dna Din 1*-
Pcstnina plačami v golMU
Štev. iso
V £|ub!|aaiy tcccfc, 10. avgusta 1931
Idoli.
Vesti o potovanjih angleškega in italijanskega zun. ministra
Italija in Anglija se bosta le sprijaznili
Rim, 10. avgusta, o. V sveži z zadnjim zbliža-njem med Italijo in Anglijo ter s pripravami za (sporazum med obema državama, so se začele širiti vesti, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano v kratkem potoval v London, nakar bi angleški *un. minister prišel v Rim. Kljub temu, da so te vesti zelo nepričakovane in skoraj neverjetne, jih italijanski odločujoči krogi ne zanikujejo, marveč pravijo le. da so nekatera ugibanja v evropskem tisku dosti prezgodnja.
Včeraj je prišel v Rim italijanski poslanik v Londonu grof Grandi in bo ostal dalje časa v Italiji. Grandi bo danes poročal Mussoliniju o svojih zadnjih razgovorih z angleškimi državniki. Preden sc bo vrnil v London, bodo v Rimu določili vse podrobnosti glede sporazuma z Anglijo.
Z istim namenom je odpotoval v London angleški poslanik v Rimu, ki je predsedniku vlade ie poročal vse potrebno glede bodočih pogajanj z Italijo.
Predsednik italijanske vlade Mussolini bo imel na koncu manevrov na Siciliji važen političen govor. Tedaj pričakujejo tudi odločilnih izjav glede sporazuma z Anglijo. Ta govor bo, kakor domnevajo, spet važen mejnik v evropski politiki, kakor je bil lanski Mussolinijev govor v Milanu
ki je napovedal zbližan je z raznimi evropskimi državami, s katerimi Italija do tedaj ni bila v najboljših stikih.
Odstranitev abesinske ovire
London, 10. avgusta. AA. tisk razpravlja o nameravanih
DNB: Londonski pogajanjih med
Italijo in Anglijo. >Daly Telegraph« piše, da sta se Anglija in Francija že sporazumeli o tem, da septembra verifikacijski odbor v Ženevi ne bo več potrdil pooblastil neguševega zastopnika. Takšen sklep bi drugim državam dopustil, da lahko povedo svoje mnenje o italijanski suverenosti nad Abesinijo. Anglija in Francija se bosta še pogajali z Italijo o položaju tujih koncesij v Abesiniji.
Čigava bo zmaga v Španiji?
Bruselj, 10. avgusta. AA. (Stefani) Belgijski konzul v Barceloni, ki se je vrnil v Bruselj, je izjavil. da je zmaga nacionalistov sedaj popolnoma gotova, posebno zaradi demoralizacijc in razcepa, ki se je pokazal na rdeči fronti.
Angleški in francoski ugovor pri Francu
London, 10. avgusta. Angleški poslanik v Hen-dayu je dobil včeraj naročilo, naj ugovarja pri na-
Novi smrtni tovori za Španijo
Pariz, 10. avgusta, o. »Petit Parisien< navaja po pisanju španskega rdečega tiska, da je rusko vrhovno vojno poveljstvo sklenilo poslati v Španijo večje število štabnih častnikov, da bodo pripravili vse potrebno za novo veliko vladno ofenzivo proti nacionalistom. Poleg tega poročajo listi, da je te dni odplulo iz Odese sest velikih ruskih parnikov, ki vozijo vojni material za špansko Ljudsko fronto. Parnik »Koion« vozi 100 težkih in 200 lahkih tankov, 4000 težkih in 6000 lah1;ih strojnic, 20.000 modernih pušk, 300 letal, 3000 plinskih granat, 200 ruskih pilotov ter 100 kemičnih inženerjev.
London, 10. avgusta. >Daily Herald« objavlja vest, v kateri pravi, da je Nemčija v zadnjem času začela pošiljati velike količine vojnega materijala v Španijo. Več dokov v Hamburgu so rezervirali izključno samo za prevoz tega orožja. Delavci, ki so dosedaj delali na teh dokih, ne smejo več tja. Oddelki SA in SS ponoči nalagajo tovor na ladje. To nalaganje se vrši že od začetka meseca junija. V juliju so morali poklicali na pomoč redno pristaniško delavstvo. Poprej pa so delavci morali priseči, da ne bodo povedali nikomur ničesar, kar bodo videli pri nalaganju,	...
Boji za judovsko državo in proti njej
London, 10. avgusta. »Daily Herald< poroča iz Bagdada, da namerava iraška vlada sklicati vse-arabsko konferenco kot odgovor na svetovni judovski kongres v Ziirichu. Te konference se bodo udeležile štiri mohamedanske države, ki so nedavno podpisale sporazum med prednjeazijskimi državami. To so Turčija, Irak, Perzija in Afganistan, ki so sklenile vstopiti v enotno fronto za boj proti načrtom za razdelitev Palestine. Te štiri države bodo svoje zahteve poslale tudi Zvezi narodov.
Ziirich, 10. avgusta. Svetovni judovski kongres je včeraj na neuradni seji nadaljeval debato o angleškem načrtu o razdelitvi Palestine na tri dele. Nekateri odposlanci 60 zavzeli stališče, da je treba sprejeti britanski načrt kot osnovo za nadaljna pogajanja. V tem smislu je posebno govoril palestinski delegat Ben-Gurion. Dejal je med drugim, da je treba pristali na judovsko državo, če tudi v kar najtesnejših mejah, če to ponudi mandatna oblast.
Glavno je po njegovem, da dobe Judje lastno državo, naj bo še tako neznatna. Kakor hitro bodo pa imeli svojo državo, bodo Judje imeli osnovo, na kateri bodo mogli urediti svoj položaj do drugih držav. Če bo ta država dejansko enakopravna, je poudaril govornik, bo imela do neke meje značaj velike države. Zanj je glavno, da bo bodoča judovska država mogla v 14 dneh sprejeti še poldrugi milijon priseljenih Judov. V tem primeru bodo Judje po svojem številu mogočnejši od vsega arabskega življa vzhodno in zahodno od Jordana.
Nekateri drugi zastopniki so pa nasprotovali angleškemu načrtu in zahtevali, da naj kongres e posebno resolucijo načrt obsodi.
Debata o britanskem načrtu se bo nadaljevala danes, ko bodo sprejeli tudi resolucijo o njej. V torek pričakujejo tudi prihoda zionietičnega voditelja dr. Weitznianna v Ziirich.
laponska ima na severnem
Kitajskem 45.000 vojakov
London, 10. avgusta. AA. (Reuter) Po neki zakasneli vesti iz Pejpinga, se potrjuje, da je tja prišlo 5000 japonskih vojakov pod poveljstvom brigadnega generala Kavabe. To so tri poljske pehote, en polk topništva in en konjeniški polk, ter en motorizirani oddelek. Japonske čete tabore se-vernovzhodno in južnozahodno od mesta. General Kavabe je zagrozil z najstrožjimi kaznimi kršilcem miru.
Čang-Ču, novi načelnik kitajske uprave v Spingu, je odstopil.
Japonsko čete na severnem Kitajskem cenijo danes na 45.000 mož.
Včeraj opoldne je spel 5000 Jap6ncev z vso opremo vkorakalo v Pejping in defiliralo po glavnih ulicah. Kitajci so ostali v svojih hišah.
Nova oblastva v Pejpingu gledajo predvsem na to, da ubijejo pri tamkajšnjem prebivalstvu ves ugled nankinške vlade. Mnogo kitajskih listov
je prenehalo izhajati. Izdani so varnostni ukrepi proti vsem tistim, ki simpatizirajo z Nankingom. Japonske čete dobivajo še zmerom pomoč. V pokrajini Hopej štejejo japonske čete 50.000 mož. Kitajska pošta noče sprejemati brzojavk, češ, da so aparati pokvarjeni. 8. avgusta sta šla dva vlaka iz Pejpinga v Tiencin.
Japonske groinje
Tokio, 10. avgusta. AA. (DNB) Vojni minister Sugijama je izjavil po današnjem izrednem zasedanju, da se je sedanji položaj nevarno zasukal. Ker je Kitajska s prodiranjem svojih čet kršila prevzete obveznosti, je postavljeno japonsko potrpljenje na preizkušnjo. Če bo to stanje trajalo dalje, bo morala Japonska seči po orožju. Vojni minister je pristavil, da je doba diplomatskih pogajanj končana, in da je mogoč preobrat samo, če si Kitajska v. zadnjem trenutku premisli.
Med Avstrl|o in Nemčlfo
Dunaj, 10. avgusta. Podtajnik za zunanje zadevo dr. Guido Schmidt je obiskal nemškega zunanjega ministra von Neuratha na Predarlskem, kjer se minister s svojo družino mudi na počitnicah. Ob tej priliki sta oba državnika izmenjala svoje misli o splošnem političnem položaju. Razgovora se je udeležil tudi državni podtajnik v nem-Skem zunanjem ministrstvu von Mackensen. Sestanek je potekel v zelo prisrčnem tonu.
Boj proti anarhistom
Cartagena, 10. avgusta. AA. (DNB) Zaradi včerajšnjih aretacij nekaterih uglednejših članov anarho-sindikalnega odbora je |>oložaj v mestu zelo napet. Revolucionarni sindikati so objavili manifest, v katerem pozivajo oblasti, naj aretirane osebe takoj izpuste, ker bodo sicer v pristanišču krvavi dogodki. Valencijska vlada je poslala v Cartageno dva napadalna bataljona, ki naj podprejo tamošnje redarstvo.
Vse manifestacije in demonstracije pred tujimi, poslaništvi bo prepovedala ameriška vlada na predlog senatorja Pittmana,
Politični lovi v Avstriji
Dunaj, 10. avgusta, 'm. 13. avgusta bo prišel v Avstrijo madžarski regent Horthy. Najprej se bo ustavil v Zechetu, kjer se bo udeležil velikega lova na srne. Politična javnost je mnenja, da se bo ob tej priliki sestal tudi s predsednikom avstrijske vlade g. Schuschniggom. Za tem bo Horthy odšel v Vrbo ob Vrbskem jezCru, kjer se bo sestal s predsednikom avstrijske republike Miklasom. Tu bo ostal nekaj dni, tiakar sc bo 20. avgusta odpeljal na Madžarsko.
Nova ureditev plačilnega prometa s Francijo
Paric, 10. avgusta, m. Kakor doznavajo iz dobro obveščenih krogov, je bil ob priliki zadnjega obiska guvernerja jugoslovanske Narodne banke v Parizu in po razgovorih, ki jih je imel 6 francoskim finančnim, trgovinskim in zunanjim ministrom, dosežen sporazum glede ukinitve klirinškega sporazuma med Jugoslavijo in Francijo. Namesto kli-ringa bo uveden sistem direktnega plačilnega prometa. Francoski gospodarski krogi se nadejajo, da bo v kratkem prišlo do ukinitve klirinških soora-zumov tudi i drugimi državami,
cionalietični vladi v Salamanci zaradi obstreljevanja parnika »British Corporak. Po mnenju angleške javnosti izgovori, da ni mogoče, da bi bila letala, ki so obstreljevala parnik, nacionalistična, ne drže, tudi ne z ozirom na to, da 60 taista letala napadla italijanski parnik »Mongoja«. Ia višine je na odprtem morju težko razločiti barvo zastav in so letala italijanski parnik obstreljevala pač po pomoti.
Posadka italijanske ladje pa izjavlja, da so bila letala vrste Fokker, kakršne ima vladna vojska in so po napadu krenila proti Almeriji.
»Press Association« pravi v zvezi z obstreljevanjem angleške ladje »British Corporak, da v Londonu ne poznajo narodnosti letala, ki je vrglo bombe in da bodo ugovarjali »za vsak slučaj«. General Franco bo odgovoril po vsej priliki na angleški protest, da v tem primeru ne gre za nacionalistična letala.
Tudi francoska vlada je po svojem poslaniku ugovarjala pri vladi v Salamanci zaradi bombardiranja parnika »Djebel Amourt.
Kako so morali v Španijo
Bruxelles, 10. avgusta, o. »Le Soir« poroča o čudni usodi dveh belgijskih ribiških ladij. Lastnik ene izmed njih pripoveduje, da sta ladji lovili 29. julija ob južnozahodni irski obali. Ladji sta imeli med posadko 16 španskih beguncev, ki so pribežali že v- »ač&tku državljanske vojne v Belgijo in ki so jih sprejeli na ladje zaradi poznanja lovišč v Atlant-fikeoi morju. Devet ribičev je bilo Belgijcev.
Španci so pa omenjenega dno zvečer Belgijce nenadno napadli ter z ladjama odpluli proti baskovski obali, kjer so Belgijce naložili v čoln ter jih pustili na morju. Ladji eo odvedli v neko manjše rdeče pristanišče. Belgijci so se rešili na francosko obalo, odkoder so jih poslali domov.
