Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. J ur. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: S 3.- per year. 25^ per copy. Advert.: 1 line 10?, 1 column x 1" $1.40 sLouensKA FOR A. F R E E SLOVENIA TORONTO, i JANUAR 1958 Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Se pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja? Hotel nekdaj sem, da bi se razš:rila, da bi razpela svoj krog čez zemljo — glej, in zdaj vidim, silna, brezmejna si, v daljo kot seme razsipaš svoj plod. OTON ŽUPANČIČ V DEVETO LETO Čas teče naprej brez vsakih zarez in presledkov. Le člr,ve' -slovensko državo razov postaviti cilje* za bližnjo bo- jn wtje na-e poxi^ične erai- 1 da se v slovenskem ljudstvu vedno Predvstm je treba povdariti, da dočnost. j gracije. Nenehno spremljamo d.lo bolj in bolj izraža prolijugos.o- se je d:ma od zadnjih svobodnih I naših vodilnih ljudi na Zapadu,! venska smer. Komunizem namreč voutev marsikaj temeljito izprame- Skušnja sicer kaže da mnoga no- hlastamo za novicami, ki kljub ra-j nujno vodi, in to postaja iz dneva nj|0 pr v 0i kar je treba pov- voletnih sklepov kmalu splahni finira-nemu terorju in prefinjeni ■ v dan vedno bolj očito, v jugoslo- šariti in s čemer mora vsaka slo- kot majhen studenček v puščav- ,policij ki kontroli prodro v zadnji j venstvo, to je do ustvaj-itve enege- venska politična emigracija raču- skem pesku, toda kljub temu ne .;cvenski, še tako skriti kotiček, ga samega državnega- naroda ali z nati, je neizpodbitno dejstvo, da smemo pozabiti, da so vsa več.,a vsaka ugodna vest iz inozemstva drugimi besedami v velesrbsko ju- slovenski narod več ali manj ent- dejanja in storitve sadovi dobrih krepi naše upanje na skorajšnjo gsslovenstvo. Železnica, pošta, ca- dušno odklanja politične programe sklepov, ki jih je nekdo tudi iž- srečnejšo bodočnost. vedel. Tako upam, da na bo povsem odveč, če nekoliko obnovimo in premerim t> "daljo in nebeško stran" ter skušamo opredeliti V slovenskem ljudstva se izraža vedno bolj in bolj proti jugoslovanska smer Domovina se dobra zaveda, da mesto, ki ga naj izpolni Slovenska za€nkrat ni mo£ pričakovati rešitve izpod komunističnega jarma zgolj od domačih sil samih. To nemož-nost je jasno dokazala madžarska revolucija. Zato rabimo pomoči od zunaj, pomoči od naših vodilnih ljudi, ki se morilo odslej bolj pos- država v slovenskem občestvu. Slovenska država je osrednje glasilo slovenskega državnega gibanja. Člani SNZ v Torontu, ki list urejajo in skrbe za razpošiljanje, idj« lO lilo .<■*>> pO V J ^ijfoih ci vseh organizanih slovenskih skupin. ki imajo za enega glavnih namenov delo zi» uresničenje slovenskega narodnega programa — ostvaritev svobodne slovenske države — in mnogih razkropljenih poedinev, ki so del tega gibanja. i Prav za prav je žalostno, da sta tako gibanje in list sploh potrebna. Zahteva po svobodni narodni državi je tako naravna, da morejo le posebne zgodovinske razmere razložiti, da je treba med kakim narodom to idejo še utemeljevati. Pravica do lastne narodne države je pravica, ki -izvira iz naravnega prava. Dr. Ivan Ahčin piše v sociologiji (II — 1., str. 350): "Narodna država v tem smislu namreč, da ima narod tudi svojo lastno državo, je ideal in najbolj posrečen tip javne družbe, ki ga današnja civilizacija pozna" ter navaja ket avtoriteto sv. Tomaža, ki pis. v komentarju k Aristotelovi "Politiki": "Država naj bi bila sestavljena samo iz enega naroda. Kajti le en narod ima iste običaje in iste navade, ki olajšujejo prijateljstvo med državljani podobnosti, ki vlada med njimi. Države, ki so sestavljene iz več narodov, rade razpadejo zaradi nesoglasij, ki jih povzročajo različne navade in se v sporih ena stran iz sovraštvo do drugih postavi na stran sovražnika.'' Ker se vsi Slovenci te svoje naravne pravice aii ne zavedajo ali pa si je v svoji pretirani skromnosti postaviti in javno povedati ne upajo, je Slovenska država cd svojega obstoja in že preje kot "Slovenska pravi- dilnih ljudi v emigraciji rina, pa celo notranja uprava ura- vsefl starih strank, ki temelje na duje srbsko (tako ima notranji mi- jugoslovenskem državnem progra-] mster Slovenije za potne liste zgolj TOM;*kdor, bi nastopil s takim pre-| srbske tiskovine!), da ne govorimo živelim programom, mora računati ! o vojski, kjer je vsaka slovenska na g0tov neuspeh; ostal bo vojsko-| beseda že veleizdaja! . vodja brez vojske. Domovina je ' zabrisala usodno razliko med libe-Zato domovina s težkim srcem raici jn klerikalci: danes so vsi pričakuje rešitve. Vendar bi bilo Slovenci, ki si žele, da je njihova napak misliti, da naši ljudje — domovina samostojna in svobodna, kmet, delavec in izobraženec — Danes se v očeh domovine ne more kar brez pridržka in kar na slepo nihče ne sklicevati in utemeljeva-odobravajo vsako dejanje naših vo- ti svoje vodilne vloge na zgolj dejstvu da je bil 'tari Jugoslaviji * / — - '"-■■'-.