do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se m poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver » pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obvez- {5 nosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse. THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 Broadway, New York, N. Y. tfi ifi ifi Hi y? s w ifi s £ I T 31 ifi bfi tfi ifi S S Hi y? ifi <£ ifi ifi ifi ifi hB lJh Wi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi S ifi ifi K ifi ifi ifi ifi ifi S \ GLAS NARODA, 8. OKTOBKA, 1315. Marija Grubbe Spisal J. P. JAKOBSEN. Za Glas N aroda prevel G. P. 17 (Nadaljevanje) l irik Krederik so je nato podal domov. Takrat se mu je odka-y.alo | ar sob v Kos- nburjrovi palači in ker je njegov služabnik od-h«'I, sr ni prižgalo nobenih luči in tako je sedel sam v veliki sobi, tskoro do polnoči. Nahajal s«* je v nekem čudnem, napol žalostnem, napol pričali u jočem razpoloženju, v katerem se zdi človeku, da plove duše po-«M naprej p<> roki, do«-im se vrste ob bregu vsakovrstne postave in po.luhe. To je bil odmev današnje zabave, živahna množica na pokopa I iš-u. smehljaj Marije Grubbe, gospa Rigitze, kraljica, milost kralja, njegov nekdanji srd. — gibanje Marijinih rok, Zofija ITrnes, bleda in oddaljena, cvetka na blazini postelje ter zopet glas Manj«' Grubbe, zvok posamezne besede, nje povdarek, — tako je sedel ter posluša! vse to. Vstal j«-, stopil k oknu ter ga odprl. Sklonil se je ven v hladno no«". V. vrta so duhtele rože in z neba je pršil droben dež. Bilo je tako tiho kot v globokem grobu.... OSMO POGLAVJE. Dasiravno m« je Marijo Grubbe zelo slavilo, je vendar kmalu zapazila da s«' je ni še prav sprejelo v družbo odraslih. Take mlade gospodične se je kljub vsein komplimentom in laskavostim držalo na posebnem, podrejenem prostoru v družbi. To so morale občutiti > Številnih majhnih stvareh, ki so bile vsaka zase skoro brezpomembne. a so skupno dosti pomenile. Najprvo so bili otroci, ki so bili tako neprijetno domači s takimi gospodičnami, potem pa služinčad. _ V.-Irko razliko je bilo opaziti v načinu, kako je sprejel kak star služabnik suknjo kake gospe ali gospodično in čisto opazna razlika je obstajal a med nasmehom služkinje, kadar je stregla omoženi ali kadar neomoženi ženski. Zelo neprijeten je bil prijateljski ton. katere a v0 se posluževali mladi plemenitaši in naravnost obupno je bilo. kako malo utiša so napravili ogorčeni pogledi in mrzla odklanjanj*. Najboljže s,- Je godilo mladim deklicam z mlajšimi kavalir-ji. kajti «'-<• tudi niso bili zaljubljeni, so bili do skrajnosti obzirni ter so jim govorili najlepše, kar so si mogli izmisliti. Med starejšimi gospo« 1 i jih je bilo par. ki so bili naravnost neznosni radi njih komplimentov in laskanj. Najhujše pa so bile ženske, posebno novo poročene Njih vedenje je bilo naravnost neznosno. Istotako je bilo med mladimi deklicami samimi. Med njimi ni bilo nobene skupnosti. (V je mogla ena pripraviti drugi kako ponižanje, je to storila Vsaka je zrla na drugo kot na otroka. To stališče je bilo vsled tega vse pre j kot prijetno in Marija je z veseljem sprejela nekaj nami-travanj gospe Rigitze. da razmišljajo sorodniki na zvezo med njo m I Inkom Frederikom. dasiravno ni bila prav posebno vneta za Glrika Ta vest ji je kazala poglede na boljšo bodočnost. Ko se ji j" pa Še na■ zdelo, da bi bila ta sreča prevelika. "TIri k Fre-derik kot naravni sin kralja in njegov ljubljenec, je imel pred seboj najlepšo bodočnost. Vsled tega ji je postalo skoro tesno pri srcu ob misli, da je vse to dosedaj le govoričenje "111 prazno upanje. Gospa Rigitze pa j,- imela svoje vzroke, na katere je zidala. O -vnjil, mislih in načrtih jo je obvestil 1'lrik Frederik ter jo prosil, naj mu bo dobra zagovornica pri Mariji. Nadalje jo je tudi prosil, naj se informira, kakšnega mnenja sta glede tega kralj in kraljica. Slednja dva sta oba milostno sprejela to novico ter dala izraza svojemu zadovoljstvo, dasiravno se je kralj nekaj Časa pomišljal. Med kraljico in gospo Rigitze, njeno zaupno prijateljico in svetovalko, se je gotovo ž.' davno govorilo o tej zvezi ter jo tudi sklenilo Kralj pa se je pustil razven drugega gotovo pregovoriti tu«ii vsle l dejstva, ker je bila Marija bogata partija ter je bil kralj z. lo pogosto v denarnih zadregah. 