Nepotrebni koraki
Perpignan, 10. avgusta, m. Bivši predsednik madridske vlade Largo Cabalero je bil poklican v Pariz radi okrepitve socialistične propagande. Novi delavnosti bivšega predsednika madridske vlade tukajšnja javnost pripisuje velik pomen že radi tega, ker je Largo Cabalero pred svojim odhodom v Madrid zelo ostro obsodil vojaško politiko Negrinove vlade. Largo Cabalero je ob tej priliki izjavil, da so bili porazi pri Brunetti in Teruelu čisto nepotrebni in da bo o njih govoril ob drugi priliki še bolj odkrito.
I
Konec mednarodnega skavtskega tabora
Haag, 10. avgusta. AA. Havas. Včeraj so slovesno zaključili mednarodni skavtski , jamboree. General Baden Powel je imel pred 30.000 skavti zaključni govor, v katerem je rekel, da skavtizem v vseh državah igra zelo veliko socialno vlogo.
Danes in jutri bo večina skavtov obiskala še razna mesta po Nizozemskem, voditelji skavtizma pa bodo imeli kongres v Haagu.
Strahovit napad s sekiro
Vel. Gaber, 10. avgusta.
Same žalostne reči še zadnji čas dogajajo okrog po naših hribovskih vaseh. Že zadnjič etno imeli priliko poročati o fantovskem pokolju in nočnih zahrbtnih napadih mladih fantov sredi vasi, zdaj pa se je zopet dogodil v bližnji Zagorici vsega obžalovanja vreden primer, ki moramo o njeni poročati. Delavec Planinšek Alojzij iz Zagorice se je vračal okrog f>ol enajstih ponoči z dela proti domu. Že blizu doma sta ga iz zasede napadla, kakor navaja Planinšek sam, neki Verbič Ludvik in Gregorčič Janez. Eden izmed njih je bil oborožen s sekiro ter je ž njo zamahnil proti Planinšku. Planinšek se je moral obupno boriti z obem« napadalcema, da se ju je otresel ter jima končno ušel. Vendar pa je dobil Planinšek pri napadu hude rane po telesu, zlomljeno ima tudi levo roko. Planinšek se je moral zateči v ljubljansko bolnišnico.
Prometna nesreča v Gradišču
Ljubljana, 10. avgusta.
Dopoldne ob 11 se je v Gradišču na križišču Gregorčičeve ulice pripetila manjša nesreča, ki pa je k sreči ostala brez večjih posledic. Iz Gregorčičeve ulice je privozil mali sinko nekega policijskega stražnika, menda kakih 6 do 8 let star, ki je hotel s. kolesom križati cesto v Gradišču tik pred tramvajem. Tramvajski voz, ki je v tem vozil iz mesta proti Viču, je dečka podrl s kolesom vred. Fanta je tramvajski voz s kelosa sunil na qtran, kjer je obležal nezavesten, kolo samo pa je tramvaj zdrobil. Reeševalni avto je sicer brž privozil v Gradišče, toda vrni! 6e je v Mestni dom brez ponesrečenca, ki je brž, ko je zagledal reševalni avtomobil, vstal ter ee san) napotil proti domu.
Vesti 10. avgusta
Brezposelnost v Angliji je od lanskega julija padla. Po uradnih izkazih znaša skupno število brezposelnih 1,137.459, to je za 292.000 manj kakor lanskega julija. Padec brezposelnosti gre na rovaš velikih oboroževalnih del v angleških orožarnah in ladjedelnicah.
Zaradi izgona nemških časnikarjev is Anglije je nemška vlada včeraj pri angleški protestirala ter izrazila željo, naj angleška vlada naroči lastništvu velikega londonskega dnevnika »Timesc, da zamenja svojega sedanjega dopisnika v Berlinu, ki nemški vladi ni pogodu.
Trije sovjetski tečajni letalci so iz Združenih držav včeraj dospeli v London ter pri prihodu dejali časnikarjem, da bo, kakor kažejo njihove izkušnje, v kratkem mogoče uvesti redno letalsko zvezo med Moskvo ter Severno Ameriko čez teoaj.
Na mirovni poziv Združenih driav, ki ga je ameriški zunanji minister Hull v imenu predsednika Roosevelta poslal vsem vladam na svetu, je poleg 37 drugih držav včeraj tudi Nemčija odgovorila pritrdilno.
Važne izjave o angleški vojski bo danes dal v londonski poslanski zbornici vojni minister Gore Belisha. Izjave se bodo nanašale na novo organizacijo naborov, na plače in na pokojnine vojaštva.
Kitajski finančni minister Kung je v Parizu podpisal sporazum med kitajsko državo in med skupino francoskih finančnikov za posojilo, s katerim bodo preosnovali kitajsko denarno gospodarstvo.
Is komunistične stranke so izključili župana v velikem sibirskem mestu Taškentu, dalje komisarja za finance v republiki Uzbekistanu ter nekdanjega upravnika sovjetske vojne akademije v Leningradu lpova. Vse te uradnike in dostojanstvenike so seveda takoj zaprli.
Pretep med Kitajci in Japonci se je začel predsinočnjim na letališču v Šanghaju, ko 'je skupina preoblečenih japonskih vojakov skušala vdreti na letališče, najbrž zato, da bi poškodovala letališke naprave.
Pet nemških študentov se je smrtno ponesrečilo v tirolskih gorah blizu Innsbrucka.
Oddelek japonske vojne mornarice bo obiskal Italijo med velikimi manevri, ki bodo konec tega tega tedna na Siciliji. Ladje bodo priplule v Palermo 13. avgusta. Italijanski kralj bo sprejel vse višje japonske častnike z ladij.
Za enotno krščansko fronto proti Španiji poziva westminstrski katoliški nadškof msgr. Hins-'ley, ki pravi, da danes vsemu krščanstvu grozi skupna nevarnost od vseh političnih in socialnih sistemov, ki se hočejo polastiti vsega človeka. To dokazuje zlasti španski primer, ki opominja kristjane, naj bodo pozorni.
Občni zbor jugoslovansko-italijanske trgovske zbornice bo na Reki 21. avgusta.
0 preosnovi bolgarske vlade se spet slišijo vesti, kakor smo že pred nekaj dnevi poročali. Po preosnovi naj bi kralj razglasil novo ustavo, ki bi obnovila parlamentarizem v Bolgariji.
V obrambo Češkoslovaške proti napadom nemškega tiska je imel angleški časnikar Wickham Stee na poletnih vseučiliških tečajih v Cambridgeu vrsto predavanj, v katerih je osvetljeval prave nemške namene v Srednji Evropi.
Najboljši motociklist na svetu, Anglež Guitry, je pred dvema dnevoma umrl za težkimi ranami, ki jih je dobil pri motorni dirki za veliko nagrado Nemčije. Bil je že dva kilometra pred ciljem, ko mu ie odpovedal motor, kar ga je vrglo po tleh.
Za povratek vojvode Windsorskega v Anglijo
se zavzemajo nekateri člani angleške kraljeve rodbine, češ, da bivši kralj vendarle ne more ostati večno v izgnanstvu.
98 kilometrov daleč je plaval danski plavalec Jenny Komerogart. Bil je v vodi 29 ur in pol.
Z jadralnim letalom je preletel Alpo nemški poročnik Schreiber pri jadralni tekmi.
' Bivši abesinski cesar je časnikarjem izjavil, da se ne misli odreči abesinskemu prestolu in da bo še naprej delal za to, da svoji bivši državi zagotovi neodvisnost, ki jo bo po njegovem konec koncev le dosegla in to s pomočjo Zveze narodov.
Veliki gozdni požari so izbruhnili po različnih predelih Francije zaradi silne vročine v zadnjih dneh. Vlada je morala povsod poslati na pomoč vojaštvo, da bi požare omejilo.
Portugalsko zasebno letalo s petimi potniki je blizu Lizbone padlo iz precejšnje višine naravnost v morje, pri čemer je vseh pet ljudi izgubilo življenje.
Avtobus s 16 češkimi letalci se je prevrnil s eeste blizu Prage. Štirje vojaki so bili na mestu mrtvi, vsi drugi pa ranjeni.
Novo vrsto kuriva za letala bo začela izdelovati ameriška družba Standard Oil. Gre za poseben docela čist bencin, ki ga bodo po novem postopku napojili še s kisikom. Novo kurivo bo omogočalo letalom popolno izrabo pogonskih snovi in bo vplivalo tudi na zvišanje brzine.
Nobelovo nagrado :a letos bi po nekaterih predlogih moral dobiti angleški zunanji minister Eden. Proti temu predlogu pa je vstalo vse švedsko časopisje, ki pravi, da Eden z ozirom na Španijo in Abesinijo, pač ne zasluži najvišjega priznanja za mirovno delo. Sploh je neumestno, da dobivajo mirovne nagrade poklicni politiki.
Helij za polnjenje zrakoplovov bodo iskali Nemci v Mehiki, kamor je že dospelo posebno odposlanstvo nemške vlade, da sklene z Mehikanci potrebne pogodbe
Mussolini se je včeraj popoldne vkrcal na svojo jahto »Auroroc in se odpeljal v Messino n« velike italijanske pomorske manevre, ki bodo od 12. do 19. avgusta 1.1.
To in ono izpred sodišča
Ljubljana, 10. avgusta.
V	justični palači še povsod vlada idila poletnih sodnih počitnic. Uprava palače je to priliko porabila, da je začela prenavljati nekatere notranje uradne prostore in sobe. Prenovila je tako višje državno tožilstvo, sedaj prenavljajo sobe apelacijskega sodišča. Vsa soboslikarska dela so bila oddana nekemu ljubljanskemu obrtniku, ki bo pač po svojem okusu znal prenoviti notranjost sob značaju in resnosti palače primerno.
Na apelaciji razpravljajo
Redki so primeri, da apelacijski senati vodijo ustne razprave, zlasti kazenski, kajti vsi prizivi proti sodbam okrožnih sodišč se večjidel obravnavajo in rešujejo na tajnih sejah. Včeraj pa je kazenski prizivni senat ap. sodišča vodil zanimivo, prav 5 ur trajajočo ustno razpravo tam v razpravni dvorani št. 112 v II. nadstropju justične palače. Prizivni kazenski senat so tvorili apela-rijski sodniki gg.: Vinko Strasser, kot predsednik in kot votanta dr. Prešeren in dr. Ogoreutz. Zapisnikar je bil okr. sod. dr. E. Kovač. .lavno obtožbo je zastopal višji drž. branilec dr. Kravina, obtoženca-prizivatelja pa je zastopal dr. Macarol iz Konjic.
Kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodišča v Celju dr. Bračko je 1. marca t. 1. obsodil A. K. iz konjiške okolice zaradi težke telesne poškodbe na 3 in pol meseca strogega zapora. To nepogojno, ker je obtoženi odločno in dosledno zanikal krivdo. V nočnem spopadu dveh skupin 24. oktobra lani v Konjicah je obtoženec K., kakor navaja prva sodba, dva nasprotnika hudo poškodoval, enega je z nožem sunil v hrbet, drugega udaril po glavi. Obtoženec je proti sodbi izvedel priziv in revizijo na apelacijsko sodišče v Ljubljani. V obširnem spisu je navajal vse razloge in okolnosti, ki so govorile za njegovo nekrivdo, dalje pa se je tudi pritožil zaradi previsoko odmerjene kazni, ker doslej še ni bil nikdar kaznovan, zlasti pa ne zaradi noža. Apelaciiski senat je prvo sodbo potrdil v pogledu obtoženčeve krivde, ugodil pa je prizivateljevemu prizivu glede kazni, ki jo je sedaj znižal na 2 meseca in 15 dni strogega zapora. Pri odmeri kazni, je senat navajal, bi moral prvi sodnik uvaževati zelo važno olajševalno okoliščino, namreč njegovo neoporečnost. Prva sodba namreč to okolnosti ni pravilno ocenila.
Na Florijana bi kmalu Tržič pogorel
France Sitar«, jc sodnik-poedinec g. Fran Gorečan v dvorani št. 79 nagovoril srednjeveli-kega, dostojno oblečenega moža, po poklicu čevljarskega prikrojevalca, 37 let starega, doma iz Tržiča, zaposlenega pri mojstru A. Ješetu v Tržču,
 »ste-li kriv, da ste letos na Florijana dan
povzročili iz malomarnosti velik požar?« ... Obtoženec nekoliko boječe, ker še ni nikdar v svo-' jem življenju stal pred kadijem:	'Nisem toliko
kriv. Nesreča je bila.« ... In sodnik je nadaljeval: »Lahko bi Tržiču napravili ogromno škodo. Drugič morate biti pri poslu previdnejši.« Branilec dr. Jelenc: >Naj pove, kako se je stvar razvijala!« Sodnik je začel navajati iz protokola: »Na sv. Florijana ste mešali v delavnici Antona Ješeta lepilo.