-'• ------ ;----.- - zakonito izvoljeni narodni pred-j stavnik. Taka fikcija legitimnosti i .velja morda za dobo enega ali aven ! parlamentov (in to je v redu); pozneje pa se mora taka vloga voditelja moralno in politično utemeljevati samo z resnično stvarnim delom za tiste ideale, za katere živi in dala narod v domovini. Obstaja-, ti mora tedaj skladnost naziranj in hotenj med emigracijo na eni in i domovino na drugi strani. Domo-j vina pa pozna danes samo dva po-' litična ideala: prvi je zlom Komunistične diktature, drugi pa ustanovitev slovenske države. Težko preskušena domovina odklanja vsak eksperiment "Žretje" Jugoslavije; kajti dve Jugoslaviji, meščanska in komunistična, sta v narodu dokončno uničili mit o politični nujnosti in državotvornosti ju-goslovenske državne ideje. Zato smatra domovina za svoje voditelje in predstavnike v tujini samo tiste, ki se jasno, brez pridržka in odločno izjavljajo za slovenski državni program. Mi Vam gbvorimo iz domovine; ni dvoma, da bolje poznamo razpoloženje naših ljudi kakor Vi. ki ste daleč in zgolj navezani na več ali manj natočna in prikrojena poročila. Naše prepričanje temelji na živem izkustvu, na vsakodnevnem stiku z ljudmi. SLS ne sme biti privesek srbskih strank Zato Vam jasno in dokončno enkrat za vselej povemo, da je naš narod pri odločevanju o svoji usodi absolutno suveren, samo on sam si bo dal in postavil lastno ustavo LETO SPOZNANJA V imenu novo-izvoljenega Glavnega odbora Slovenskega državnega gibanja voščim vsem sodelavcem, podpornikom, somišljenikom in prijateljem blagoslovljeno novo leto 1958. Naš cilj je eden, jasen in preprost: Svobod ;ia slo-venska država. V novo leto stopamo bogatejši na dveh zgodovinskih spoznanjih in odločitvah svobodnega sveta. Zahodna Evropa se je dokončno in nepreklicno odločila za dosledno in napredno zvezno združevanje. V letu 1958 bo vse gospodarstvo šestih zahodno evropskih držav načelno povezano v eno ivez.no enoto. Samo zmagovita sovjetska invazija bi mogla prekiniti ta nepovratni zgodovinski razvoj. Milovan Djilas je svetu odprl pogled v bodočnost komunizma: Komunistični sistem je zapisan razkroju, ne pod grožnjo običajnih zgodovinskih revolucij ali vojn, temveč pod narasčujočo težo nepremostljivih nasprotij v svojem lastnem sestavu. Djilasova analiza je dala podlago za postopno izoblikovanje prve stvarne za-padne politike da komunizma. Ta nova politika ne bo fatalistična kot je bila Kenanova "politika zajezitve'' in ne papirnata kot je bila sledeča '^politika osvoboditve", ki je splahnela v nič, ko je svobodni svet križanih rok gledal tragično vstajo madžarskega udstva. To bo politika nevsiljivega, pa neutrudljivega pospeševanja raZKrojevaimu su v Ki/inuniscičem sistem samem. Djilas je pokazal stvarno alternativo sodobni brezmoči improvizirane revolucije in samouničevalne vojne. Delo za slovensko državno Svobodo mora biti tesno naslonjeno na ta dvojni vodilni razvoj v sodobnem svetu. Spoznanje zgodovinskih sil je pogoj uspešne politike. Zavest dolžnosti do naroda, ki nam je dal življenje in kulturno osnovo, pa mora biti gibalna sila naše soudeležbe v preoblikovanju sveta v katerem mora Slovenija imeti enakopravni delež z ostalimi narodi. V imenu Glavneva odbora Slovenskega državnega gibanja vabim vse ljudi slovenskega porekla križem svobodnega sveta, da se prijavijo in pridružijo Slovenskemu državnemu gibanju. Srečno novo leto! , CIRIL ŽEBOT The ascetism of the Middle Ages was a thing of the past and the splendour of the Renaissance, too, was spent in Slove nia. It was the heady music of Baroque art, cheerful and iriumphant, vvhich dali ghted the man of the 18th century in the shrine at St. Roetnis a C Smar je Uear Jelše in Inner Carniola. GOSTISA.: CULTURAL MONUM. ENTS IN SLOVENIA. in s tem obliko svojega državnega Naš narod je z velikim občudo- svojo prisego ... S Koroščem sva življenja. Zato domovine ne obve- vanjem odobraval sklepe sloven- istih misli, da smo bili prevarami... gram, na katerega se lahko zedini- prijetnem precepu biti istočasno jo vsi Slovenci. Glede ureditve slo- državno politično glasilo s potrebo venske države pa je možnih in po daljših in resnejših člankih ter dopustnih več naziranj