Maribor, 21. хкутопЛга. »T A R O R i.* Stran 5« čv-asnsMI v gSMŠžavS Or dan, je doktor Roy Chapman Andrews poroćnI v londonskem zemljepisnem društvu o proučevanju puščave Gobi. V te 10,1 ko dostopne krnic so .ie od-pm'"iJa znanstvena ekspcdieija, že ktta iti 4tojirav ietogii.ia meščanska vojna Mongolskem jc prekinila nično delovanje. Dos'ej se jo sodilo, da se da pronilkniti v to pustinjo zgolj na kamelah, Ko jo dr. An Ar t: ws iJavil, da bi se dalo Prodreti tudi z avtomobili, so učenjaki rekli, tla mu nieša. Toda opirajoč ee na pomožno karavano 125 kamni, ki so nosile zaloge g-1 solina iu hrano za 5 meso cev. so i raziskovalci uporabili 7 autoinobilov. Uspeh Зс Ш tako velik, dn so v prvih dveh se~rnah prevaHli lO-COO km v pokrajini, kjer sploh tii cost. Ko so potem Avtomobile prodali take, kakrSlii so bili, «o i/J; upi I j vanje več nogo »6 Plačali v Ameriki. S to eksped'icHo je dobil avtomobilizem sijajno Izpričevalo in dotlej skoraj (neprehodna puščava Golti, ki .ic strašila celo najdrznejše ra-z tek oval ce in sedaj pa so jc na Westminster Bridge-гоо-du odprla velika centrala, ki se imenuje »Mrani luči*- Prvotno je bj)a v teh prostorilt rimsko-katoliška šola, nato вДолта. pisarna TrOdc Union (Delavske /.veze), potem kino in slednjič so jih najeli londonski spit i tisti. Tu bo redno Pridigal Vale Owen, pomagal pa mu ixo tudi sir Arthur Conan Doyle, ki sa po/.na marsikateri naš Čitatelj kot, avtorja napetih detektivskih romanov, zlasti »Schcrlocka Hotmesa*. Ta pisatelj je postal vnet spiritist, t, j. pristaš »občevanja z duhovi«. V »Hramu luči« so posebni prostori /A seance, psihično zdravljenje, od počitek hi okrevanje. Vse je prirejeno v rdečem Ionu, V pondeljek in četrtek se vr-še redne zdravim e seance- Ali si lahko zamislite, kako se to dogaja? Kakor na telefortu, pokličete skozi medija v »onostranstvo«: »Halo! Naj se jävi «travnik t .i in ta!* In se — baicj pravimo mi — oglasi poklicani Hlavmii zdravnik, ki leži že v »robu; to se Pravi: Čigar duša se pripravlja v nagrobnem svetu za novo vtele-šenje, In lahko dob Iste po coni zdravniško копжцНасЦОј z ska.' izkušnje o'iega-le z modrostjo po- »opoin-ika, je bila odnrta avtomobilske- zdravnika «o pr«?,ete mu prometu, panw vozi v weh smereh smrtnega živ! jen iu' in oči 52en7 Zemeljskih Okrog Ш0 avtomobilov, ki so dodobra zmoi -m predsodkov, ki kakor veste, nai "adomesttS. kamele. tem KVct;, ze!o otežkočajo zdravljenje t Znanstvenega staliv-ča Јс zanimivo, in v>oli koristijo »on&mu svetu«. Pravijo, da >Ma pušča va Gobi v pradavnih da modi ji, ki se sioer nimalo no spoznajo dnehl 7n'a ugodna /a rftzvoj kač. sesacev v zdravilstvo, dajejo isborne medicinske ™ rastlin, ki so znane zgolj v; Evropi in nasvete, ki h;;je včasi celo pomagajo. v Sredmtji Ameriki. Na teh da ti es obupno Prepričani smö» da bo marsikateri Pustili t:1-o vs? voč:iu razlika med tečajom liro in ceno blaga ter delovale moči na drugi strani, povzročila v gospodarstvu tečke motnjo, a industriji sami pa bo zadala težak u~ d-ircc vladna politika, ki gre sa tem, da se radi izboljšanja trgovinske bilance zmanjša uvoz- Vse bi še gl o, čc bi Smola italija svoj premog, toda brez premoga zmanjšati italijanski