T7. posode se je nekoliko lepila zlilo po tleh. Pograbili ste cunjo in zlito lepilo pobrisali ter vse vrgli v peč. Ko ste v drugič vrgli pobrano lepilo v peč, je nastala eksplozija in plamen je švignil iz peči v delavnico. Še vi ste se opekli.«
Obtoženec je pripomnil: »Niti najmanj nisem mislil na lake posledice.«
'Saj veste, da je bencin, ki	je bil v lepilu,
zelo gorljiv. Vsak otrok	to	ve.«
»Zmotilo me je, ker	se	prvič	cunja z lepilom
ni	vnela. Mislil sem si,	da	bo drugič prav tako
šlo. Gospod sodnik! Nisem zažgal niti iz malomarnosti niti namenoma.«
»Če bi se namenoma zgodilo, bi stali danes pred tremi sodniki.«
Pred mojstrom, da se ne bi jezil, sem hotel zabrisati svojo nerodnost,« se je obtoženec začel opravičevati.
»Iz male nerodnosti ste napravili še večjo. Ogenj je uničil delavnico. Zgoreli so stroji z inventarjem. Škode je bilo do 200.000 din. Gospodar ni zahteva! za enkrat nobene odškodnine, ker je izjavil, da ste brez premoženja. Pravico odškodnine si je pridržal za poznejše čase.«
»Vse mi je odpustil,« je. obtoženec prekinil sodnika, s Pri n jem sem še vedno zaposlen. Po požaru sem hotel iti stran, pa me ni pustil. V čevljarski stroki sem zaposlen že 24 let.«
Sodba: P’rance Sitar je kriv požiga iz malomarnosti in se obsodi na 1200 din denarne kazni odnosno 20 dni zapora, pogojno za 2 leti. — Sitar je sodbo sprejel, sodnik: »Drugič bodite previdnejši! Bil je cel Tržič v nevarnosti.«
Laži doktor obsojen
»Dober dan, gospod!« in priklonil se je pred sodnikom g. Gorečanoni mlad, prav dostojno oblečen, v zvenečem idrijskem narečju govoreči Ivan Jurjevčič, sodnikov dober znanec, kajti on rad izvršuje protizakonito zdravniško prakso. Sodnik pa se mu je nasmehnil: »No, dr. Jurjevčič, stopite vendar bližje! Zakaj niste, študirali medicine?« Glas iz občinstva: »Zaradi krize!« Obtoženec: »Revežem rad pomagam, kolikor morem. Rad bi bil zdravnik. Ni šlo. Ljudje se mi smilijo.« Sodnik:
• V Hrenovi ulici stanujete. Imate zunaj tablo?« Obtoženec: »Še dolgo ne!« Niste več bolničar. Kaj delate? S čim se preživljate?« Jurjevčič: »Vse, kar mi pride pod roko. Tudi na kmetih delam. Morani tako delati, da si prislužim kruh.«
Prva razprava proti Jurjevčiču zaradi maza-štva je bila 19. julija pred sodnikom-poedincem. Takrat smo pisali, kakšne recepte je dajal laži-doktor raznim svojim pacijentom, moškim in ženskam. Zapisoval jim je lavendelovo olje, razne čaje, belo deteljico, počepno vino, gorke obkladke z ovseno slamo, cvetlični med, hren itd.
Jurjevčč je bil pred sodnikom sila zgovoren, skušal je stvar preobrniti. Zato mu je sodnik vpadel: »Ne mešajte stvari. Na gavge vas ne bomo obsodili.«
»Gaspud sadnik! Za taka stvar pa nisa gav-ge,« se je Jurjevčič nasmehnil in zadovoljno poškilil tudi na državnega tožilca.
Med drugim je zdravil v ljubljanski okolici tudi Černetovo teto, ki so prišli iz Anglije vživat naš dobri zrak. Zaslišana je bila le Marija Že-nova, ki je med drugim pripovedovala: »Na maternici sem bila bolna. Belo deteljico in bele rože mi je dal.« Sodnik: »Ste se ravnali po njegovem nasvetu?« Priča: »Seveda. Ozdravela sem, ko mi vsi^ dohtarji niso pomagali. Bela deteljica in bele rože pa so mi pomagale.«
Ivan Jurjevčič, kateremu je policija zaplenila nekaj instrumentov in celo vrečico raznih stekle!'- , ničic, obrtoma izvršuje mazaštvo. Za enkrat je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni pritvor od 27. aprila, tako da je bil dobri »doktor« puščen na svobodo. Obsojen je bil zaradi 2 slučajev, v 1 pa oproščen.
Po VI. Mariborskem tednu
Lep uspeh letošnjih prireditev - Nad 75.000 obiskovalcev
Maribor, 9. avgusta.
Začeli smo letošnji Mariborski teden z dežjem in nalivi. Prireditelje je že obhaja! strah, kaj bo, če bo deževalo ves teden kar naprej, tudi Mariborčanom ne bi bilo prav, če bi jim vreme pokvarilo veselje, na katerega se pripravljajo celo leto. Edino izjemo so menda tvorili stanovalci hiš v bližini Mariborskega tedna, ki so se veselili deževja v nadi, da bodo ves teden lahko mirno 6pali brez hreščeče godbe neštetih lajn in orkestrionov, ki spremljajo vrtiljake, tobogane in ostale praterske atrakcije. Dež pa je zmotil 6amo prvo polovico tedna, v drugi pa je zato vladalo teni lepše vreme. Mariborski teden se je razživel v svojih zadnjih dneh tako, kakor še nobeno leto. Dočim ga je lan-skp leto obiskalo kakih 50.000 oseb, je bil letos obisk še mnogo večji ter se računa, da ga je po-setilo najmanj 75.000 obiskovalcev. Zelo lep je bil
letos obisk iz inozemstva. Avstrijci so posebno zadnji dan, včerajšnjo nedeljo, zabavišče naravnost preplavili. Slišala se je v množici tudi madžarska, angleška in francoska govorica. Mariborski teden si osvaja polagoma tudi bližnje inozemstvo ter postaja mednarodna atrakcija. Vse prireditve, zlasti pa še razstave, katerih je bilo letaš kar 18, so dosegle lep uspeh ter so razstavljalci, kakor tudi gledalci z vsem zadovoljni. Med razstavami so žele največ priznanja industrijska in obrtniška, pri industriji pa še posebej oddelek tekstilne industrije. Obnesla se je tudi predstava »Sen kresne noči« v mestnem parku. Vse uprizoritve so doživele rekorden obisk. Veliko zanimanje je vladalo tudi za športne prireditve. Sinoči so se Mariborčani poslavljali od Mariborskega tedna s tako vnemo, da je bilo zabavišče do skrajne policijske ure natlačeno polno.
Občni zborf ki je potekel brez besede
Maribor, 8. avgusta.
Najnesrečnejša bitja v človeki družbi so gotqvo gluhonemi. Ti reveži živijo čisto v svojevrstnem svetu, izločeni iz normalnega življenja. Pa tudi ti siromaki so spoznali moč in korist organizacije ter imajo svoje društvo, katerega sedež je v Mariboru. To društvo je imelo danes svoj redni letni občni zbor, ki je bil gotovo najoriginalnejše zborovanje letošnjega leta. Na zboru ni bila spregovorjena niti besedica ter so bila podana V6a poročila samo z znamenji, s katerimi se mutci med seboj sporazumevajo, istotako pa se je vršila tudi V6a debata. Zbor se je vršil v dvorani hotela Zamorc. Udeležili so se ga poleg članov tudi delegati iz Ljubljane, Zagreba in Gradca. Društvo šteje 30 rednih članov ter 18 podpornih. Tajniško poročilo je podal Mirko Sagaj, blagajniško V. Hohwald. Pri volitvah je bil nov odbor sledeče sestavljen: Sagaj predsednik, Rakun podpredsednik, Svenšek tajnik, Mici Krajnc tajnikova namestnica in Hoch-wald kot blagajnik.
S hrastom vred je padel
Pri graditvi nove ceste blizu Kanderš so oni dan podirali hrast ter ga zasekali tako, da bi padel navkreber. Zaradi tega so ga šo navezali na dolgo vrv, kar je izvršil mlad delavec. KoniRj je fant opravil svoje delo ter je bil še na drevesu, se je hrast, ki sicer še ni bil dolagan, nenadno odtrgal od korenine in zgrmel na zemljo. Mladenič Je kriknil od strahu, pa tudi delavcev so je polastila groza. Videli so ga v duhu nezavestnega ali celo mrtvega, kar se pa na srečo vendarle ni zgodilo. Fant se je le nekoliko udaril na koleno ter je po kratkem oddihu spet odšel na delo. Rešilo ga je, ker je stal med padcem na gornji strani debla.
Dvajsetletnica mature:	Kakor dogovorjeno,
Se sestanomo 16. avgusta ob 3 popoldne v Zavodu
v Št. Vidu. Prosim vse sošolce za udeležbo, vsak zadržek naj ec mi takoj sporoči, — Dr. Čampa M,
Kaj vse zgubljajo ljudje...
Ljubljana, 10. avgusta.
Od časa do časa izdaja policija seznani izgubljenih in najdenih predmetov, kateri na svoj način prikazujejo sliko današnjega Človeka. Tako vidimo, da ljudje zlasti v vlakih radi pozabljajo predmete, ki jih sicer zmerom rabijo in jih pri potovanju le slučajno za kratek čas izpustijo iz rok. V enem samem mesecu so ljudje v železniških vozovih pozabili 42 dežnikov, 24 moških klobukov, 19 aktovk, 9 damskih klobukov, 4 kovčke, 4 ročne torbice, 12 jopic, 4 športne čepice, 4 damske plašče in celo 3 pare moških čevljev, 2 moška suknjiča in 1 moško srajco.
Še bolj nenavadno kakor to, da ljudje pozabljajo klobuke in dežnike, pa je obenem, da pozabijo v vlaku celo železen stol, fotoaaparat ali očala. V vlaku so našli zadnji mesec celo oficirski dežni plašč. Najdenih pa je bilo v Ljubljani tudi cela vrsta denarnic in listnic, nekatere z znatnimi zneski. Seveda se vse izgubljene listnice in denarnice ne vračajo nazaj k svojim lastnikom. — Le redki so najbrž, ki najdene listnice in druge predmete izroče na policiji, kjer jih potem najdejo pravi lastniki. Zadnji mesec je bila najdena celo dragocena double zapestnica, dalje zlat poročni prstan, srebrna damska ura ter srebrna ovratna verižica. Najden je bil celo zgubljen lovski pes ter mlad pes foksterier. Posebej ni treba omenjati, da zgubljajo ljudje tudi svoje osebne legitimacije, ki pa kajpak najlažje najdejo zopet pot k svojini pravim lastnikom.
Bolj zanimiv kakor seznam najdenih predmetov je oni seznam,- ki govori o zgubljenih predmetih. Zgubljenih ni bilo nič manj kakor 13 denarnic, 7 listnic ter 3 ročne torbice. Dalje 3 zapestne damske ure, 2 navadni uri, 5 zlatih zapestnic, poleg cele vrste ostalih manj vrednih predmetov. To pa so seveda zgolj zgubljeni predmeti, ki so jih lastniki prijavili na policiji. Na policiji tudi zbirajo vse najdene predmete, če jih seveda pošteni najditelji prinesejo tja. Kdor je tedaj kaj zgubil, naj se zglasi torej na policiji, morda mu postrežejo z njegovim zgubljenim predmetom.
Minister dr. Miha Krek na celjski razstavi
Celje, 9. 'avgusta. Celjsko razstavo, ki je v prostorih narodne sole, je dosedaj obiskalo že mnogo ljudi iz Celja, okolice in tudi iz daljnjih krajev. Vsak obiskovalec je z razstavo zelo zadovoljen in je dobil odbor že mnogo pohvalnih izjav. Kakor znano je prevzel pokroviteljstvo te razstave Nj. Veličanstvo kralj Peter II. Celjsko obrtno razstavo je obiskal tudi predsednik ljubljanskega velesejma g. Bonač, ki se je o njej zelo pohvalno izrazil in častital odboru in razstavljalcem. Prav tako tudi g. predsednik »Grazer Herbstmesse«, ki je obiskal celjsko razstavo v ponedeljek 2. avgusta.
V nedeljo 8. avgusta je počastil razstavo g. minister dr. Miha Krek, ki si je ob spremstvu g. župana Mihelčiča ogledal razstavne prostore in priznal Celjanom lep okus in sposobnost celjske obrti, trgovine in industrije. G. minister se je mudil na razstavi dobro uro in posedel nekaj časa tudi na živahnem veseličnem prostoru, nakar se ie odpeljal z avtomobilom proti Ljubljani.
Boj JRZ proti lažem
Belgrad, 10. avgusta m. Sinoči ob 7 je bila v prostorih krajevnega odbora JRZ plenarna seja krajevnih odborov JRZ za Belgrad, Zemun in Pančevo. Sejo je vodil podpredsednik tega odbora minister za gozdove in rudnike in namestnik kmetijskega ministra dr. Gjura Jankovič, ki je navzočim funkcionarjem JRZ podal podrobno poročilo o političnem stanju ter prikazal tudi prav ogabno gonjo političnih nasprotnikov sedanje vlade radi ratifikacije konkordata. Na seji, ki so se je udeležili tudi prosvetni minister Dobrivoj štošovič, minister brez listnice Šefkija Behmen in belgrajski podžupan Dragoljub Todorovič, so funkcionarji posameznih odborov dobili podrobna navodila za bodoče delo v strankinih organizacijah. Na seji je bilo končno še sklenjeno, da bo JRZ vse lažnjive vesti, ki se zadnje dni širijo, posebno po Belgradu, najodločneje pobijala. Funkcionarji JRZ so ob tej priliki izrekli popolno zaupnico svojim političnim voditeljem.