in pogle- biti časopis s potrebno količino dov. Ker je Slovenska država gla- osebnih in kulturnih novic po šir-, silo gibanja in ni imela ter nima nem svetu razmetanih Slovencev zujejo nobene izjave ali zagotovila ali celo obveze tistih vodilnih ljudi v emigraciji (ki imajo morda močno zaslombo pri tujih vladah in ustanovah), ki bi se izrekli v nasprotnem smislu kot je slovenska državna ideja. Zadnja instanca je vedno le narod. Nobena zasedbena vojska ne bo večno ostale v Sloveniji. Prišel bo dan, — ne vemo sicer kedaj, toda prišel bo, — ko bo slovenski narod svobodno odločal o svoji domovini. Narod pa so je že danes dejansko odločil, in to s krvavim plebiscitom, da odklanja velesrbske koncepcije jugosloven-stva, danes je edina možnost samostojna Slovenija, ki edina ima suvereno pravico, da sama odloči, če in kateremu evropskemu sod-ržavju hoče pripadati. Doba Londonskih in Kriških sporazumov je mimo. Žal nam je, da zgodovina ni izučila marsikaterih naših vel-mož, ki še vedno tavajo pa napačnih poteh jugoslovanskih p-ktov. skega državnega gibanja. Edino to Slovenski narod in katolicizem sta gibanje nastopa tako, kot to zah-; v največji nevarnosti . . . Z re-tevajo interesi domovine. Druge gentom bo trebo resno govoriti." rešitve ni, zlasti še, ko se je celo To je Jeglič zapisal v svoj dnevnk HSS na svojem, kongresu 1957 pa j 1921, ko je bilo že vidno, da je najbolj reprezentativnem človeku j Jugoslavija samo pridevek za Veli-dr. Krnjeviču odločno izrekla za sa- . ko Srbijo. mostojno hrvaško državnost. Tako | Srečni bi bili, ako bi se besede je ostala edini zagovornik jugoslo- Sv. očeta, ko je Nemcem nedavno vanske državne ideje—ne zanima čestital, da so v tako usodnih časih nas, v kaki obliki—izmed nesrbskih dobili tako modre in poštene vodi-strank samo SLS. Zato je domovina telje, politične in gosp.da.ske, ii-nevoljna, ko čuje, da so zastopniki polnile tudi za nas Slovence, nekdanje SLS le še privesek Zgodovinska zasluga Slovenskega držav- znala nobenih obvez, ki niso v ok- neSa gibanja viru slovenske državnosti. Zato od Smatramo, da je zgodovinska za-vas zahtevamo, da se brezpogojno.Blu«a Slovenskega državnega gi-odrečete dosedanji zgrešeni liniji banja> da se kot P™ slovenska srbskih strank. Javno jim povemo: s svojim delom obvezujete samo sebe, domovina ne bo nikdar pri- in da vsi skupaj ustanovite s'.o- skupine jasno izrekla za slovensko venski narodni odbor, ki naj bo državnost. Domovina tudi ve, da si ali "katoliški" ali oboje ter zahteva tudi podporo vsega naroda, samovoljno krojijo celo vsakdanje ca" dosledno postavljala v ospred- namena ustanavljati kakršno koli ler drugih svetovnih novic, ki jih novice ter P° *vojera okusu dajejo ^ je slovenskih zahtev borbo za sa- ^ ^^ g točnej|e opre. bralci od lista tudi pričakujejo. d=stoP do ia™sti samo osebam in mostnino slnvensko državo terme- .... ... . rmipnipm ki cr> niim camun nri mostojno slovensko državo ter nje no potrebo tudi utemeljevala s stališča naravnega prava, kulturne filozofije in zgodovinskih okoliščin. Kakor koli je že to nalogo opravljava, je v veliki meri res, kar je nekdo ob neki priliki malo hudomušno omenil: Če nič drugega, že naslov sam opominja Slovence ob vsakem izidu številke na naš narodni cilj. Stremljenje po svobodni državi zdrave sile v narodu ne glede na to, ali spadajo v kak že vnaprej določen okvir ali ne — in da ima vsakdo, ki je javno obtožeh, naravno pravico do javnega zagovora. ta skupina resničnih slovens.u.i patriotov z dr. Cirilom Zebotom na čelu ni uzurpirala teh m st; ker se nihče drugi ni lotil te svete naloge, zato so izpolnili samo svo deljenim programom za notranjo Dokler bo Slovenska država izha ureditev države, je bila in je pri- jala v sedanji obliki in sedanjem pravljena objavljati razprave in obsegu, bo pač to stalna težava, s članke vsakogar, ki more kaj dop- katero se bo moral boriti vsakok- rinesti v skupno korist. Podpisani ratni urednik, članki — v kolikor ni članek po- sebej označen kot mnenje uredništva ali Glavnega odbora Slovenskega gibanja — predstavljajo tako vedno mnenje pisca in jih je treba tako tudi sprejeti. v T vrhovna instanca slovenske državnosti v tujini. Besede velikega nadškoga Jegliča Zelo nas je zabolelo, ko smo sli- dolžnost do domovine. Domovin šali, da se celo naši visoki cer'c- pa je prav tako prepričana, da je veni dostojanstveniki v tujini mesto v Slovenskem državnem gi-pogrevajo za idejo Jugoslavije, banju za vsakega Slovenca, ki mu Naravnost absurdno pa je pri je pri srcu slovenska držzvncst. mnenjem, ki