uvoz, znači skoru absurdno početje a1! nemogočo roj. Tako Sc visok tečaj 'ire ni držal; jel ie padati prav tako, kakor upada umetelno napihnjeni v:a 1 on, ko načenja, iz njega uhajati lahak plin, ki ga je držal iu dvigal, ali kadar stopi v tak zrak, da se ne more več dvigati kvišku. Sploh, kdor dobro zasleduje ne samo gospodarske in finančne, ampak tudi socialne in politične razmere v italiDi, si ne more ustvariti optimistične sodb« o usödi italijanske devize in nc moro videti v njenem /nabittiom dviganju znamenja boljših časov. Nasprotno: danes stoje stvari tako slabo, da mora objektiven opazovalce izreči neugodno sodl>o o italijanski liri- Tudi ni nadeje. da bi se po-ložai temeljito popravil. Danes ječi vsa Italija pod nezaslišano diktaturo, ki ustvarja od dne do dpo nova Mka in usodna razpoloženja v močneiši!i in uglcdnejših slojih laškega naroda. Uveden je režim popolne »vto-krncije (ra-novtade) in od prebivalstva se v imenu neukega hipornncijonalizma zahteva slei-"i pokorščina diktaiu e;ii-ne volje. Silne, srkrite moči s» v Italiji stisnnenc v iC^ 'cn obroč zastarelega absolutizma in 'c ivrči bodo veliko, ve. Ико pripomogi:1, <-3)rcč poči!. ru M fbroii zaros — bo a 'i"i/oriš£e Hšra ч Glede na važne dogodke v Italiji in rta Pogosto po vd ar.i an jo, da vpliva fašizem ozdravljujoče na italijansko gospodarstvo, bo zanimalo, kaj pišo o vpragunju italijanske lire znanj zagrebški gospodarski dnevnik »Jugoslov. Lloyd«, Prinašamo članek v izvlečku: Uvodoma navaja članka r številna mnenja o vzrokih, ki so pripomogli italijanski liri, da je £ia nedavno 'navzgor-Italijanska vlada je izrabila ugoden trenutek in jc Proglašala urbi et orbi, da je to anak tistega mogočnega finančnega Tistega dne. 1:1 '-o pečii — In ta tie-- n v Italija postala xa ■ 1 takih dogodkov, dr : komaj zamislimo. N Ji dvomno tak, da bedo rr ei tistega javnega red*:, s'/rimta vrinjen. To jo Prog miza. ki se ; na znotraj. Zunanji odnosi ;. 1 Vönb vsem službenim zatrdilom niti i ,. :i:,]c taki. da bi mogli videti v njih g_a-ranciJo za dober gospodarski j-n nolitičiii razvol sosedne kraljevine. Vse Јс v teh odnosih ali napeto aH nezaupljivo ali resignira^o, tako da utegne najmanjša koliri.ia izzvati velike zapleti jajc in intervencije, kor tembolj verjetno, če vemo, k"kšen duh in kak kriterij vodita italijansko zunanjo politiko- Lc-ta ie danes tak», so povsod več ali manj vsiljuje, povsod hoče ali diktirati ali špekulirati ab p3 s.nlet-kaniii. Spričo takih razmer in vidikov si je pač težko zamisliti stalen mednarodni Porast in stabilizacijo italijanske liro; vera vanj jc naivna 'da nc rečemo glupa, ker navsezadnje s v o t ni tako neumen, da ne чi vedel in vide', kam meri sedanJl režim v Italiji in v kakem protislovju .ie z velikimi oil .i i miru in splošnega delovanja, ki so bili sankcijo ni ran i v Lo-carpu in za katere se deia povsod, samo ne v Italiji. Dokler bo v Italiii tako kot jo danes, lahko lira trenutno in kratkotrajno skoči kvišku, alf zaupanja v njeno ozdravljenje ne more Imeti noben gospodar, najmanj pa resen poslovni svet. Dr. M. Š n u d e r I. ali ргшга! pr@ds©dki Kako si Ijytish/o zamišija pravo in ka^ je zakon v resnici {Iz predavanja na »Ljudski univerzi«.) $Saba vest Ijudolero f Reverend R. Baxter Riley Pripovedu- jo sledečo zgodbo o Papuancih plemena - , . . . • T - - Kiwai: Prišel ic k nüm misijonar reve- 1,1 'sp,?sno Kospodarskcga zdravljenja, ki rend Chain nc rs in Pspuanei so ga „bili .