Prva počitniška kolonija vajencev
Ljubljana, 10. avgusta. Socialno vprašanje vajencev je eno najbolj perečih v današnjem sistemu gospodarstva. Vajenec brez dvoma potrebuje največje socialne in zdravstvene zaščite. Zato je toliko bolj pohvale vredno, da je mlada katoliška organizacija ZZD bila toliko pogumna, da je mimo vseh težav in zaprek pripravila in izvedla prvo vajensko počitniško kolonijo v Sloveniji.
Danes zjutraj se je z glavnega kolodvora odpeljala vsa vesela in jasnih obrazov skupina ljubljanskih vajencev ZZD, ki so se odpeljali na desetdnevni oddih v prijazno gorsko vasico Lom pod Storžičem. Vajenci bodo taborili v šoli, ki je lepa, snažna stavba, da bodo vajenci v njej brez dvoma dobro živeli, čez dan pa bodo v svežem gorskem zraku pod Storžičem itak najbolj zadovoljni, lako g. župnik šparhakel v Lomu, kakor ostali drugi krajevni činitelji so šli pri izbiri primernih prostorov ZZD zelo na roko ter zaslužijo zato vso pohvalo organizacije.
Prvi korak je s tem storjen. Treba bo le na tej poti tudi dalje vztrajati. "$Wugih državah so podobne počitniške kolonije Amjencev same po sebi umevne, pri nas pa miselnost delodajalcev žal še ni tako daleč dozorela, da bi se vsi zavedali ogromnega pomena takih kratkih počitnic, ki mlademu človeku enako dobro store, kakor starejšim ljudem. Za vajence pa je še zlasti znano, da dostikrat v pomanjkanju prave hrane, v preveliki dnevni zaposlitvi, dostikrat s pretežkim delom, največkrat pa zaradi slabih prostorov, ki zdravstvenim predpisom nikakor ne ustrezajo, še posebej zaslužijo letno vsaj kratek odmor v zdravejšem zraku. Take vajenske kolonije bo treba torej vsekakor razširiti in splošno vpeljati. ZZD zato upravičeno pričakuje, da ji bo javnost za njen prvi korak znala biti hvaležna, da ji bo pa tudi v bodoče pri pripravah za podobno počitniške kolonije vajencev rada pomagala.
Na Pohorju še zmerom stavkajo
Št. Lovrenc na Pohorju, 10. avg.
Poročali smo že pred dnevi, da je tukajšnje delavstvo v tovarni Loschigg bilo prisiljeno stopiti v stavko. V smislu uredbe sta se namreč vršili že dve obravnavi med podjetnikom in delavci, obe pa sta bili povsem brezuspešni. Podjetnik povsem odklanja vsako izboljšanje delavnih pogojev. Seveda bi zdaj podjetnik rad delavce razdvojil. Na vse načine poskuša nekatere delavce pregovoriti, da bi nehali stavkati. Obljublja jim, da jim bo zboljšal plačo, da jih t> mesecev ne bo odpustil iz podjetja, priznal jim bo tudi pravico organiziranja. Nekaj delavcev je res nasedlo tem zvočnim ponudbam in obljubam. Stavka se je tako deloma prekinila. Saj je podjetnik nekatere delavce kar za rokav vlekel na žago. Naše delavstvo, mirni in tihi pohorski ljudje, doslej ne vajeni delavskih bojev, neizkušeni v vsakovrstnih prevarah in intrigah, ki jih vsepovsod skuša uveljavljati tuji kapital, žal še ni dovolj zrelo za trdi boj proti izkoriščevalcem. Toda prav ta stavka, ki še Iraja, je dovolj jasno pokazala, da se to razmere med delavci boljšajo, da se zavednost delavcev razveseljivo dviga, da potemtakem uspeh začete borbe ne more bili dvomljiv.
V sredo popoldne ob treh se bo v občinski pisarni v Sv. Lovrencu na Pohorju vršila obravnava, ki jo bo vodil delavski inšpektor iz Ljubljane g. ing. Baraga, od strani delavskih organizacij pa se bodo udeležili predsednik ZZD g. Prezelj, od Delavske zbornice g. Marinček, razen tega pa še strokovni tajnik g. Višner.
Delavstvo pričakuje od svojih organizacij, kakor tudi od ustanov, ki so zanj zgrajene in zanj delajo, da bodo interese težko izkoriščanega delavstva znali prav zastopati. Zelo potrebno bi tudi bilo, da bi si po ali j>a še pred obravnavo vsi gospodje, ki pridejo iz Ljubljane, ogledali prostore našega podjetja. Zlasti g. inšpektorja ing. Barago prosimo, da se kot poklicani delegat oblasti za te prostore zaimna.
„Jutrovi" skoki čez drn in strn...
Jutrovemu vrsticarju, ki je zašel čez drn in strn, priporočamo, da bi bil zanj bolj donosen posel, če bi že v drugi ponedeljkovi Izdaji začel malo obširneje citirati poročila iz drugih listov, vsaj tako, da ne bodo preveč »smiselno« krajšana. Lahko si tudi privošči kak citat iz svetega pisma na isti način, kakor dela to iz drugih listov. N. pr. tole stoji v svetem pismu: »... In je šel in se obesil.« lu spet stoji: » ,.. Pojdi in še ti lako stori.«
Zopet nesreče v planinah
Tržč, 9. avgusta.
N'a Kofcali se je te dni zopet pripetila manjša, pa vendar dovolj resna nesreča. Tržiški krojač Gros Anton je šel zadnjič v hribe nabirat planike. V skalnatih pobočjih nad Kofcami pa je z neko skale padel v globino, pri lem pa si je zlomil ključnico. Prenesli so ga v dolino ter ga potem odvedli v ljubljansko bolnišnico.
Danes pa se je še druga nesreča- pripetila v Zg. Dolini pri Sv. Katarini nad Tržičem. Tam je mala 2 letna gostilničarjeva hčerka Dovžan Francka nekaj lazila okrog hiše; pri tem se je z brega nenadoma utrgala skala, ki je malo deklico po-valila pod seboj ter ji prizadela hude poškodbe po glavici in sploh po životu. Tudi njo so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
Cela vrsta nesreč
Ljubljana, 10. avgusta.
Ljubljanska bolnišnica je najbolj zgovorna priča, kako obupne so že razmere na naših železnicah, kako vsepovsod manjka ljudi in kako so tudi varnostne naprave naravnost neprimerne in pomanjkljive. Saj so zadnje dni v bolnišnico pripeljali celo vrsto ponesrečencev, ki so bili žrtve teh obupnih razmer na naših železnicah. 0 iztirjenju vlaka v Šiški, ki se je pripetilo v nedeljo, smo že poročali. Promet je bil tam za več ur prekinjen. Potniki iz gorenjskega brzovla-ka so morali prestopati, kamniški vlak pa je enostavno moral čakati ter je potem ves dan vozil s hudimi zamudami. Zvečer 6e jo potem v šiški zgodila huda nesreča, da je brzovlak povozil nekega zidarja, ki niu je odrezal roko, zlomil pa precej reber in nogo. Včeraj so iz Rakeka pripeljali v bolnišnico Lukeka Jožeta, ki je na postaji v Postojni padel s stopnic vlaka ter dobil pri tem hude notranje poškodbe.
V Trebnjem je neznan avtomobilist podrl na tla Tavčarja Antona ter ga nevarno poškodoval. Pri vožnji z motornim kolesom je posta! tudi nesrečen avtomehanik Kavčič Jože iz Rožne doline. Kavčič se je peljal proti Jaršam, pa mu je na motorju nepričakovano prišlo slabo, da je padel z motorja ter obležal na tleh ves pobit in hudo ranjen. Lazar Milan iz Delnic na Hrvaškem je hotel narediti večji izlet s kolesom po Sloveniji. Na nekem klancu je padel s kolesa ter si zlomil desno nogo pod kolenom. Podobno se je zgodilo ključavničarskemu pomočniku Trebušaku Karlu iz Brda pri Ljubljani. On je na cesti s Turjaka proti Ljubljani padel s kolesa ter si zlomil desno roko. Delavca Zavrniška Lojzeta iz Seničice pri Medvodah pa je podrl na cesti neznan avtomobilist ter mu pretrl nogo, da so ga nujno morali prepeljati v bolnišnico. Huda nesreča se je pripetila tudi Vončini Ivanu, delavcu v Soteski pri Boh. Bistrici. Njega je sodelavec z nekim kolom lako nesrečno udaril po roki, da mu jo je zlomil. Iz Nove gore pri Litiji so pripeljali v bolnišnico Koširja Lojzeta, ki je pri vožnji lesa skočil ria tla tako nerodno, da je prišel pod kolesa voza, ;pri tem pa si^ je zlomil ključnico. Podobno se je zgodilo tudi Šemerju Rajkotu, delavcu na Rakeku. Tudi on je vozil z Rakeka proti Planini težko naložen voz. skočil na tla, prišel pod kolesa ter si pri timi zlomil desno nogo. Posestnikovega sina Zamjena Zorkota v Krcgarjevcm pri Kamniški Bistricj je pes obgrizel po obeh rokah in po nogi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.	, !loj, ,
Zahrbtni napadi v Ljubljani
Ljubljana, 10. avg.
Zadnje tedne je v Ljubljani menda prišlo v navado nočno obračunavanje z noži in koli. Skoraj ne mine teden, da se ne bi v bolnišnico zatekel eden ali drugi ponesrečenec kot žrtev takih nočnih napadov. Časih smo take stvari slišali le po deželi, pa še tam so postajale v našem stoletju vedno redkejše. Zlasti mladinske organizacije so mnogo teh nesrečnih navad po deželi odpravile popolnoma. Zdaj pa se zdi, da se take nekulturne metode znova vračajo na deželo in celo v Ljubljano. Tako je samo zadnja dva dni ljubljanska bolnišnica sprejela kar tri osebe, ki so bile v Ljubljani ponoči napadene s kolmi in celo z noži. Posestnik Ahčin Ivan z Rudnika je bil pri takem nočnem napadu močno poškodovan po glavi. Sedlarskega pomočnika Doviča Cirila so na Šmartinski cesti napadli neki neznaci z nožem ter mu enako prizadejali hude poškodbe po glavi. Prav tako je bil napaden ter z nožem ranjen v hrbet Bizjak Alojz z Dobrave. Pač bo treba takini pojavom, ki ne delajo časti niti deželi, še manj pa Ljubljani, posvetiti vso potrebno pozornost. Nočna kontrola po gostilnah, zlasti ob sobotah in nedeljah, bi se imela poostriti, stražniki bi morali biti bolj pozorni na razne nočne skupine, ki odhajajo pozno ponoči iz raznih dvomljivih lokalov. Ob takih prilikah se ob prevelikem navdušenju dogajajo te stvari, ki jim moramo zavreti pot. Najbolj značilno pri teh napadih je namreč, da nihče nikoli ne ve, kdo ga je prav za prav napadel. Nenadoma prileti s kakega ogla človek s koloni, lopne po drugemu človeku, pa zopet izgine v noč Ali pa počaka kje v zasedi kdo in zamahne z nožem, pa zopet izgine kakor kafra. Na take čudne dogodke je pač treba opozoriti takoj, ko se v nekem določenem redu začenjajo ponavljati.
V Konjicah je živahno
Slov. Konjice, 9. avgusta.
Pri nas je sedaj zelo živahno. Ne samo zato, ker so prišli domov na počitnice vsi naši študentje ali ker imajo daljši odmor šolski otroci. Splošno življenje, katero poteka v našem kraju v vsakovrstnem ritmu, so poživili še številni turisti, ki so prišli v naše kraje na letovanje. Precej je Slovencev iz drugih krajev. Dosti pa je tudi ljudi nemške narodnosti. Semkaj je prispelo tudi nekaj Srbov. Vsi uživajo tukaj, kakor povsod med Slovenci, največjo naklonjenost. Turistov smo zelo veseli, ker nam je to v gospodarsko korist. Le eno se tudi pri nas dogaja: tujci ne znajo slovenskega. Gotovo je, da tudi oni, ki znajo, ne govore. Najbrž zato ue, ker smo pač Slovenci preveč vljudni ter nudimo tujcem vedno prednost. Ko nas bodo ti tudi v narodnem in jezikovnem oziru bolj spoštovali in govorili slovensko, jih bomo še bolj znali ceniti. Seveda bomo morali k temu največ sami pripomoči ter pričeti po vzgledu drugi narodov — lojalno m energično! To velja tudi za one tujce, ki imajo pri nas posestva ter mislijo, da so kje sredi Prusije.