so njim samim pri | tem se klicevati na moralne Zato domovine poziva vse, ki še srcu, za druge pa so časopisni V slovenskem javnem življenju ali celo verske razloge. Nas vedno tavajo v temi nesrečne pr -.stolpci ali zaprti ali odprti za na- smo mogli in še moremo opaziti do Jugoslavije ne veže nobena teklosti, da se priključijo tej ideji pade nanje, ne da bi jim bila dana stremljenje, da se ustvarja okoli prisega, že sam nastanek Jugosla- in da talko pomagajo u t ari i možnost tudi primerne obramba, je določenih oseb javnega življenja vije in ves njen nadaljni potek je srečnejšo Slovenijo, sloven-ko drža-SD že objavila in je tudi v bodoče neke vrste mit, kakor da so ta bil tak, da je bilo vse naravnost vo, ki mora temeljiti, na socialni pripravljena objaviti prispevke, ki oiebe vzvišene nad vsako kritik o protivno z vsako politično moralo, pravičnosti in na krščanski ter žabi sicer prav zaradi te nedemok- in tudi tako pametne, da jim ne Mislimo, da ni odveč, da na tem padni misli. Ker imamo Slovenci še eno kronično bolezen že od Bleivveisovih Novic sem (Modrova zgodovina ratične poteze dela slovenskega more nihče Saj pametnega nasve- mestu odgovorimo z besedami v:li- Mohorjeve družbe "Iz zdravih ko- tiska ne mogli do besede. Tega ne tovati, kaj šele kaj očitati. Da je kega Jegliča, ki je svojemu dnev- renin močno drevo" vsebuje več- dela iz veselja naa zgago ali kaj tako vzdušje bolj ali manj blizu niku, ko je videl, kam vodi jugo- takih žalostnih primerov), da la- podobnega, marveč zaradi prepri- totalitarizmu, ni treba še posebej slovenstvo Slovence in vero, zaupal: Zaradi redkega izhanja in ča-; stniki oz. uredniki slovenskega tis- čanja, da že pravičnost sama zah- povdarjati. čeprav se politične ob- in delo zanj je dovolj širok pro- sopisne oblike je list vedno v ne-1 ka. ki si lasti pridevek "naroden" t teva, da se morejo uveljaviti vsej (Nadaljevanje na 2. strani) "Zakaj si nas Bog tako kaznoval, Ali je *to kazen, ker smo prelomili Ljubljana, decembra 1957. Philopatrides Slovenicus v imenu svojih prijateljev in somišljenikov od Maribora do Trsta, od Kolpe do Triglava. V deveto leto (Nadaljevanje prive s.reni.) like družbenega življenja v zgodo-uni menjavajo in nikakor ne maram spadati med tiste, ki menijo, da je današnja oblika demokracijo za vse čase edina možna obliki zdravega političnega življenja, ostane vendar za vsako dobo neizpodbitno dejstvo, da sestavljajo človeško' družbo svobodne osebnosti, ki imajo svojo pamet in svojo vest ter za svoja dejanja po svobodni odločitvi odgovarjajo. V kolikor je delovanje oseb javnega življenja povezano z blaginjo celega naroda, l.ar je v taliko večji meri, v kolikor važnejše opravilo v narodni skupnosti opravljajo, so te osebe za svoje delovanje odgovorne nc samo svoji vesti in Bogu, marveč tudi članom naroda. Ker v političnih vprašanjih ne gre vedno samo zp. osebno poštenje in dobro voljo, inarveč tudi za primernost in učinkovitost, zlasti pa za spoznanje -možnosti, ki jih za narodov ražvoj nudita sodobnost ter bodočnost, morajo biti vodilne osebe v narodu pripravljene sprejeti tudi kritiko primernosti in modrosti ter se ne skrivati za svojo osebno poštenost ter iskrenost, ki sta sicer nujno potrebni, toda v javnem udejstvo-vanju ne vedno zadostni. SD si je prizadevala, čeprav mnogokrat brez usoeha, da bi se tudi Slovenci naučili in privadili malo več stvarne debate ter ne bi zapadali takoj v osebno užaljenost in zamero, če kdo zapiše kako kritično- opombo. Del tragike zgodovine slovenske ga naroda, ki ni imel svoje lastne države, svojega slovenskega šolstva in zato tudi ne dovolj slovensko čuteče svetne inteligence, je tudi v tem, da je moral biti slovenski -duhovnik v zgodovini ne samo posvečevale c naroda, utrjevalec njegovih nravnih moči ter posrednik med človekom in Bogom, marveč tudi njegov učitelj. Razmere so so V zadnjih desetletjih v toliko sprmenile, da imamo dovolj laičnih moči za svetna opravila, žal ncBjateri mso razumeli potreb časa. Ko je bilo že doma občutno pomanjkanje duhovnikov ter so bile številne kaplanije nezasedene in smo imeli istočasno brezposelne katoliške laike — očete družin, so nekateri duhovniki še vedno mislili, da bodo razne svetne ustanove od bank pa do tiska propadle, če ns bodo oni v njih sedeli. Celo po vseh bridkih izkušnjah revolucije nekaterim še vedno ne da žilica miru in silijo na področja, ki so že po svoji naravi, še bolj pa po primernosti naravni delokrog laika. Če si jih potem kdo drzne opomniti na ta anahronizem v dobi Katoliške akcije, ko