пи («sistovskih receptov, in snedÜ: vendar na tega za nobeno ceno S?nrnožill.eo ™ZTV, vchkodonoci načrti, niso hoteli priznati. Cez nekai let so med !'m,Kni mimster Volp, je daial izjave, njimi iskali delavcev za plantaže; ko so Kso ^bujale nad»30, da bo lira skočila najete Рарцапое privedli v pisarno, da LS^it ° ufZ bi sklenili ž njimi Pogodbo, so nenadoma ГЛ -z:lzC 'len preh^ k zlatem« star,d =agnali silen krik in poskakali skozi okna "I^^f^or ™ f' ^Л-Т^? 3 in duri na prosto ter izginili brez sledu. Г £ M f.,,nt' <> TTäi t, ^ "ra dose^a cctrtmo svoje pred- vojne ztlrave veljave. Vsekakor je k dviganju lire mimo raznih Špekulacij pripomogel vladni dekret, S katerim so se vsa državna plačila vršila preko Banoe d' [talia. Ta odrska ni bila sla ha in je nedvomno zelo Olaj-še|a denarni promet in koristila bilanci italijanskih državnih finarc. Ni mantkalo Kaj se Је zgodilo? Na stenj je _ visela velika fotografija enedenega misijonarja , . . „Hram Im i" v kondtesrau Kdo bi bi! mislil, da imamo tudi zvezo B »onim svetom«, namreč s svetom on- tudi drugih mnenj' značIC pa jeTdTso kraj groba, kjer_ ž.yc duše umrlih? In si Wa Protislovna m da se človek ni sicer jo imamo ze delj časa v Londonu,mogel v njih znajti. Splošno prüf ubiješ* kavni natlomc&islc, OlfUSeil 1 CG£1&£1„ Dobiva se v 1ЛСЈ5 đoJjra asortiranlO Molontfalnfj) tr&ov«BO0L Dedno pravo. Valorizacija. Pa še. huje je to radi devalvacije. Denar je izgubil svojo prvotno vrednost, stvari so st; podražile, zakon pa je ostal, kot da bi se "e v>ilo prav nič zgodilo. — Primer: Pred vojno, aH Šc lota iplg. je bogat posestnik izročil svoje veliko posestvo najstarejšemu sinn za nizko kupnino in Proti izgovoru dosmrtnega pre-vžitka. Ce sc računa pri prevžitku povprečno desetletna doba, potem Је ta sin Plačal z vrednostjo prevžitku in zneskom kupnine toliko, kolikor je bilo po-seetvo tedaj lm.imanj vredno- Kupnine sicer ni Шо treba izplačati. Intäbullrftlo se je na Posestvu in dogovorjeno .ie bilo, da ob očetovi smrti sin izPlaČn ta zne-^gk svojima bratoma kot dedščino po o-eetu, Skoro vsaka hiša na deželi s takimi pogodbami izroča gospodarstvo mlademu nasledniku. Vsi so bili zadovoljni. Leta jc oče umrl, seveda brez premoženja in prevzemnik je svojima bratoma izplačal dodščino Po pogodbi. Brata pa ugovarjata: Ali si ob pamet? Mi vsi trije smo bratje, imamo jednake prRvicc, Midva naj dobiva po očetn par tisoč kron, odo naše simpatije na strani prevzemnika in godrnjali bomo čez zakon iz nasprotnih razlogov. Iz tega vjdite, da je zakon le srednje merilo za redne razmere in da kaj lahko Pride v navskriiS z našim pravnim Čutom, ki sledi vsaki spremembi prilik. . V vseh deželah se je pojavilo po vojni stremljenje Po takozyani valorizaciji, to se pravi, da ЈД se naj pri umvjmli onra_. vi lih, ki segajo s svojim početkom y, dol» preti padcem denarne vrednosti, vodiio račun o spremembi denarne vrednosti. Zahtevali so, da sc nai vzame