V Motniku
se pleskanje mostov nadaljuje še do konca tekočega tedna, ter sta mostova za težke tovorne avtomobile in vozove še nadalje zaprta. Delo je zaostalo zaradi neugodnega vremena v preteklcu* 'eduu.
Kulturni koledar
Lavrenčič Primož
10. avgusta 1758 .je umrl v Mariboru pisatelj, pridigar in misijonar Lavrenčič Primož. Rodil se je 3. junija 1703 v Vrhpolju pri Vipavi. Gimnazijo študiral v Ljubljani, teologijo pa v Gradcu. L. 1735 je postal jezuit. Potem je opravljal službo slovenskega pridigarja in misijonarja po raznih kra-,1'h. Že kot teolog je pisal latinske razprave v Gradcu. Do slovenskega literarnega udejstvovanja ga jo privedla praktična upotreba. L. 1752 je izdal v Celovcu »Misionske katoliš karšanske pejsme«. Njegove so najbrže tudi »Misionske pesme inu molitve«. V obeh pesmaricah je Lavrenčičevili tekstov 41. Njegove pesmi seveda nimajo nobene literarne vrednosti in so celo pod višino dotedanjih cerkvenih pesmi. — Vendar je s svojima knjigama pojačal vprašanje aktualnosti o potrebi novih slovenskih tekstov.
Hmeljski nasadi pri nas in drugod
Ljubljana danes
Koledar
Danes; torek, 10. avgusta: Lovro.
Sreda, 11. avgusta: Tiburcij.
Nočuo službo imajo lekarne:	mr.	Leustek,
Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 m mr. Komotar, Vič.
Kino Matica: Pri treh mladenkah.
TEI.
21-24
MATICA
Priljubljena opereta Schubertovih melodij
Pri treh mladenkah
Paul Horbiger — Maria Anflergast — Greti Tnelmer _ Svetislav Petrovič
fredstave danes ob 19.16 m 21.15 uri
Dekliški krožek Ljubljana mesto ima drevi od “•—9. ure telovadbo v telovadnici Vzajemne zavarovalnice. Tovarišice, pridite vse!
v Velike medklubske kolesarske dirke na dirkališču bodo v nedeljo, 29. t. m. ob pol 3 popoldne z zelo obsežnim in zanimivim sporedom. Razen slovenskih sodelujejo tudi hrvatski dirkači že za-
ker se ta dirkališčna prireditev smatra kot predpriprava za državno prvenstvo na dirkališču, ki bo naslednjo nedeljo, 5. septembra, tudi v Ljubljani na »Hermesovem« dirkališču. Podroben spored prireditve objavimo v kratkem. — Pripravljalni odbor.
Mestno tajništvo JRZ za Ljubljano javlja vsem svojini članom in somišljenikom, da se je preselilo iz Slomškove ulice na Gosposvetsko cesto št. 10/1, telefon: 37-04.
Kmečki tabor za ves litijski okraj bo dne 5. septembra 1937 v Zagorju ob Savi. Spored: Sobota, dne 4. septembra 1937: Na večer zagore Po hribih kresovi. Streljanje s topiči. Nedelja, dne 5- septembra 1937: Sprejem gostov, nato sprevod po Zagorju, in sicer v smeri od farne cerkve na toplice, nazaj na Švepovno ter v Zagorje k cerkvi. Raavrstitev sprevoda: Konjenica, kolesarji, narod-no- iio§e> skupine, godba, župani in odborniki, gasilci, vozovi, kmečko in delavsko ljudstvo. Ob 10 sv. maša pred cerkvijo na j>rostem, ki jo daruje domačin g. Čerin, pretit iz Novega mesta, pri-diguje pa g. Hrastelj, ravnatelj iz Maribora. Po sv, maši zborovanje. Govorniki bodo naši ministri, nato predsednik kmečke zveze Brodar, domačin Hrastelj Janez in drugi. Popoldne točno ob 3 na stadionu tombola Ljudske stavbne zadruge. Glavni dobitki: vol, kolo, voziček premoga, vreča moke itd. Tombola karte po 2 din. — Naj se ta dan zgrne vse kmečko in delavsko ljudstvo na tabor v Zagorje, da s tem izkaže svojo stanovsko zavest ter zvestobo našim slovenskim voditeljem. Prireditev bo ob vsakem vremenu. — Odbor.
Obiščite vsi veliko misijonsko razstavo »Indija ’n naši misijonarji« v Ljubljani na velesejmu —12. septembra 1937 v posebnem paviljonu »G«.
let delujejo naši jezuitski misijonarji v Indiji. Bengalija je postala naša ]>rva domača misijonska Pokrajina. Naši misijonarji nam hočejo pokazati nekaj sadov svojega dela, mi pa so hočemo podrobneje seznanili z deželo, ki je naši skrbi izročena. V ta namen bo služila ta prva specielna misijonska razstava. Razstava bo zelo zanimiva, po-nčna in vzgojna. Razdeljena bo na več oddelkov, ki bodo v plastičnih modelih prikazovali deželo 'n delo naših misijonarjih. Poleg drugih zanimivostih bomo tu videli: I. Svetovni položaj Indije In našega misijona. II. Postojanke vseh naših misijonarjev v Indiji. III. Naša osrednja misijonska Postaja Bošonti. IV. Palača Zimendarja in bengalski trg (1:10). V. Bengalsko naselje (1:5). *I. Bengalska hiša v naravni velikosti. VII. Indijska džungla ()x> naravi). VIII. Galerija slik. IX. Indijska mitologija in kultura. X. Prizori iz niisijonskega življenja. XI. Sv. Frančišek Ksaver-ski. XII. Slovenski zvonovi za Ragapur. Razstavljeni bodo tudi naši darovi, predvsem novi zvonovi, ki bodo šli v Indijo. Na razstavi bodo zvonili, traven tega bomo slišali bengalske pesmi na gramofonskih ploščah, pili bomo pravi indijski čaj, kidali novo misijonsko cerkvico itd. Na razstavi bo tudi velik Misijonski bazar, kjer bo lahko vsak kupil kak mal spominek, pa tudi dragocena ročna dela, vezenine, domače potrebščine itd., vso v korist naših misijonarjev. Zaradi visokih nabavnih stroškov in velike vrednosti razstave smo prisiljeni določiti za misijonsko razstavo posebno vstopnino, ki pa bo tako neznatna, da jo bo zmogel Vsakdo: za odrasle 2 din, za otroke 1 din. Za Vožnjo v Ljubljano se poslužite polovičnih, vozovnic na velesejem ali nedeljskih povratnih listkov. Organizirane skupine imajo tudt pri vstopu na velesejem poseben popust. Agitirajte za velik obisk. Vsi misijonski prijatelji na veselo 6videnje!
Prosvetni tabor za vrhniško dekanijo
*<lružen s proslavo 30-lelnice domačega prosvetnega društva sc vrši 21. in 22. avgusta 1937 v Dolenjem Logatcu pod pokroviteljstvom prevzv. škofa dr. Rožmana in ministra dr. Korošca.
V soboto 21. avgusta zvečer ob 8 gledališka predstava »Naša kri« na prostem.
V nedeljo 22. avgusta ob 8 zbirališče pred Kmetijskim društvom, ob pol 9 sprevod skoži Dolenji Logatec, ob 0 sv. maša na prostem pred župno cerkvijo. Cerkveni govornik dekan Kete z Vrhni-
•; T 9^ 1® prosvetno zborovanje, govorijo žup-{*e Jcr'na> odvetnik Marolt in prosvetni šef I. Do-
Popoldne ob 2 večernice, ob 3 javna telovadba v* Kramarjevem igrišču, po telovadbi na vrtu Kmetijskega društva velik pevski koncert, nato pe-”ra ljudska zabava.
Ta tabor naj pokaže, da smo Notranjci pravi Katoliški Slovenci in da so zločini nad Evharističnimi križi le obupna dejanja posameznih odpad-
Celje, 8. avgusta.
V zadnjih desetih dneh se je mudil v inozemstvu znani hmeljarski strokovnjak g. inž. Dolinar, ki je prinesel od drugod prav zanimiva poročila o stanju hmeljarskih nasadov. To poročilo je ]>odal danes na velikem taboru hmeljarjev v Žalcu, katerega se je udeležilo nad 1000 savinjskih hmeljarjev. Tabor je priredila Hmeljarska zadruga in Hmeljarsko društvo.
V splošnem bo pridelek v inozemstvu po sedanjih izgledih precej manjši. V Nemčiji se je rastlina zelo neenakomerno razvila, tako da so hmeljarji sedaj v veliki zadregi, ker so nekatere kobule že dozorele za obiranje, dočinr je opaziti na rastlini ponekod še cvetje. Peronospora se v teh krajih ni mogla razviti radi velike suše. Nekateri hmeljarji računajo, da bodo pridelali polovico manj hmelja kakor lansko leto, v splošnem se lahko računa, tudi če bi se še nasadi izboljšali, bo 20% pridelka manj kakor v letu 1936. Na Češkoslovaškem so nasadi strokovnjaka posebno presenetili, ker je pričakoval veliko lepše stanje nasadov, sodeč po poročilih, ki so prihajala na Hmeljarsko zadrugo. Tudi tukaj je rastlina zelo neenako razvita, pa tudi sicer so nekateri nasadi silno slabo razviti. Rastlina tudi tukaj trpi pomanjkanje vlage, zato pa sc peronospora ne širi. Izmed škodljivcev jc opazili samo uši, katere pa kmetje zelo zvesto zatirajo. Sedanji izgledi kažejo, da bo tukaj okrog 25% pridelka manj kakor lansko leto. V Franciji so se nasadi v zadnjem času nekoliko izboljšali, kljub temu pričakujejo 10% pridelka manj kakor lansko leto. Tudi v Polski, kjer so prav tako nasadi neenakomerno razviti, obeta biti pridelek za
15% manjši.' Anglija ne bo dala lanskega pridelka.
Kakor znano, izvažajo največ našega hmelja v Ameriko, ki pa bo letos pridelala kakih 10% hmelja več kakor pretečeno leto. Lansko leto je bila namreč v Ameriki silno slaba hmeljska letina in prav ta je rešila savinjskega hmeljarja, da'ni bila cena abnormalno nizka. Tudi letos bo prav gotovo Amerika povpraševala po našem hmelju, ker sama pridela zgolj slabše vrste hmelj, dočim j>a ameriške pipo var ne zahtevajo prvovrstnega.
Vsekakor ie v letošnji hmeljski sezoni pričakovati, da bo zelo veliko povpraševanje po lepo zelenem hmelju, ki l>o moral biti razven tega lepo obran. Prvovrsten hmelj se bo letos poleg tega dobro vnovčil, saj se bo gotovo pridelalo svojih 15% pridelka manj, poleg tega pa ni najti jx> svetu zdravega, lepega hmelja. V Savinski dolini tudi ni bilo v letošnjem letu vreme zelo ugodno hmelju. Bilo je preveč dežja in premalo toplote, sreča pač je bila v tem, da niso bile noči prehladne. Proti peronospori so se hmeljarji vztrajno lvorili in škropili z raznimi sredstvi proti peronospori in na ta način obvarovali hmelj te bolezni. Tudi sedaj je potrebno škropljenje v kobule, toda v kobule ie treba škropiti zgolj z bakrenim apnom, kajti brozga, ki je delajo hmeljarji iz galice, se pozna na kobulah. Hmeljski kupci bodo gledali seveda tudi na hmelj, ki bo lepo obran in skrbno posušen ne pri previsoki temperaturi. — Obiranje hmelja se bo začelo že v tem tednu, največ pa jih bo začelo obirati v ponedeljek, 16. avgusta. Tudi pri nas v Savinjski dolini in Vojvodini se obeta letos manjši pridelek, vsekakor pa je razveseljivo, da je rastlina zdrava in enakomerno razvita.
Dravinjska dolina se modernizira
Slov. Konjice, 9. avgusta.
Z velikim veseljem je sprejelo naše ljudstvo vest, da je g. trgovinski minister dovolil elektrarni Fala elektrificirati Dravinjsko dolino od Zreč preko Slov. Konjic, Loč in Poljčan do Makol. Elektrifikacija ne bo samo ogromnega gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena, ker bo pri delih našlo zaposlitev in zaslužek veliko število brezposelnih, revnih ljudi. Napeljava elektrike bo pomenila v naši dolini pravi preobrat. Ker so tukajšnji kraji izrazito industrijski, se bodo z industrijo vred lahko razvijali v hitrejšem tempu ter bodo z električno silo pridobili nadaljnje pogoje za povečanje svoje delavnosti. S tem, da bo Fala pričela z elektrifikacijo, bomo stopili v popolnoma novo dobo ter se bomo po končanih delih s ponosom smeli prištevati med one srečne predele Slovenije, ki so tudi v tem oziru že pred nami.