Cerkev na eni strani prepoveduje duhovnikom strankarsko politično udejstvovanje (izjemo predstavlja edino borbo proti strankam ali strujam, ki ne priznavajo naravnega nravnega prava, ki pa prav zaradi tega niso več stranke, marveč brezverske ali pro-tiverske ideologije) ter ga na raznih drugih svetnih področjih vsaj močno odsvetuje ter skuša na drugi strani celo laike pritegniti za pomoč duhovnikom pri njihovem prvenstvenem delu za odrešitev duš, se zavijejo v plašč muče-ništva in obdolže list ali pisca, da napada duhovništvo kot tako. Take obtožbe je bila deležna tudi SD, v vecih primerih celo na mestih, kjer je bila obramba nemogoč^. Kdor je objektivno zasledoval polemiko SD, ki so jo večkrat izzvale zlasti razmere v Torontu, je moral ugotoviti, da je bilo pisanje bodisi uredništva bodisi podpisanih dopisov vedno obramba ali zavrnitev vposegov, ki so izvirali iz izvendu-hovniških ambicij. Kdor pozna bodisi moje članke ali moja predavanja, bo brez težave razbral, kolik pomen pripisujem veri in nravnosti ter prav zato tudi duhovniškemu stanu ne samo na nadnaravnem, ampak tudi na naravna področju. Toda prav ta pravilna ocena verskih in moralnih sil v življenju naroda ter iz nje sledeča odgovornost duhovništva kot stanu, ki je posebej posvečen za gojitev ter množitev teh sil v svojem narodu mi narekuje, da v primeru potrebe (samoobramba je tudi naiavno-pravna pravica!) pokažem sam ali objavim dopise, označijo primere, v katerih je šlo za prekoračenje delokroga. Kot osvojeno Mate Resrnan SLOVENCI IN EVROPA III ] noma razumljiv in celo nujen, nam Slovenci smo Evropejci, smo ev- je to dejstvo močno zameglil. Ne repki narod. Kaj je Evropa? V samo to, tudi se ga nismo zavedali, skladu z našo vzgojo in miselnostjo Grozote in razdejanja druge sve- se nam vsili odgovor: Evropa je tovne voskje so nam šele pričeli kontinent v zemljepisnem smilil, odpirati oči. Enotnost Evrope nam Pa ravno v zemljepisnem smilu mora postati očitnejša in otipli- moremo to trditev osporaviti. Mo- vejša, tako da nam bo prišla v remo reči, da je Evropa le polo- zavest, tok aziskega kontinenta. IZ SLOVENJ KEGA TISKA Evropa je pojem, vseprej kot Potrebno je, da razumemo osnove in silnice evropske enotnosti zemljepisna celina. Evropa je od in skupno usode, če bomo oživili človeka ostvarjena celina, je zgo-' v nas in opiajali duhovne vrednote dovinska stvaritev. Pojem Evrope in moralno-politično tradicijo ev-se je porodil v dobi grško-perzij- j ro,p?ke dediščine, bodo praktični kih vojn. Takrat so postale očitne j na^rti in napori za gospodarsko in razlike med Grki in Barbari. He- \ p3utično združenje Evrope imeli rodot je podal prvo formulacijo j toliko večji in trajnejši uspeh. Te pojma Evrope. Tam je početna toč-j vrednote so: krščanstvo, vera ev-ka evropskt vizije in tega, kar ime- V3pske in zapadne kulture in druž-nujemo danes zapadno kulturo. OJ bei antika, doprinosi evropskih mis-takrat je Evropa najtesneje pove- lecev in filozofov, personalizem, zana z zapadno kulturo in njeno usodo. Navkljub vsem zmotam, Zablodam, grehom in padcem je Evropa živela in še živi iz duhovnih osnov zapaclne kulture, ki ji dajejo osnovo za enotnost in povezujejo njene narode v družbo narodov, kar je Evropa po svoji j naravi. Po drugi svetovni vojski msogo govori o problemih evropske enotnosti. Misel Združene Evrope je močno pridobila. Združena Evropa, ali vsaj njen zarodek, se poraja v različnih načrtih in programih. Nekateri teh načrtov že imajo ali pa dobivajo konkretne oblike. Tako na primer: Premogarsko-jeklarska ideja ustavnosti in vlade prava, ideja demokracije, ideja socialne pravičnosti. Poleg duhovnih osnov Evrope je njena bistvena značilnost različnost evropskih narodov in njih medsebojna sovisnost. Različnost ne vodi nujno do popolne neodvisnosti, predpostavlja pa vsaj delno neodvisnost. Različnost in sovisnost nista protislovje, sta le nasprotje in slitita k iskanju pravilnega ravnotežja. Različnost in sovisnost v evropskem državnem sistemu sta bili vedno bistven pogoj evroske kulture, vir njene moči, pa tudi slabosti. Dokler je bila zavest evropske enotnosti živa, je bila Evropa Predsednikova potovanja Klic Triglava pereča 16. novembra 1957 o potovanjih d\ Mihe Kreka pod gornjim naslov. V g.av-nem mu ločita, da ni kot predsednik Narodnega odbora i kal stika z vsemi Slovenci, ki bi to zaslužili, o dr. Krekovem obisku v Argentini pa poroča naslednje: le še zato. ker deloma zavestno, deloma pa podzavestno črpa iz si!, katere načelno zanika. Čeprav slede velike množice Zapada praktičnemu materializmu i : so se v mnogih ozirih podobne rimskim masam, ki so kričale "kruha in iger", je vodilna plast materlali-zem načelno premagala. Ta duhovni prelom v vrhovih se je začel nekako okrog 1. 