za podlago zlata valuta. Avstri.ia je valorizacijo deloma izvedla, mi smo ostali pri starem. Poskus samega predloga o tem jc propadel na letošnjem pravniškem kongresu. Kdor jc Pred vojno posodil tisoč kron, ta je dal s tem veliko premoženjsko vrednost. Dolžnik pa mu je danes dolžan vrniti tudi lc tisoč kronr 250 Din, čeravno si je W1 pred vojno s tem skoro kupil hišico, danes pa je upniktt dva dosti za. klobuk. Denarni zavodi, ki so dajali posojila na vknjižbo, so dobivali in dobivajo prejšnjo ogromne zreške v gld- nazaj v malovrcdiiih dinarjih. Dali so zlato, dobili pa malo srebra. Nam se zdi vse to. krivično, ali zakon zahteva svoje postopanje. Sprememba notranje vrednosti denarja gre n» nevarnost oneca, v коЈека dobro ali zlo se je izvršila. Več zakon ne more. Ločljivost zakonov. Ravnokar opisano nasprotje med prepričanjem, ki živi v. nas iti med zakonom so povzročile posebne povojne razoenere-To nasprotje nas začudi, nas žali in nam večkrat škoduje. Imelo je tudi že svoJ vpliv na spiožne gospodarske razmere. Ali še eno nasprotje je med pisano postavo in led živim naziranjem v narodu, ki pa ima še ttolj globoke in Se bolj tragične posledice — to so takozv. naši Pravoslavni zakoni. Najbolj razumljivo vam to ob sledečem slučaju: Mož Anton in žena Ana sta oba pristojna v Maribor, sta oba katoliške vere in sta so tudi poročil»' Cez nekaj let sta hotela narazen. Ker pa se katoliški zakon nc more razdreti, sLa dosegla ločitev zakonu od mizo m postolje. To se Pravi, da zakonska vez še obstoja. Anton in Ana sta še mož in žena, ali цјипо sknp. no življenje je mztočeno, vsak stanuje zase in vsak se hrani zase. Drugo verski ■zakon se Tia lahko cisto rftTA'ede, da so pretrga zakonska vez. Dokler ta še ob. stoja, če tudi sta zakona ločena, sc seveda ne moreta vnovič poročiti, čo pa vezi ni več, se lahko napravi nova vez. No, ko sta Anton in Ana biln ločena, eta si žHcla spet nazaj v zakonski jarem, seveda це medsebojni, Anton je spoznal Marijo; IäsUipjI je is, katoliške ccrkve. PMBW МлггБог, 21. i&vemTTi*^ Gqntti se je bolje kol- zdravili. SpraviH s pobolezen je težje in dnaije ker s pravočasno zaščito ohraniH sebe in svoje o r qa л e z d rav e. Vs a kd o mora zab rani H, da. ne postanejo njegovi zobje slabi. Z&moreš pa dobro zobovje ohraniti dobro,, in lepo zobovje lepo: ako dosledno uporabljaš ©dol. „Odo! uporabljaH" se pravi temeljito ispirati usta in zobe z Odol-orn qrqraH, izplakovati, snažiti; To je osveženje ust brez primere prestopil V pravoslavno vero. Pravoslnv-ni svečenik Je nato i>ri svoiam duhovnem sudu Antonov zakon z Ano, ki ie že kil ločen, p ovsu m raz vede I, V to je bjl Po Rvojili cerkvenih predpisih upravičen. Nato je Anton sklenil po prnvosl- obredu nov zakon 7. Marijo- Ana ]e sevoda bj|a sc Siva. Taki «luč nij v novejšem času niiso jedla v Sloveniji. Toda. k ".i .ie s takimi za. V on i? Cirn katoliška cerkev za tak zakon uradoma izve, ga naznani sodišču» ki mora uvesti proces, Čim d<£>i ovadbo-Y«a naša sodišča, tudi najvišje sodišče izrekajo v vseh slučajih, da eo zakoni, kakor sta pa sklenila Anton i« Mnrija «eveljavmi. Nasa sodišča st dr?,e Postave, iti pravi, da pretrda vez katoliškega zakona smrt in nič drugem. Ne poznejši prestop v drugo vero, ne postopanje pravoslavne cerkve tie morejo tega zakona spremeniti, zakon osvaja čisto да £c I o kat. zakramenta. Vsesplošno pa jfl TitKširjeno mnenje, da taki zakoni vclialo- Za enkrat no veljajo. Tu 1x3 morula nova postava priznati veljavnost teh zakonov. 