Drugi važen činitelj pri modernizaciji, ki ima vsako leto vidnejši izraz, so javna dela, ki bodo k urejenosti Dravinjske doline in našega okraja veliko pripomogla. V poštev pridejo sploh vsa dola, cestna, regulacijska ali pa dela pri vodnih napravah. Nudile l>odo ljudem lepši in lažji način * življenja. Kar pa se tiče turizma, ki pri napredku naših krajev igra važno vlogo, se bo ta zelo razmahnil, ko bo po novih prometnih jx>teh krenilo na Pohorje od nas vsako leto večje število prijateljev naših planin. V neki meri smo to tudi že
sedaj opazili. Ker je i>osledica živahnega turizma boljše gospodarstvo, mu bo urejena Dravinjska dolina prinesla mnogokaj koristi.
Odkar je zastopnik našega okraja v skupščini izposloval naši lokalni železnici električno luč, smo v tem oziru izpolnili veliko vrzel. Zadoščeno je potrebi in je to obenem v veliko korist naši železnici, ki prej s svojimi brlečimi lučmi na nikogar ni napravila najlepšega vtisa.
Da naša dolina vstaja, priča tudi živahno gradbeno gibanje. Pri nas gradijo večje število stanovanj, gospodarskih poslopij in drugih gospodarskih naprav, kar je razveseljiv pojav, ki nanj gledamo z optimizmom. Ta delavnost bo pripomogla j>ri nas k ureditvi stanovanjskih razmer, k olepšanju in povečanju kraja. Enake slike se kažejo tudi drugod. Ker napredujemo v tem oziru, upamo, da bomo šli vedno navzgor tudi na drugih jiodročjih. V poštev prihaja v veliki meri lesna trgovina. Ker se je ta zelo poživila, se ljudje v gospodarskem in kulturnem življenju zelo udejstvujejo.
Tu in tam bomo morali tudi od svoje strani kaj prispevati (olepšava trga, kopališče in njega ureditev). Po dejstvih samih pa ugotavljamo, da Dravinjska dolina zelo lepo napreduje ter izpopolnjuje svojo lejiofo. Ob upanju, da jo bo tudi v hodoče, izražamo svoje veselje, da gremo lepšim časom nasproti.
Pred likvidacijo S. K. Ljubljane
Od ljubljanskih športnih prijateljev smo prejeli tole poročilo:
Zadnji sestanek SK Ljubljane je (»kazal, da finančni položaj ni rožnat! Žrtve, ki jih potrebuje SK Ljubljana, če jih primerjamo z zagrebškimi in belgrajskimi nogometnimi klubi, so tako minimalne, da bi ena desetina tega zadostovala za odlično vzdrževanje našega edinega slovenskega predstavnika v državni ligi.
Vzemimo samo v primer količnik prebivalstva Belgrada, Zagreba in Ljubljane, pa smo si na jasnem. kaj žrtvujeta Belgrad in Zagreb in kaj žrtvuje lepa slovenska prestolnica za svojega slovenskega predstavnika v državni ligi. Ali se nas ne bo našlo izmed stotisoč slovenskega prebivalstva glavnega mesta Slovenije borih 400 ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati mesečno samo borih deset dinarjev!
Pri vseh težkočah moramo povdariti razveseljiv tehnični položaj SK Ljubljane. Moštvo, ki je za celih petdeset odstotkov boljše od lanskega, nas zagotavlja, da pri podpori širše javnosti zmore v letošnjem liginem tekmovanju zasesti odličen položaj v tabeli državnega prvenstva!
Ali naj torej v teku poletja vržemo puško v koruzo — in razpustimo elitno enajstorico predstavnika slovenskega nogometa? Ne! Ne smemo dopustiti, — da bi bili v posmeh škodoželjnemu Zagrebu in Belgradu, ki sta nam že ob rojstvu prerokovala smrt in pogubo v državni ligi in nas pošiljala v tretji podzvezni razred!
Slovenci — ali nismo mar že dokazali, da 6mo v zimskem, plavalnem, telovadnem in lahkoatletskem športu visoko, visoko nad Zagrebom in Bel-gradom?! Dokažimo, da tudi v nogometu ne zaostajamo za drugimi mesti naše kraljevine, to pa lahko dosežemo samo s tem, da nas podpre naša šifša slovenska javnost. Na njo torej apeliramo, da se polnoštevilno udeleži sestanka, ki bo v četrtek 12. t. m. v salonu restavracije »Šestica«, Tyrševa cesta, točno ob 20. Od tega sestanka je odvisno, kako bo mogel slovenski reprezentant zastopati svoje barve v državni ligi! Na svidenje. — Ljubljančani.
Bojevniki
Na Brinjevi gori pri Zrečah (Konjice) bo v nedeljo. 15. avgusta zborovanje bojevnikov iz svetovne vojne in onih, ki so v Jugoslaviji odslužili kadrski rok. Po slovesni sv. maši, ki jo bo daroval arhidijakon iz Konjic Franc Tovornik, bo na ]>ro-stem zbor. na katerem bodo organizatorji bojevniškega gibanja razložili namen Zveze bojevnikov, njeno delo in njen pomen. Spominjali se bomo vseh onih tovarišev, ki so dali najdražje na bojnih poljanah, svoje življenje. Slovesnost naj bo mogočna manifestacija za bojevniška načela:	človekoljub-
nost, propaganda za mir med narodi in resničnega spoštovanja do pokojnikov, padlih na bojnih poljanah. Na taboru se bomo tudi pogovorili o našem vseslovenskem bojevniškem dnevu dne 20 avgusta, ko bomo na Brezjah položili in blagoslovili temeljni kamen za spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne (grob neznanega slovenskega vojaka). Vabimo V6e, da se te veličastne manifestacije udeleže.
Naročajte in sirite
Slovenski dom!
Plesni turnir v Mariboru
Maribor, 8. avgusta.
V	okviru Mariborskega tedna jc bil prirejen letos v Mariboru plesni turnir za poletno prvenstvo Jugoslavije ter se je vršil sinoči v veliki unionski dvorani. Mariborčanom je bila s tem podana prilika videti ples kot posebno športno panogo. Turnir je bil prvovrsten družabni dogodek za Maribor ter je privabil v dvorano izredno veliko občinstva. Prispeli so tudi številni gostje iz Gradca. Aranžma turnirja je vodil plesni učitelj Simončič, navzoči pa so bili tudi številni inozemski delegati, med njimi predsednik mednarodne plesne organizacije (Fida) m nemške plesne organizacije dipl. ing. Biichler iz Berlina, predsednik avstrijske organizacije dr. Schelesiker iz Gradca in predstavnika jugoslovanske organizacije ravnatelj Dure iz Zagreba in A. Kante iz Ljubljane. Turnir se je vršil v dveh razredih. V A-razredu je tekmovalo pel dvojie, dve iz Ljubljane, in sicer Marijan Seunig-Justina Moran ter Karl Vodušek-Fini Stradner, oba >Plesno-sportni klub, Ljubljana« ter tri dvojice iz Gradca, člani kluba »Weiss-Griin«. Po napetem tekmovanju je zasedel prvo mesto par Fric Wur-zer-Gertruda Stiegler iz Gradca pred Gradčani Otmar Potscher-Traute Schweizer. Najbolj zanimivo je tekmovanje v razredu mojstrov, v katerem sta poleg štirih dvojic iz Gradca nastopila še jugoslovanska mojstra Comel Becič-Greta Spitzi iz Zagreba. Poleg navedenih so v tem razredu tekmovale še tri prvo plasirane dvojice iz A-razreda.
V	konkurenci so pa resno prišli v poštev le jugoslovanski par ter Gradčani zakonca Skalka in Hubert Maier-Hilde Kinder. Zmagala je dvojica Kalka, ki si je priborila naslov jugoslovanskega poletnega plesnega prvaka. Drugo mesto sta zasedla oba Zagrebčana Becič-Spitzer, ki sta se zlasti v tangu odlikovala ter sta le malo zaostajala za priznano mednarodno plesno turnirsko mojstrsko dvojico, zakoncema Skalka. — V okviru plesnega turnirja je nastopila z originalnimi amerikanskimi stepi tudi komaj 13 letna Čakovčanka Liti Lowenstein, učenka znane budimpeštanske šole Trianov. Pokazala je odlično tehniko ter žela burno priznanje.
Bodite pozorni
Kamnik, 8. avgusta 1{>37.
Neki neznani potnik se je te dni pojavil v Kamniku, ki prodaja in vsiljuje posebno mladim gospodinjam male zavitke, v katerih naj bi sc nahajala zdravilna smrekova sol. Tako je neka mlada žena, ki je pri tem mislila na svojega moža, kupila en zavitek v dobri veri, da je v njem res omenjena sol. Ko jo to povedala možu, je on takoj napravil preiskušnjo, ker se mu.je ta vsebina zdela nekoliko sumljiva. Vzel je malo te soli, jo polil z mlačno vodo, ki je pa postala takoj barvasta, in ugotovil, da je to popolnoma navadna soda, ki jo sicer tudi rabijo gospodinje, pobarvana z nekim barvilom in nekoliko parfurr.irana. Ta mala količina sode je stala 12 din, dočim z zavitkom vred ne predstavlja vrednosti niti 50 par. Zato gospodinje pozor in ne nasedajte slejiarjem.
V	Dravi Je utonil včeraj zjutraj v Gornjem gradu 25 letni mesarski pomočnik Feliks Klidert. Prejšnjo noč je spal kar na nekem motornem čolnu. Zjutraj je na vse zgodaj odplul s čolnom za nekim drugim, ki je takrat prišel mimo. Pri tem pa je njegov čoln zadel v vodi ob neko oviro in se prevrnil. Klidert je padel v vodo in utonil.
Griki princ Peter je predsinočnjim prišel v Sarajevo ter se ustavil v hotelu »Evropa«, kjer so mu prihranili najboljše sobe. Princ bo nekaj dni ostal v bosanski prestolnici ter 6i ogledal mesto in okolico.
Od tu in tam
Bivši pomočnik zunanjega ministra Vladislav Martinac je odpotoval na svoje novo službeno mesto za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Varšavo. Na belgrajski postaji so se od njega |x>slovi!i vsi višji uradniki v zunanjem ministrstvu, Martinčeva gospa pa je dobila krasen šop cvetlic.
Zagrebški natakarji s svojo stavko še vedno niso ničesar dosegli. Stavka traja dalje, pogajanja se tudi vlečejo naprej, do uspeha pa le še ni prišlo. To 6e pravi, delodajalci so dosedaj uspeli vsaj v toliko, da niso še pristali na zahteve natakarjev, če se to sme smatrati za uspeli. Vzrok, zakaj še ni prišlo do sporazuma, je treba pripisovati tudi dejstvu, da je med natakarji še vedno mnogo neslož-nosti. Ti si niso edini niti glede vprašanja stavke same, niti o tem, kaj prav za prav zahtevajo. Ka-varnarji so tudi že stavili svoje ponudbe. Pripravljeni so dati natakarjem stalne plače. Danes pričakujejo, da bo pri ponovnih pogajanjih le prišlo do sporazuma in tako tudi do prekinitve stavke. Če tudi današnja pogajanja ne bodo rodila uspeha, bodo — kakor pravijo — zagrebški kavarnarji prisiljeni poklicati na službo natakarje od drugod. Ti bodo vsekakor precej dobro plačani, ker bodo v 6ili, v katero so zašli kavarnarji, lahko malo več zahtevali.
Tudi uslužbenci na naših trgovskih ladjah so zašli r težak gmotni položaj, tako da so sedaj našli edini izhod iz njega v tem, da izsilijo kolektivno pogodbo. Včeraj je ravnateljstvo pomorskega prometa sklicalo konferenco, nn kateri bodo govorili o načrtih pravilnika na osnovi uredbe o ureditvi pogojev za delo na trgovskih ladjah. Na konferenci so tudi zastopniki iz socialnega in prometnega ministrstva. Na n jej je bila včeraj jrn*-citana tudi izjava pomorskih delavskih organizacij, v kateri so poudarjene delavske zahteve. Podčrtano je tudi dejstvo, da danes po osemnajstih letih obstoja države ti pomorščaki ne uživajo ni-kake zaščite in da je skoro nemogoče ugotoviti, katera po številu je sedanja konferenca. Na konferenci je bil tudi sam ban dr. Jablauovič, ki je pomorskim delavcem obljubil vso svojo pomoč, kakor tudi to, da bo takoj odposlal telefoilično v Belgrad na merodajna mesta apel, v katerem pomorski delavci zahtevajo svoje pravice in socialno zaščito.
Tovarna aluminija v Lornvcu bo proizvajala to rudo leto in pol samo za Anglijo, tako pravijo zadnja poročila, ki prihajajo iz Šibenika. Včeraj so s parnikom odpeljali približno en vagon aluminija v Belgijo, kjer bodo rudo šele predelovali. Tovarna v Lozovcu je napravila z nekim angleškim jx>djetjem pogodl>o, na podlagi katere bi ji dobavila 150 vagonov aluminijaste rudo. Letna proizvodnja aluminija v Lozovcu znaša 1.000 ton. Potemtakem bi tvornica res mogla delati za Anglijo leto in pol. Poleg Angležev se za našo aluminijevo rudo zanimajo tudi druge države, kakor Češkoslovaška in Romunija. Tudi s temi so pogajanja že v teku. Strokovnjaki pravijo, da je Iozovška aluminijeva ruda prvovrstno kakovosti, celo boljši od švicarskega, ki je doslej veljal za najboljšega.	.	J(
Število nezaposlenih je v zadnjem mesni v Zagrebu nekoliko padlo, kakor kaže jx»ročilo .lavne borze dela. Meseca julija je ta Javna borza ( dela imela zaznamovanih 5.404 brezposelnih delavcev. Podporo je dobilo 1720 oseb v skupnem znesku 279.060 din. Poleg je dobilo julija meseca 716 ljudi enodnevno hrano in je bilo oddanih za brezposelne 162 prenočišč.