1900 in se postopoma širi. Materializem kot nauk Realni temelji Slovenci smo že mnogo pretrpeli prav zaradi dejstva, da smo se sicer navduševali za velike ideje, da pi smo se zanje premalo pripravljal:. Kot narod nismo bili dovolj pri- siednje zgodovinsko dejstvo, pravljeni ne na razsulo avstroogr-, Sovjetska Zveza je sklenila Dejanja govore Moskva uporablja v svoji nov politični ofenzivi že davno preizkušena sredstva: vabe in grožnje -*-r širjenje razpok med zavezniki po načelu: deli in vladaj. Kot primer, koliko je komun"s-tom mogoče verjeti, navajamo na- "Iz obiska v Argentini pa smo ' je danes v filozofiji na spločno že zvedeli takšno vest, da ii komaj . premagan. Celo v političnem živ-verjamemo, čeprav imamo zatdilo, j ljenju opažamo, da se poedino soda je verodostojna. Toda kljub te- eialistične stranke v Evropi p:o-mu bomo radi objavili popravek, gramatično- odpovedujejo- materia-v kolikor nam bi bil z mercdajn:«- lizmu. Še več. Celo v Sovjetski ga mesta poslan. Poročilo pravi, da zvezi moremo zaznati iz sicer oikr-so dr. Kreka prijemali ia sestanku njenih poročil o vrenjih med sov- Skupnost, Enotni Trg, Evratom. Ti resnična družina narodov. Položaj načrti izhajajo iz dejanskih poigo- manjših držav in državno politič- jev in nuj sedanjega časa in naj nih formacij ni zavisel zgolj cd vo. bi se uresničili predvsem v gospo- jaških in gospodarskih pogojev, darskem in socialno-političnem temveč od njih zgodovinskih pravic roSlridTvntd?nt1^roI " ^^ Sk°Zi ^ desetimi leU sestavila" v dTnJvini domovini, ki sta ji bila narodnost ropskih narodov. Zedinjeno Evropo letja ni nobena velika država da- strankinih zaupnikov, zakaj se tudi on bolj ne izjavlja za su-vereno slovensko državo, ampak dela prav nasprotno, kot je bil priner v času njegovega obiska Pariza, ko se je odločno izjavil za Jugoslavijo. (O tem je tedaj poročal Klic Triglava.) Dr. Krek-je na tako kritiko odgovoril, — zatrjuje poročevalec, — čaš da smo Slovenci v Združenih državah poznani samo kot Jugoslovani, da pa je čisto prav, čc se vi v Argenitini zavzemate za slo-' vensko državo... "Ato je ta vest točna, potem si večje idejno-programatske zmešnjave v begunski Slovenski ljudski gtranki res ne moremo zamišljati. (str. 4. št. 222.) Misli o "programa-tičnih mislih" Na drugem mestu prinašamo besedilo programa, ki sta ga pred ske monarhije, ne na razpad Jugoslavije ,ne na nastop komunizma, ne na borbo proti ostalim okupatorjem — in tudi nismo na možnost samostojne Slovenije. Večja resnost v tem pogledu je gotovo eden pogojev bodoče boljše usode -slovenskega naroda, ki ni odvisna od odločitev velikih prt zeleni mizi, pač pa od vsakega Slovenca, zlasti pa od njegove inteligence brez ozira na to, kje' danes živi. Ta točka predgovora je gotovo položila -prst na zevajočo rano in zasluži vso pozornost sodobnegn rodu. (Nadaljevanje prihodnjič.) ZDA med 1. 1933 in 1955 (Ženevska konferenca) vsega skupaj 52 dogovorov. Od teh jih je prelomila 50 in izpolnila dva da je na-pove-| dala vojno Japonski in da je dovolila letalom zapadnih zaveznikov, da smejo pristajati v Berlinu. V na.lednjem objavljamo nekaj moremo danes na ta način označe- Vsi programi so zgodovinsko po- ! gojeni in jih moremo do dobra ra- zumeti le v njihovem zgodovinskem i • , i , . , 6 komunizmu cenen izgovor, d o.tviru ter ob poznemu osebnosti. „ u-- , ••. , , i ki sn . ri CPA-tavIiunm j al a smeri Evropi, pač pa male vati s političnim in gospodarskim države ali OTze malih držav Tra. izrazoslovjem. Na vsak način je to dicijo različnosti in pluralizma še velik napredek, vendar pa je še danes nadaljujejo manjše države zelo malo. Evropska enotnost, ki in so takoi siIno važen cIement ev_ naj bo podlaga Združene Evrope,1 r0pHike druž je v svojih osnovah kulturen pojem ] / s siimr-snoook^rn n.isertiite st^jgg! Je aacrarT«Bfb€ti Ki s0 sestavljanju cdlocujoc hovnimi zna-kami. Izpričuje nam zavest enotnosti Evrope. Razvijati sodelovale. Kljub terau postanejo p .;ebno ovropsiko izražanje zapad- so se začele nacionalne države. Po- objavljeni programi nekaj objek-nih vrednot in tradicij, ki je Jem države se je povezal s pojmom tivnega, zavzamejo nekako samos-ze.znavn o navklub in preko zna- absolutne suverenosti. K temu sta tojno življenje in vplivajo s svoji-čaja in potez posamičnih kul- se še pridružila avtarkična misel- mi idejami