1'lrik Frederik je sicer dobil VorImborg, a pri svoji razsipnosti in razkošnemu življenju je vedno trpet na pomanjkanju denarja. Pri tem pa je bil kralj vedno pr vi. ki mu je moral pomagati. Ker je bila Marijina mati, gospa Marija Juui. mrtva, ter je bilo pričakovati tudi od njenega očeta. Eri- ad (na shoda, Katerega je Imel leta 1890 v Berlina) 1 Ne slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-iradlL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol Je, ki bi šli injo krlžemsvet ln učili vse narode.... Finančni minister Dunajewskl je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Bd strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Proslm^as, posvetite par ur temu dela. Mi«Hm. fla se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to H'lff-CKNA N CENTOV. HmisJto Jo pri: Slovenic Publishing Co., «2 Cortlandt Street, New York City, N. T. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJI Cenjenim naročnikom ▼ Utah, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. OTO P2ZDIR, jo pooblaiSon pobirati narofcni ao in isdajati tozadevna potrdil«. UpravnJjStvo "Glaa Naroda" Prosti nasvet in informacija priseljenem Kurent ofl IiiuMu ax4 Iaaiiration" u irhn Now York varajo 1* pomaga priaeljoa- aem, ki so bili ooleparjeai, evo?« ai ali ■ katerimi n jo sla*o rsv nata Bregplafoo so daje maavoto pri seljoBeem, kateri so bili oolepar-jomi od baakirjev, odvetnikov, tr-fOToor i lemljiiči, prodaj aloe-* parobrodnih listkov, spremi je val cev, kažipotor in posestnikov ftOft« Daj« se informacij« t natnrali-aaoijsklk aa4erak: kako postaii irlavljam, kjer se oglasiti sa žavljamskd listin«. Sorodniki naj bi se sestali ■ pti-seljomsi na Ellis Islam4n pri Barffo Offiee. BBfiATNI DII^lTPOCI DXPABTM3N9 (fltftto Department of LaVdf? BUREAU OF INDUSTRIE! AND IMMIGRATION. Urad t mestu New Torkscj M Sad 29tk St., odprt vsaki dan od 9( mre ajatraj do f. popoldni? U S svod« ireiei od §. d« IS. Hi roZOK ROJAKI I Najbolj a »peino s»- žilo za Sen- —1e ske in moške laite, kakor tudi za moške brke in brado. Ako sa rabi to mazilo, zrastejo v 6 te. dnih kraeri, frost i in dolgi lasje, kaki r tudi moškim krasne brke in brada in ne bodo odpadali in - -------- ne Miveli. Revmatizem. kosti bol ali trgfenje v rokah. nograh in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture, kraste in gTinte, potne nofire. kurje oči. bradovice, ozebline ▼ par dneb popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bres uspeha rabil, mu jamčim za £5.00. Piši ta takoj DO cenik in knjižico. podJjem zastonj. JAKOB WAH&& 1MB ■. Nth BU Gltvclaai, OUo. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "SLtAff NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK X JEDE. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-akih posestev vseh yelesil Obsega 11 raznih zemljevidov. ■a lOtih straneh in vsaka stran je 10* pri 13i palca Talik«? Cena samo 25 centov, 5 Manjši vojni atlas 1 Občega devet raznih zemljevidov 8 »traaab, vaaka stran 8 pri 14 palcev. iCena samo 15 centov. l-CSSi ' Til ■•mljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja meBta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajojposameaa® države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah ln natančen naslov 11111 ▼■ni takoj odpošljemo zaželjeni atlas,- Pri večjo« iJj tdjtnra damo popust. | Slovenic Publishing Company, ^82 Cortlandt Street, New York, N. Y, r ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON jo vreden desot (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako so tea predloži Bknpno s devetdesetimi (90) ali vod ro* nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki u HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali prt THE AMERICAN TOBACCO CO„ Prsaslom De^t. 490 Broome St^ New York, R. X. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1013.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost j& Z21 pri 28 palcih Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t, d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije. Francije, Belgije in Balkanskih držav, Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nat Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, Now York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.