Velik evharistični kongres bo v St. Bečeju od 14. do 16 avgusta. Ta kongres je namenjen za vso Bačko. Udeležil se ga bo bački škof Lajčo Buda-novič. Pravijo, da se bo kongresa udeležilo najmanj 15.000 katoliških vernikov.
V	savski banovini mnogo delajo na tem, da bi elektrificirali vsaj večje kraje. Mestno poglavarstvo v Belovaru je dobilo odlok banske uprave iz Zagreba, po katerem naj bi bili izmenjani pogoji za graditev elektirčnega voda Božjakovina-Križevci-Belovar. Dogovor med zastopniki Bclovarja in zagrebško elektrarno velja za dobo 25 let od dneva, ko stopi v veljavo. Če bi belovarska občina odpovedala pogodbo, predno bi potekla pogodbena doba 25 let, bi morala plačati polovico čistega dobička centrale za ostala leta. Cena toka za občino in za zasebnike mora biti odobrena' od banovine, spremenila pa se bo, če se bodo stroški proizvodnje toka spremenili za 25 odstotkov.
Na rečnem parniku »Tomislav« je rodila kar na krovu zdravo moško dete kmetica Marija To-pličaninova iz Bačkega Petrovega sela, To je bil za potnike vsekakor nenavaden dogodek, ki je tudi poveljnika ladje razvnel tako, da bo na reki rojenemu otroku za botra. Krstili pa bodo tega malega mornarja na ime Tomislav, kakor se imenuje ladja.
Že 14 dni traja stavka v veliki osiješki usnjarni,
ki je dala dela nad 200 ljudem. Delavci, ki so vsi organizirani v Hrvatski delavski zvezi, so zahtevali 50 par več na uro. Llprava tovarne pa je na vse zahteve delavcev odgovorila le, da ne more zvišati mezd, pač pa, da bo to storila takoj, ko ji bo to dopuščal gospodarski položaj.
Angleži so preplavili letos Dubrovnik, tako da pravijo, da se zdaj sliši v Dubrovniku več angleščine kakor kakega drugega jezika. Zadnje dni je z italijanskim parnikom »Saturnia« prispelo v Dubrovnik 478 angleških izletnikov, Po kopnem jih jc potovalna agencija »Tours« iz Londona pripeljala 270. ki bodo ostali dalje časa v Dubrovniku. Včeraj je parnik »Empress Australia« pripeljal 550 novih Angležev na krajši oddih. Danes pa dospe v pristanišče angleški čezmorski parnik »Moldavia« s 590 potniki. V kratkem bodo pristali v dubrovniškem pristanišču še morski orjaki »Conte Rosso«, »Oeeania«, »Strathmore« in »Orcades«, ki bo svojo krstno vožnjo naredil prav v Dalmacijo.
Za 100 din in za enega osla je prodal ženo neki Ajdah Ačifovič iz Kosovske Mitroviče. Pred letom si je kupil nevesto, za katero jc dal osla. Kmalu po poroki pa je moral k vojakom, odkoder se je vrnil pred nekaj dnevi in izvedel, da mu mlada Zada, medtem ko je nosil suknjo belo, ni bila zvesta. Zato je poklical njenega sogrešnika, ga parkrat potlačil v hladni Ibar, potem pa mu prodal ženo, za kar je dobil enega osla in 100 din. S tem je po balkanskem mišljenju opral sramoto in še nekaj zaslužil, kakor se pri kupčiji spodobi.
Dalmatinski ribiči so bili včeraj izredno zadovoljni s svojim lovom. VJovili so velike množine najrazličnejših rib, posebno skušev, lokard in sardel. Samo na ribarskem čolnu »Tunolovec« so vjeli nad 170 tunov, ki so povprečno tehtali po 11 kg. Del rib so poslali v šibeniško ribarnico, ostali del pa na notranja tržišča. Če bodo ribarji še dolgo tako lovili, se jim morda utegne zgoditi, da bodo ribe vedna siabje prodajali.
Jakob Wassermann:	8
Zlato iz Caxamalce
Precej star vojak, Jose Mario Lopez, be-lobradec s številnimi zarezami v obrazu, je vzel nekoč zlato opeko v roko in zmedeno strmenje in polblazno veselje je spačilo njegove poteze in pobledel je. Bilo je v mraku; sezul se je in prišel z golimi podplati; nejti tovariš ga je sumljivo opazoval; tiho mu je sledil in ga napadel s hripavim krikom, tako ga je z obema rokama opraskal njegov vrat in Lopez je hropeč padel na tla.
Zopet drugič jih je šlo več za peruanskim nosačem, ki je dospel obložen z zlato posodo in strgali so mu tovor silovito s hrbta kot da bi hoteli strgati še kožo, nato so šteli in šteli, tehtali in poskušali s tresočimi se prsti in se spogledovali kot volkovi.
Na ta način je Atahuallpa zvedel, da ima zlato na vse nas vpliv, slabši kot na njegovo ljudstvo opojni chicha, ki so ga smeli uživati le ob gotovih svečanostih svetišč. Toda moral si je reči: rumene kovine ne morejo piti; le skozi oči srkajo njegov blesk in njegovo barvo, kaj jim sporoča? kaj jim obljublja? Ne krasijo se z njim, brez lišpa so po telesu kot sence; kaj jim koristi to, da imajo zlato?
Gotovo je imel podobne misli, tudi jim je dal nasproti Hernandu de Soto čuden izraz. Rekel je približno, da smo brez globoke pokorščine, brez poslušnosti krvi, ki v voditelju vidi nebeškega izbranca, človeško Sonce; če smo se podvrgli gospodu, se to godi s skrito
upornostjo in s skrito mržnjo, kakor da bi imeli ista prava kot on in isto pravico do vseh dobrin sveta in si samo ne drznemo upreti se mu, ker on mogoče ve pota ali pozna čarovnije, ki so nam nedostopne. Zakaj, je ves začuden vprašal, zapirajo pred njim hinavsko oči in jih odpirajo brez sramu ter mu sledijo s svojimi pogledi, brž ko se je obrnil od njih?
Hernando de Soto na to ni našel odgovora in ni mi prikrival, da je stal pred Inkom kot neumen učenec. In meni je počasi postajalo njegovo notranje življenje kot vizija; z njegovimi očmi sem videl naraščajočo nestrpnost in skrbi. Razumel sem, da mu noben še take strašen sen ni dal slutiti o tem, da bivajo na zemlji taka bitja, kakor smo mi. In ko je to zvedel in je spoznal ta bitja, se je spustila nanj brezmejna melanholija, ki je omrtvičila njegovo srce in njegovo roko ter dopustila, kar nam je bilo tako zagonetno: Da se je brez upora vdal v svojo usodo in ni poslal nobenega skrivnostnega povelja za svojim podanikom; da je sto tisoč dboroženih vojščakov vztrajalo brez dela, armada ljubečih, katerim je bil knez jedro in smoter tukajšnjega bivanja in ki bi rabili le njegovega migljaja in tri sto vpadni-kov bi s svojo krvjo napojilo užaljeno zemljo.
Da se to ni zgodilo, je izhajalo od Ata-huallpe, iz njegovega globokega poznanja duha teme, ki je nastopil vlado in proti kateremu se braniti bi bilo zaman. Dobro vem, kaj tu pravim in vzamem to nase ter vztrajam proti vsakomur, ki bi me kot kristjana klical na odgovor za takšno besedo; ali pa je bila to I krščanska misel in krščanski nauk, naša veli-
ka vera in sveti simbol, kar se je razširilo po zemlji kot neozdravljiva bolezen? Dežela je bila bolna; duše njenih prebivalcev so bile bolne; stud in groza sta jo zmračila in stud in groza sta tekla iz njenega življenjskega mozga, iz Atahuallpe, ki je bil njihov vrh in njihovo dopolnjenje in ki je moral gledati, kako tujci plenijo svetišča, onečaščajo sončne device, pustošijo vrtove, teptajo polja, njegovo prineseno sakralno imovino, vse od davnih let. On ni mogel tu ravnati proti; svet je postal nečist Ln njegovo izkustvo je šlo med ljudstvo kot vest in se vrnilo k njemu kot odmev v nočnih spevih, v katerih je bila najbolj glodajoča brezutešnost in predčutje propada.
XIV.
Prinesli so Inki kroglasti opal, ki je bil last Huoze, njegove ljubljenke, sestre in soproge, ki je živela na otoku jezera Titieaea. Po prinašalcu mu je dala sporočiti, da je pripravljena na smrt ter da bo umrla, čim ji on da povelje za to.
Molče je ogledoval krasni kamen in njegovi služabniki in mlade gospe so obračale pogled od njega.
Prinesli so mu tudi ukročenega pumo, ki je na vrtu kraljevega gradu vedno ležal pri njegovih nogah. 2ival je bila žalostna, ni poskusila hrane in je poginila na tretji dan.
Zvečer istega dne so našli princa Cura-cas-a mrtvega v eni izmed sob z bodalom v prsih. Nihče izmed nas ni dvomil, da je Pedro Alcon, ogorčen še zraven radi kazni, ki mu jo je general naložil, končno vendar utešil svo-
je maščevalne želje neglede na veliko odkupnino, ki jo je prejel od Inke. Toda storilec je ostal skrit in ga niso izdali in odkrili.
Atahuallpa je ogledoval truplo, kakor si je ogledoval opal. Njegova bolečina je bila kot «mehljaj.
V	ravnini je stal s trideset tisoč možmi Cal-cuchima, najstarejši vojskovodja Inke. Da je njegovega gospoda ujela in na tako nenaden in nasilen način to zvršila vrsta bitij, o katerih se mu je zdelo, da so padla iz oblakov, to jc starca popolnoma zbegalo. General ga je navajal k svidenju in ga pozival v Caxamalco. On je to odklonil. Tedaj je Pizarro dosegel povelje Inke za to in takoj se je Callcuchima odpravil na pot. S številnim spremstvom sc je pojavil v mestu. Njegovi vazali so ga nosili v odprti nosilnici in stanovalci so mu izkazovali spoštovanje, ki gre prvemu služabniku kralja. On sam pa, ko je šel k Atahuallpi, sc mu je bližal z golimi stopali kot najnižji ter s kamnom na hrbtu, znamenje brezpogojne poslušnosti. Pokleknil je, poljubil knezu roke in noge in jih okopal s svojimi solzami.
Bil sem priča tega srečanja in ne moreni tajiti, da me je pretreslo. Na Atahuallpi nisem mogel nič takega opaziti, tudi nobenega znaka veselja nad prisotnostjo svojega najzvestejšega svetovalca. Izrekel mu je kratkomalo dobrodošlico. Nato mu je izročil brez besede lepi opal, ki mu ga je poslala sestra-soproga. To je bila smrtna obsodba za Huoco in stari Callcuchima se je opotekal ven ihteč in oprt na svoje služabnike,
Jedilni list za letake
Ljudje se različno hranijo. Vzrokov zato je dovolj. Če ie komu usojeno lepše življenje, življenje brez težkega dela, pa vendar udobno in brez vsakdanjih skrbi, ki mu jih je prihranilo naključje, da 6e ni rodil kot berač, ampak kot srečni sin bogatih staršev, je temu primerno tudi njegova hrana precej drugačna, kakor jo uživa kmet ali delavec, ki imata še kaj drugih 6krbi tudi razen tistih, kaj bosta si privoščila za svoj želodec. Je pa'še tudi nekaj drugih vzrokov različne hrane, ki so drugačne narave, kakor je pa ta.
Človekova hrana se mora, kakor so zdravniki dognali, ravnati tudi po tem, kje človek živi. Predvsem pridejo tu v poštev višinske razlike. Znano je namreč, da so razmere, ki učinkujejo na človeški organizem, v različnih nadmorskih višinah različne. Kar tako brez posledic ne gre mimo dejstvo, da je v višini n. pr. 5000 metrov zračni pritisk približno za polovico manjši od navadnega, na katerega je navajen dolinski človek. Ta zmanjšani zračni pritisk povzroča, da se razširijo vsi oni deli v človeškem telesu, ki so v večji ali manjši meri napolnjeni z zrakom. To je predvsem trebušna votlina. Na ta način pa postaja vedno bolj stisnjen prostor nad trebušno mreno. Prostornina pljuč se zato takrat, kadar se dvigamo v večje višine, precej skrči, kar ima spet za posledico motnje pri krvnem obtoku v pljučih.