2a enkrat se Pravniki med s^boj prepirajo o njih veljavnosti, a merodajno je le to, kar odločajo sodišč A, To stani^ pa l>o troba čim preje spremeniti, kaili posledice s« nedosledne-Marija je družabno Anto-novn žena/ a po zakomi jo njegova prilcžmica. Otroci med Antonom in Marijo so nezakonski. Ne Marija, ai-e otroci nimajo dedne pravica po An ton n. Pač Pa ima dodno pravico prva in ločena žena Ana, Zdaj pa vaemi- mo, da se je tudi Ana po Pravosl. obredu spet poročila, kakor Anton in vaelu drugega moža Martina, s katerim lie imela ptroke. Ti otroci iti cd Ano in Martinom so pravno otroci — Antona, eo njegovi zakonski otroci, ki nosijo njegovo ton« (dokler nc iZpodtbijo zakonitosti njih rojstva), ki podedujejo njegovo premoŽenje, Antonovi naturni otroci z Marijo pa prav no niso zakonski otroci Antona. Co bi bila Marija tudi ločona, bi bil i ti otroci njenega ločenega moža, T«'ko Pridemo do uprav nerazumljive in strašno zmote, da moževi otroci v njegovem drugem zakonu, niso njegovi zakonski otroci in njegovi dediči, temveč, da so njegova zakonska decn in njegovi dediči oni o-trooi, ki jih ima njegova prva žena s svojim drugim močom v drugom zakonu! Na glavi stoji navidezno vee pravni vsa natura! A sodišča ho čuvarji тако-na.. № njihova naloga odstranjevati take abnormalnosti. To mora storiti z8-konodaja. Tako smo videli na nekaterih' 11 5t«vj|a možnosti vzetih slučajih, kako krejeta zakon in življenje/ k^ko izgu^a zakon v narodu »v*ijo sliko, kako M Pf" votno po narodovih potrebah in mišljeni11 storjeni zakon polagoma pomakne v »prottie, kako, sikrafcka nastajajo med na* mi predsodki. Vsak novci.Ši z aken u»tre-Že kop i takih predsodkov, s Čim bolj so stara, tom več »pet naraste PredsodlkoV. Ideal hi bila harmonija med našim pravnim čutom in med zakonom, Иса], ki s? m« pa žal niti približali ne bomo niikoli. Kcmec- Ha prodaj. ljubi Id ju — prečiti n« proda; m. đr. 1 ixi-ftana šolske yoili S00 Din t Heidegger-a Le 300 Din. 4aslov * upravi. 24-25 Motorno kola VjirnS» ti pri Kirsnhnar, R«j> tern ul, 13. 2433 FnrH anfn dobro ohranie». ruiu GflB, zelo malo rabljtn ccno na prodaj. NbsIoy v upravi. 3434 Dtanlnn dobro oliramen cena rtaiflOD na proda;. kamka ulica 21. Francisse Casnadsiropna hiša v Mariboru, Meljaka cesla 59 se prod». Vprai»U pn Antoniji (Jaiperfa, Studenci, Na obrti ju Ster, 79. 2488 Odda se soba Yrbanova ulica S3. •H37 Gospod se sprejme na tianoTanje in linno. Pad m oi to i n «t, lt. 2Ui Dijaki ia dijakinje Imajo popust v brivnioi Frana Novak, Aleksandrova «e>ta 22. Velik promet mali Malatek!_2409-4 ta dobro brano «e ipr(tjm*jo abooenti Ale klanrirava e««la 4-5/1,, naapro; ko l o d f era, 2U-. №1 sakra Plrc 3j'«j(orPi*ev« ulica S te v. 11, fhihi-frii№ra sedanja modu. sa dame stirkteiije U« ааш |Жр(п. ia pospode:!3nio4Dir : ■-if^'U №mu 9 Din. priporoma brivec PTRC, izdeluje tUirt»k« pliiići poeeni. Gre tndi n m У dom. i'onadbe pod ^ffri'ja na upravo lista. 