kot takimi — brez nuj-hir v evropski družini naro- nost v gospodarstvu ter nacion-ali- ne zveze s svojim izvorom, dov Duhovna "enotnost" Ev- zem kot politično gibalo. Na tej, rope je zgodovinsko dejstvo, je re- osnovi sta se razvila imperializem ' V naslednjh sestavkih namera- dr. inž. Črtomir Nagode in dr. in borbo za narodove pravice samo Boris Furlan — in zanj tudi ž.tvio- vaba za debeloglave kaline, ki pa vala svoji življenji. j jih je bilo, žal, v tej dobi le preveč. Interesi svetovnega komunizma, jetskimi znanstveniki, ki bi r.a eni strani radi sledili novim dognanjem in spoznanjem, ki jih je sporo-žila teoretična fizika, ki pa so r.a drugi strani na milost in nemilost prepuščeni strankini diktaturi, ki uradno še vedno vztraja na materializmu kot svoji filozofiji. Tako se na Zapadu porajajo nova središča duhovne kulture in zastopniki krščanstva, ki so vedno; •oznanjali Duha, prihajajo v novem1 vzdušju zopet do večje veljave in' upoštevanja v javnosti. Upati je, i da bo ponovno vzbujena duhovnost j prej ali slej zajela tudi širše mno- odstavkov iz nagovora Pija XII. žice in ustvarila s tem realno mož- udeležencem drugega svetovnega i kongresa laičnega apo,stolata v Ri-| mu (6. oktobra 1957). Odgovornost laikov 1 "Bilo bi nerazumevanje prave j narave Cerkve in njenega družbenega značaja, če bi razlikovali v njej zgolj tvorni element, cerkveno avtoriteto, in zgolj trpni element. laika. Vsi udje Cerkve so poklicani ... da sodelujejo pri graditvi ter izpopolnitvi Kristusovega mističnega telesa . . . Vsi so svobodne osebe in morajo zato biti tvorni . . . • Tudi natfvižji sovjetski častniki morajo v teku enega leta obiskati vsaj 50 ur posebnih tečajev o komunizmu. Doslej je ta odredba veljala samo za navadne vojake. • Strokovnjaki pričakujejo, da bo Zemlja štela 1. 2000 šest milijard predivalcev. Pij XII o Katoliški akciji nost boljšega družbenega reda. Človeško dostojanstvo Zaupanje v človeško dostojanstvo naj zopet odpre pot od rojaka do rojaka Ta misel je prikrita obsodba komunistične stvarnosti \ strankinih voditeljev in ossbna maščevalnost ljudi, ki -so našli v da ss dejansko rezerviran za določene tipe organiziranega laičnega apos tolata, katerim da je v očeh občinstva neke vrste monopol. Zdi" se, da imajo vse organizacije, ki se ne vključijo v tako pojmovano KA, pravijo, manj avtentičen značaj in drugotni pomen. Zdi se, da jih hierarhija manj podpira Li očitno ostajajo na robu bistvenega apostolskeka napora laikov. Tako se kaže. kakor da posebna oblika laičnega apostOlata, namreč KA, triumfira na škodo drugih in da smo priče, da del zavzema mesto celote. Celo več. Zdi se, da bomo v praksi dosegli stamje, kjer bo vsako apostolsko gibanje, ki ne "Če priča zgodovina, da so bili laiki soudeleženi na dejavnosti, ki nosi ime^a KA, obsojeno in izklju-jo izvaja duhovnik v službi Cerkve ceno iz škofiJe- waiwaciU-Ad.Ks.Qza.2ačeti" i<*Janfis.ll_'JZaješitAK. in se ponižajo pod stopnjo živali, bolj kot kedaj res, da morajo nu- tresu dve prakrični reformi. Ena tajna policija, vsiljeno vohunstvo in diti to sodelovanje z večjo vnemo je reforma v terminologiji in dru-podobne cvetke komunističnega ra- za "izgraditev Kristusovega telesa" ga — njen korolarij, — je reforma ja so do konca izpodkopale ne samo (Ef 4,12) v vseh oblikah apostolata, V. zgradbi. Predvsem bi bilo treba med člani istega naroda kot celote, zlasti kadar gre za to, da prevza- obnoviti generični smisel pojma marveč tudi med pripadniki manj- me krščanski duh vse družinsko, KA in ga uporabljati samo za vse ših družbenih edinic, va'si, naselij, družbeno, gospodarsko in politično organizirana gibanja laičnega apos-sos-eske, mestnih ulic in blokov, ta- življenje ... j tolata, ki jih kot taka priznajo — je do zadnjega časa zdel popol- j skoraj popolnoma deklasirala v gornjem smuslu pojmovane nacionalne države. Nobena evropska država ni več velesila, če izvzame- zultat zgodovine evrops&ih naro- in militarizem in končno total tar- vam zapisati 'nekai m¥i o tem pre- varne in celo družine, iler je ko- " "Posvečenje sveta" je bistveno narodno ali mednarodno - boc j i dov. Ta enotnost ne more biti ust- ne države. Tako je prišlo do ka- gramu' ki ie 2rasel *t?t samorasla munize-m ponižal človeka na stop- delo laikov samih, ljudi, ki so sami škofje na narodni ravni ali sv. Sto- varjena. ker že obstoja po- sili ev- tastrof dvajsetega stoletja. Evropa reakciia na komunistično prevaro njo sredstva, ki ima samo toliko tesno del gospodarskega in druž- lica za gibanja, ki hočejo imeti ropskega" zgodovinskega razvoja 'in njeni narodi potrebujejo druga- v domovini sami, brez vsake zveze vrednosti, kolikor služi namišlje- benega življenja in ki se udeležu- mednarodni značaj. Za vsako g!