To niso samo domneve, pač pa dejstva, ki 60 jih zdravniki neizpodbitno dokazali. Tako je nemški zdravnik dr. Backmund, ki je v 6lužbi nemškega letalstva v Nurnbergu, na podlagi svojih opazovanj v alpskih višinah, ugotovil, da se zmanjša prostornina pljuč, če gremo do višine 3000 metrov, za celih devet odstotkov. Tega ni dognal samo pri enem človeku, pač pa pri osemindvajsetih. S pomočjo rontgenskega opazovanja je pri vseh teh ljudeh ugotovil, da se je trebušna mrena dvignila skoro za dva centimetra. Če 6e te motnje pojavljajo zanesljivo že pri prvih 3000 metrih, je čisto jasno, da so pri večjih višinah še toliko večje. To-
da nastane vprašanje, kdo v teh višinah sploh biva. Stalno gofovo nihče. Če drug ne, pa imajo vsaj letalci priliko okusiti vse te sladkosti, ki jih nudijo prelestne višine. Krčenje pljuč, ki nastane zaradi zmanjšanega zračnega pritiska, letalec posebno občuti v trenutku ko zavozi v višine, kjer začne poleg tega tudi zmanjkovati v zraku kisika.
Vse te neprijetnosti pa letalcu lahko še pomnoži neprimerna hrana, takšna, ki pri prebavi povzroča tvorbo različnih plinov, zaradi katerih se potem pritisk na trebušno mreno in na pljuča še bolj poveča.
Omenjeni zdravnik je prišel na podlagi tega do prepričanja, da je treba pri letalcih dobro paziti na njihovo hrano. Zato morajo n. pr. vojaški letalci dobivati čisto drugačno hrano, kakor drugi vojaki. Tudi ni dobro, če letalci jedo naenkrat preveč, pač pa je bolje, če jedo večkrat po malem. Posebno so škodljive jedi, ki vsebujejo dosti ogljikovih hidratov. Treba se je izogibati tudi mastnih jedi. Zelo priporočljivo je, če letalci (morda še kdo drugi) jedo zelo počasi in hrano dobro prežvečijo. Letalcem je škodljiva tudi zelenjava.
Zdravnik Backmund pa ni samo povedal, kaj letalcem škoduje, pač pa je tudi predlagal zanje tale jedilni list: Zjutraj: Skoro grenek čaj z mlekom, pražen bel kruh in surovo maslo.-Mesto tega zajtr-lca sme letalec jesti tudi: mehko kuhana jajca ali kislo mleko s prepečencem. Opoldan: Mesna juha, govedina ali telečja pečenka, ocvrta piška ali zelo dobro prekuhan riž s parmezanom. Lahko je opoldne tudi krompir, nikakor pa ni priporočljivo 6adje ali pijača iz sadnega =oka. Ne škoduje tudi ne kak narastek. Zvečer:' Mrzlo meso, jajca, pripravljena kakorkoli, kava ali čaj s praženim belim kruhom.
Prav za prav ta jedilni list še ni tako zelo slabo sestavljen, da se ga ne bi hotel držati tudi še kdo drugi, razen letalcev. Na drugi strani pa je morda važno tudi to, da Nemci na podlagi tekšnega pisanja hočejo svetu najbrž povedati, kako zelo dobro 6e nemškim letalcem godi.
Odkritje kozmičnih žarkov
Točno pred 25 leti so odkrili tako imenovane kozmične žarke. Avstrijski lizik Hess je lansko leto novembra meseci dobil Nobelovo nagrado za svoje znanstveno delo, ki ga je o teh kozmičnih žarkih napisal. Ker je te žarke on prvi odkril, ali vsaj najgloblje j>osegel v njihovo bistvo, dostikrat kozmične žarke imenujejo kar Hessove žarke, že leta 1903 so angleški učenjaki Mac Lennen, Burton Rather-ford in Cook opazili, da je mogoče električno spro-vodnost zraka v zaprtem prostoru zmanjšati, če ta prostor pokrijemo od vseh strani z materijo, ki ima v sebi malo radioaktivnih snovi. Iz tega so sklepali, da majhna elektriška sprovodnost zraka nastaja pod vplivom nekih žarkov. Takoj so zaslutili, da more ta učinek prihajati iz zemlje, posebno iz one, kjer je dosti radioaktivnih 6novi. Šele Hess pa je dokazal, da vzrok za to različno
elektriško sprevodnost prihaja ne od zemlje same, pač pa nekje od zunaj. S poskusi finih preparatov radia 6e mu je posrečilo dognati, da žarki teh preparatov v vodoravni smeri ne učinkujejo na večje razdalje, pač pa komaj dobrih nekaj sto metrov. Zato se mu je zazdelo, da bi utegnilo biti isto, če -preizkusi te žarke tudi v navpični smeri. Po vseh računih bi moral njihov vpliv v približno okoli sto metrski višini nad zemljo popolnoma prenehati. V ta namen se je moral poslužiti balona, če je hotel dognati kaj zanesljivega. Res je ugotovil, da do višine tisoč metrov žarki, ki prihajajo od njegovih preparatov radiuma, postajajo vedno sla-bejši, od te višine naprej pa da izostajajo vedno silnejši. Nekako v višini pet tisoč metrov so ti žarki že skoro trikrat tako močni kot ob zemeljskem površju. To je bilo Hessu dokaz, da je treba
Japonski vojaki takole izražajo svoje veliko veselje nad zadnjimi uspehi, ki so jih dosegli v bojih K	s	Kitajci
Addis Abeba, posebno oni del, kjer prebivajo domačini (slika kaže takino ulico), dobiva novo lice
iskati pravega vzroka ne na zemlji, pač pa zunaj nje, v vsemirju. Zadnji in odločilni poizkus je napravil leta 1912. torej pred 25 leti v okolici Berlina. Prej pa je tudi že ugotovil, ko se je nekoč povzpel pri sončnem mrku v zračne višine, da njegovi žarki ne morejo izhajati od sonca. Na ta način 6e je prepričal za trdno, da ti žarki ne morejo prihajati ne iz zemlje, ne od sonca, pač pa da je treba njihovega izvora iskati samo zunaj teh dveh nebesnih teles v vsemirju, v kozmosu. Od tod ime kozmični žarki.
Mestece dveh tednov
V	Bloemendal-Vogelenzangu v Holandiji imajo letos skavti svoje mednarodno taborenje - jamboree (džembori). Zbralo se jih je 35.000 iz 44 narodnosti, tako da 60 v resnici ustanovili pravcato mestece s svojo banko, svojo p>ošto, svojim živilskim trgom in z lastnim gledališčem; celo svoj dnevnik so začeli izdajati, ki je pisan večinoma v holandščini, angleščini in francoščini.
Največja zadrega je gotovo na živilskem trgu, 6aj krepka, zdrava mladina porabi dnevno 200.000 hlebov kruha, 100.000 litrov mleka, približno 10.000 kilogramov riža, 20.000 zavojčkov ovsenih kosmičev za slavni angleški jx>rridge (poridž), 14.500 kg suhega sadja, 10.000 kg kompota v konzervah, 146.000 jajc, 4000 hlebov holandskega sira in 10 km klobas.
Pri otvoritvenih in zaključnih slovesnostih jih bo počastila kraljica Wilheimina. Tudi vrhovni vodja in početnik 6kavtizma, Baden Powell, se hoče kljub svojim ena in osemdesetim letom udeležiti taborenja svoje mladine in ji vliti novega bratskega duha.
Zamorec v mornariški šoli
Dasi so Amerikanci priznani kot najbolj širokogrudni, popustljivi in brez vsakih narodnih predsodkov, kakršni mučijo evropske narode, ki se jim zaradi tega zde tako smešni in ozkosrčni ter starokopitni, imajo vendar tudi sami neverjetno močan odpor in nekak nagonski predsodek proti drugokožcem, zlasti proti Zamorcem in Indijancem. Zamorec in Amerikanec sta si kakor pes in mačka. Ne moreta se videti, dasi bi Amerikanec ne vedel povedati prav za prav nobenega pametnega vzroka za svojo mržnjo. Zakon je seveda popolnoma neoporečen. Zamorcem prizna domala vse iste pravice kot belokožcem. Tako n. pr. v postavi ni nobenega člena, pa vendar nimajo črnci še danes nobenega častnika na ameriškem brodovju, dasi jih je že lepo število posečalo mornariško šolo.
Le kako je to mogoče? Včasih se je morda vodstvo šole samo dalo zapeljati svoji instinktivni raržnji, ter je dajalo pri izpitih črncem izredno težka vprašanja, katerih niso znali in so bili izključeni od cilja. Vedno pa so uboge črnske dijake njihovi beli součenci tako mučili z raznimi malenkostmi, da je vsak črnec raje sam izginil iz šole.
Neki črnski poslanec v Washingtonu je izpo-posloval svojemu varovancu, sinu neke imenitne, a tudi zamorske ženske, vstop v mornariško šolo. Izpite je naredil z najboljšim usipehom, a vendar je
šolo kmalu zapustil. Pripovedoval je, da so bil* častniki z njim zelo prijazni, toda njegovi so-učenci so mu pripravili pravi pekel. Nikdo ga ni hotel pogledati ali z njim spregovoriti besedo, razen psovke; niso ga pustili spati, ne zabavati se; pri skupnih vajah so mu vedno namenoma stopali na čevlje, mu jih mazali in ga izpostavljali kaznimi tako da je revež končno le zgubil potrpljenje in ušel. Poslanec pa je rekel: »Škoda, da nisi mogel zdržati, ker nekdo mora biti prvi; enkrat moramo vendarle začeti tudi v mornarici!«
Pollaki so se spet spravili nad Piccarda
Na Poljskem se pripravljajo spet na polet y stratosfero. V ta namen grade že nov balon, s katerim bo mogoče, kakor pravijo že sedaj, ko še sploh zgrajen ni, potolči vse dosedanje višinske rekorde. Tudi aparati, ki bodo nameščeni v tem balonu, bodo mnogo bolj popolni in zanesljivi, kakof pa so bili vsi dosedanji. Pravijo, da se bo balon lahko povzpel najmanj 30.000 m visoko. To pot Poljaki ne bodo odleteli v stratosfero zato, da bi pobijali višinske rekorde — vsaj tako trdijo — pač pa hočejo natančneje proučiti predvsem kozmične žarke in rešiti še nekatera druga znanstvena vprašanja, ki jim dosedaj še ni bil nihče kos. če se Poljakom ta polet posreči, bodo lahko precej zviška gledali na belgijskega Piccarda.
Podroben program ljubljanske to 4geb evrop* •kib postaj dobite v najboljšem in naicf>itejšeiB ilustriranem lednikn »Radio Ljnbljaua«. k* stane mesečno • a m o deset dinarji^,
l<J6P 6*1.0
Programi Radio Ljubljana
Torek, 10. avgusta: 12 Operni odlomki (plošče) 1*2.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila 13.15 Radijski orkester: Puccini: Fantazija (v treh delih) iz opere </Turandot« — ID Cas, vreme, poročila* spored, obvestila — 19.30 Na c. ura: Ivo Vojnovič in njegova doba (Vencelides iz Zagreba) — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Par okroglih (plošče) — 20.10 Cestnoprometne težnje v dravski banovini v okviru med; narodnega prometa (g. ing. Ciril Pirc) 20.30 Pevski koncert ge. Cirile Škerl j-Medvedove (pesmi Hugo Wol-fa), vmes radijski orkester — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Vesele in žalostne pesmice (Ježek ia Jožek).
Drugi programi
Torek, 10. avgusta: Belgrad: 20 Simfonični koncert, 21.45 Prenos iz Trebinja — Zagreb: 20 Igra, 20.20 Violina, 21 Pihala — Dunaj: 19.25 Šramel, 19.i»0 Vesel glasbeni pouk, 20.50 Igra, 22.20 Zabavni koncert — Budimpešta: 21 Violina in pianino, 22.10 Ciganska glasba, 23 Jazz — Trst-Milart: 17.15 Popoldanski koncert, 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Puccinijeva opera cTurandot« — Praga: 19.10 Slovaške narodne, 20 Solistični koncert, 20.55 Orkestralni koncert, 20.33 Pianino — Varšava: 20 Orkestralni koncert, 22 Umet-kareHa; 19.35 Romunske narodne, 20 Zabavna glasba, Lipsko: 19.10 Simfonični orkester — Frankfurt: 19 Orkester in solisti — Strassbourg: 21.15 Opera — ž?t/-niška glasba —• Berlin: 20.10 Paradne koračnice —» 21.30 Simfonični koncert francoske glasbe.
»Slovenski dom« Uboja raak dHavnik oh 19 Mcme&na naročnina U IMn. ca tnozematro 29 Din. OredniStvo: Kopitarjeva olica </TTL Telefon 3994 ta 2996, Uprava; Lopltarjeva k
Telefon 2992 Za Jogoolos&Mko tUkaroo i UubUtuiis £L Ced UdajateU; lun Jkikaififr Uredniki Jože J&oJu&k