242ti Ш оргеш!јш scä? 'j aiekta'. r als vrti) »to j;i uro ■Uan ritJom ве odda LnTjec mn foipodu. Vprnfati т trjvi-iael it. Krатоз, Alek^uatirov.H dm,Ji IS. 2433 HÜ«8117 * *rt«n t Karihorti ßa Lfpi Uft >« proda. Btann-j^Wnf* »vpolago. Сша рл јД6<ото1Ж. Boater v npiari. m fi+ai iOarfilvi akvizüerji ia reijo invnrovalno družbo. t«di injetnifci, se sprtimeio. Okolita pride tudi v potter. Pojn»niln t men Blnici J, Bezjtk ЗДшш Mmm se nem »lojem priporoća. Po-slrežba iista in prvovrstna. Dijaki imajo izTzemS> sobote in dntva preil ptamikom popust. Vekosiav Qjurln, Jur-Alieva ulica 9, lOlkiavževa darila «a dobi poceni pri I. TRPIN, Glavni Irf, in sicer belo pl»tno k 7 Din, /a nuti« a 3S Din, volnene rob^s k 10 Din. plete & 40 Din. Velnr z» dttnske plai*e od 80 Din naprej, najfinejši krmi?arn i 1R0 Din. No K»xnudltp prilik», oglejte si pred nakupom, -MOl ЗзЕло olle Sitir trgovcem lovarna buiiiega olja J. HochmUilor t M*nhor« pri atarem moitu, juini breff Drave. — Zamenjav* bnčnih kojiic »a bufiao olje. Höfi — I P Г v «j j ti PRVA KRANJSKA VRVARNA IVAN N. ADAM IC r-enlnU: LJUBLJANA, Sv.Petr« centu JI. 31, Teltfro it. 1И L^idiuxnifH: MARIBOR, VetrlnjikiiuUciiit.»). Ttlffou It. priporoJa Nenoz^hinarn^ninn' ti var-ke i^dclKe u prave dolge konoplje, kakor: Strange, uzde, lTvke 2* perilo, vrvi za seno in tratismisije, nidtvoz (ipa^o) vsake debelosti, dreto, purte, na»adne in ta traOi-miaije i, t. d. po nnjni^ih cenah. 2:4$ Lastni izdelki 1 Nakup prediva t Točna po*tr«iba I MLHfUM prvovrstna, novo popolnoma sveže blago se DOBIVA POVSOD Piva hrvatska tvortilca salame, siiScna mesa i irmtl 1 GavrilDvic-a sinovi t i Petrini a. Glavno zastopstvo: Franc Reiner, Marlbor, KoroSka cesta 17, r PERILO IN OBLEKE" 1 v prodaja premog ir SLOVENSKIH PRCMOQOVHIKOV vseh k.ikovostl, v celih vagonih po originalnih etnah premogovnikov ra domačo vporsho kakor tudt и lo-dustrliska podjetja ln г» z pečava ni debela INOZEMSKI PttEMOd IH KOKS viake vrste In vsakega Iivofa ter priporoča če!ko«lo-vaikl In anglelkl koks za livarne ln domačo uporabo, kovaikl premog, irnl premog In hrlket» Naslov 199 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V UU&UAN1 Miklošičeva cesta 15/L K E L C, KROJAŠKI SALON MARIBOR, STOLNA ULICA S se priporoča za izdelavo oblek za gospode in dame, Vaa V to stioto spadajoča dela se IzvrSujeJo prvorratno, v naj-krajlem času ia najceneje. £144 PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D. KUPITE NAJBOUŽE PRI TVRDKI 1004 I. N. ŠOŠTARIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA (ESTA 13. Od dane» naprei т „Jadranski kleti" pod kavarno ,Jadran" ^IIISKE RIBE kakor tudi druga topla In mrzla jedila. Točijo ae pristna 2423 9 Ljutomerska in dalmatinska vina* V soboto in nedeljo svira priljubljena domača godba Za obilen obisk se priporoča* JOSIP iEREC Halo - Kam!? Na novo vjio! Vsi v gostilno pri „Starem mostu", Dravska tli. 13. kjer se toči prav \ dalmatinsko vino lastnega pridelka-Ribice in izborr? kuhinja. SS8S ■ Ä Me**»m, predstavnik; ЈјЈгаако De te I a, ravnatelj. Urednik Ho ž i H a r Vehoelwr SplmdUi, novinar. Va] т Mazübor» Borko, ÄOTin*r. IidajateJj; Комог^ј »T»borM