23
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
V zbornici gosposki državnega zbora se je pretekli teden sklenila obravnava državnih stroškov in dohodkov za leto 1864. Več reči je izbrisala ta zbornica, ki jih je sprejela zbornica poslancev, nasproti pa je tudi marsikaj sprejela, kar je una izbrisala, tako, na priliko, je sprejela zbornica gosposka tistih 50.000 fl. za potrebšine hrvaških sodnij. Veliko pozornost je v seji 11. t. m. izbudil govor grofa Antona Auersperga, in sicer tako,   da  ga je zavoljo tega govora dunajsko
mesto za častnega mestjana izvolilo. Ko je gospod grof besedo poprijel, je naj pred zagovarjal častitljivost stanu sodniškega   in   potrebo,   da   se   bolje   plačujejo   memo druzih uradnikov, da po tem so še le prav nezavisni itd. Potem pa se je   obrnil   do govornikov,   ki   so  bolj ali manj očitno napadali liberalizem (svobodoljubnost), rekši, da si on svobode ne more misliti  brez pravice,   pa da je prav lahko mogoče, da ljubimo svobodo, pa vendar zavoljo   tega   nismo   zoper   plemstvo ali vero;   ni prav tedaj ,   da se plaši svet s strašili prekucijnimi,   ako se govori o svobodi.    Dalje zavrača  napačno mnenje,   da le tedaj se more  v državnem stroškovniku (budget, izgovarjaj Midže) premeniti kaj ,   ako obe zbornici in vlada v to dovolijo.   Tudi v dnarnih zadevah — pravi  — mora ustavnost vladati,   ne  pa absolutizem (samovladarstvu), in Bog ne daj, da bi ustava bila le plajšč, pod kterim bi se absolutistično nakladali davki.   Dve zbornici in razmere med njima so nevarne  zlasti  o dnarnih  zadevah, zakaj,   kakor   dva   človeka   moreta   vsak   svojo   misel imeti, tako tudi dve   zbornici;   če   pa   ste   si navskriž-misli, kaj pa potem? Poglejmo na Prusijo, kjer je vlada rekla, da bo dnar vzela, kjer ga bo ravno našla.    Številke  potrditi,   zraven   pa   se   zabranjevati   s  protesti, vzrokuje bolni stan ; stvar se vidi potem drugač kakor je. Budget pa mora  resničen   biti,   zakaj   le   če je budget resnica, je tudi ustava resnica. Nadja se — nadaljuje govornik — da vlada sama bode o tem prenaredila ustavo, in hvali zbornico gosposko, da je saj večidel potrdila to, kar je sklenila zbornica poslancev, ktera je zastopnica ljudstva, ktero davke plačuje.    Zbornica gosposka, izvoljena od vlade, je zato že sama po sebi prijazna vladi; če pa le v vsem z vlado drži,  je skor da uradnija;   s tem pa se ustavi ne zadostuje , ampak le pot gladi absolutizmu."    Le baron   Halm  in   prof. Miklošič sta mu včasih zaklicala „dobro!" vsa druga zbornica gaje molče poslušala; toliko več pa je govor njegov hvale prejel v časnikih in drugod, čeravno se je tudi nasprotna stranka oglasila   zaničevaje besede njegove.   —   V seji 14. dne t. m. je  grof Auersperg  pri obravnavi zemljišnih   davkov itd.   besedo   poprijel   za kranjsko deželo in   rekel, da deželni zbor ljubljanski je enoglasno sklenil prošnjo za znižanje gruntnega davka, da pa je žalostno , da je prošnja celega zbora pod mizo padla;  izročena je bila ministerstvu v ustavno obravnavo,   zdaj   pa   ni duha ne sluha o nji. Zbor kranjski in kranjsko ljudstvo nista še te misli, da bi bilo ustavno pravilo že zamrlo, in on sam — pravi grof — misli,   da   le   veše   plešejo   pred očem tistim, ki mislijo da ustavni princip umira v Evropi.    Minister Plener mu odgovori,   da prošnja kranjskega deželnega zbora  ni pod  mizo padla,   da je dav-kovskim   uradnijam   ukazalo    prizanesljivo   postopati  s izterjevanjem davkov,   da je vlada prošnjo kranjskega deželnega zbora prevdarila,   da pa  zdaj ni mogla davkov znižati  in   o tem   vstreči   deželnemu  zboru.    Grof Auersperg mu zavrne, da je pričakoval kaj veselejšega slišati od ministra.   —   Zbornica poslancev je začela pretresati   novi   davek  za  nepotrebne reči (Luxus-steuer), zoper kterega se upira mnogo poslancev, rekši, da   stvari,   ki so eni deželi potrata, lišp ali gizdavost, so   drugi   potreba.   —   Sploh  se je veliko  premenilo o tem ,   kako je  pred zbornica poslancev se obnašala do ministerstva, kako pa se vede zdaj, in ker mnogo poslancev   ni  celo   nič   zadovoljno s tem ,   kako minister-stvo postopa   o „schleswig-holsteinski"  zadevi,   pravijo dunajski časniki,  kakor „Presse" in drugi ,   da utegne viharna seja takrat biti, ko bo šlo za to, da naj zbornica dovoli na   posodo   vzeti   zopet   10 milijonov gold., ki jih je   treba   za   armado   avstnjansko,   ktera gre v
Schleswig-Holstein. 10 milijonov gold. ni malo za nas dnarni stan, in treba je vediti, ali stroški na Nemškem bojo Avstrii v prid ali škodo. Tudi radovedno že pričakuje zbornica odgovora ministra unanjih oprav, kaj bo o tej zadevi rekel na interpelacijo Muhlfeldovo , čeravno že iz druzih dogodeb ve, da odgovor ne bo tak, kakoršnega interpelanti žele. — Zdaj se zopet sliši, da že konec tega mesca se konča državni zbor. — Mnogo se govori zdaj, da se utegneta sklicati ogers ki in hrvaški deželni zbor; verjetno je pa tudi zdaj to, zakaj glede na vse, kar se godi zdaj po svetu, že pač živa potreba trka na duri, da se poravna v deželah av-strijanskih, kar je dosihmal še negotovo. — Na Nemškem se zavoljo Schleswig-Holsteina klobčeč čedalje bolj zamotuje. 11. t. m. ste avstrijanska in pruska vlada zveznemu zboru v Frankobrodu podale predlog : naj sklene , da se od d a n s k e vlade terja preklic ustave od novembra lanskega leta, po kteri se nemški Schleswig vdruži Danii; če ne , bote avstrijanska in pruska armada posedle Schleswig. Al v zboru 14. t. m. je bil ta njuni predlog z 11 glasovi proti 5 zavržen. Na to ste avstrijanska in pruska vlada protivnim nemškim vladam rekle, da vzamete vso to stvar v svoje roke, češ, da one se držite za veznih pravic, ne pa narodne politike. In res — ker danska vlada noče preklicati novemberske ustave —je 20. dne t. m. začela avstrijanska armada čez prusko deželo (ker zavolj upornih nemških vlad drugod ne more) marširati v Schleswig in za njo pride tudi pruska armada. Al kaj bo dalje? Kaj, če Avstrii in Prusii nasprotne vlade tudi, pa iz druzega namena, pošljejo armad v Schleswig in se začne med samimi Nemci vojska? Kaj, če tudi angležka in ru-sovska vlada se vstopite proti avstrijansko-pruski zavezi ? Nazadnje še cesar Napoleon morebiti potegne z manjšimi nemškimi vladami, in zmešnjav bode brez konca in kraja. Tak stan je zdaj na Nemškem! — Pravijo , čeravno so tudi viharji ravno zdaj v državnem zboru francozkem, ko izvrstni možje Thiers, Berrver, Juli Favre in še drugi neusmiljeno stresajo vlado fran-cozko, da zametuje denar, da si po nepristojnih potih da poslancev voliti v državni zbor itd., da vendar cesar Napoleon še nikoli ni tako vesel bil kakor zdaj, ko se njegove oči obračajo na homatije nemške in mu na misel prihaja Rajn itd. — Mazzini je iz Londona oklical, da ni on poslal Lahov v Pariz, da bi umorili Napoleona. — Turški sultan se pripravlja na spomlad v Pariz, kjer se bo pokazal v vsej orientaljski paradi. — V Bu-kareštu je začel 13. t. m. izhajati politični časnik „Bu-dučnost" v rumunskem in bolgarskem jeziku. Bratin-stvo teh narodov bo geslo tega časnika — „Slovo" — rusinski list, in ,,Gazetta narodowa" — poljski list v Lvovu, sta se sprijaznila in bota skušala sprijazniti rusinski in poljski narod. — Od vseh krajev se sliši o hudi zimi; iz Beligrada se piše, da ste Sava in Donava zamrznile. — Repata zvezda seje prikazala.
24