- Evropski politični "red", ki se nam I čen red. Druga svetovna vojka je s slwenskim živi jem v zamejstvu, nlim koristim nebstoječe skupnosti, jejo dela vlade ter zakonodajnih banje bo potem dovolj, da ha oz- Obravnaval ga bom kot objektivno Je dokaj naravno videti rešitev v teles ... j načeno po svojem lastnem Imenu danost s kolikor se da malio našlo- | obttevni človeškega dostojanstva, "Cerkvene oblasti naj uporablja- ter bo označeno po. svoji posebni nitvijo na zgodovinske okoliščine človeške osebnosti z razumom in jo glede- tega dela splošno načelo obliki in ne občen pojmu, in motive. Te vidike, ki bi bili ko-; svobodno voljo, ki je sicer člen subsidiarnosti in dopolnitvene po- mo Rusijo. Ne moremo več govo- tovo vsa;> toliko' vredni kot moje občestva, toda ne sme postati n;k- moči. Laiku je treba zaupati nalo- riti o "ravnotežju" evropskih sil razmišljanje o programu samem, dar sredstvo. Le na priznanju čin- ge, ki jih more izpolniti enako dob- Ne le da je bilo uničeno delo Ver- nam bo morda lahko posredoval j veške osebnosti in njene vrednosti ro ali celo bolje kot duhovnik. V saillesa, temveč vsa mednarodna kdo drugi in SD iih bo z veseljem ie možn'J graditi človeka vredno okviru mej njegovega opravila oz. mnenje uredništva smo lani v ap ri-lski številki SD ponatisnili glav-i ne odstavke iz čjanka pok. prelata dr. Alojzija Odarja o "pomenu duhovništva in redovništva v Cerkvi" iz Duhovnega življenja. Nobenega d-vo -ma ni, da ne bo nikakega povoda za noben nesporazum in za nobeno polemiko z nobenim duhovnikom, če si bodo tudi vsi duhovniki osvojili besede in duha na-vedega članka dr. Odarja. Ko- stopa S-D v deveti letnik izhajanja, nadaljuje v istem duhu, ki je vodil njene ustanovitelje in prve sotrudnike: Pomagati slovenskemu narodu do uresničitve njegove naravne pravice — do sa.nostojne slobodne slovenske države, struktura Evrope devetnajstega tja obj'avlla' do dunajskega kongresa in še na- I zaj je bila porušena. Evropa se Uvod progra-d-anes nahaja med dvema vojaški-' ma velikanoma, sama tako rekoč brez vojaške sile in moči. Takšen je položaj danes. matičnih misli Ne lc politična in vojaška, temveč tudi gospodarska in tehnološka stvarnost silita Evropo in njene narode k drugačnemu redu. Razvoj moderne tehnike ni napravil majhno le Evropo, temveč ves svet. Gospodarstvo pozablja na avtarkijo. Sestavljalca programa izražata v uvodu zaupanje v bodočnost, zaupanje v človeško dostojanstvo, ki bo zopet od-prlo pot od rojaka do rojaka, razglasita pravičnost in ljubezen za gibalo narodove rasti in naglašata potrebo razmišljanja o realnih temeljih za narodovo rast. družbeno življenje. Pri tem obstoja le ena nevarnost: da postana! člo-vek, ki je sicer gospodar sveta, ki pa je klub vsej .svoji odličnosti oslabljen v razuma "Gradbena reforma bo sledila reformi v terminologiji. Vse skupine bodo pripadale Katoliški akciji in bodo ohranile lastno ime in lastno avtonomijo, toda skupno bo-mej. ki jih narekuje obča blaginja do predstavljale kot Katoliška ak-Cerkve, naj deluje svobodno in cija federativno enoto. Vsak škof bo -mogel svobodno sprejeti ali od- kloniti gibanje, mu zaupati mandat družiti v tem okvirnem programu Vedno bolj postaja jasno, da mu ob priznavanju naravnega nrccpne- je potreben celinski prostor. ga prava vse pozitivne sile sloven■ | Novi evropski red mora biti zgra-skega naroda po vsem svetu in ko- jen „a novih osnovah, ki naj mu likor možno tudi doma, j zag0tove trajnost in preprečijo no- pospeševati vse sile, ki bodo omo- ve katastrofe. Pravzaprav ne na gočevale zdrapo kulturno, politično novih. Temelji evropske enotnosti, domovini, ampak je tudi utemelje in gospodarsko življenje med Slu- ki so bili osnova evropskega reda no-, česar sta se sestavljalca pro-®encl> ' cela stoletja, so še vedno tu. Pot- grama verjetno zavedala, v dejstvih prispevati k vzgoji za stvarno rebno je le, da jih evropski narodi in zgodovinskih pravilnostih, ki pa debato in državljansko strpnost, ponovno odkrijejo in osvoje. Tudi zahtevajo za uresničenje določeno navajati k zavesti osebne odgo- Slovenci moramo sodelovati pri mero osebnega sodelovanja v-odil- Bodočnosc Zaupanje v bodočnost ni samo odsev težke sedanjosti, ki tišči k tlom duhovno življenje naroda v uveljavlja svojo odgovornost. Laični apostolat V strogem pomenu je v laiko- 1 ali ne, toda ne bo ga mogel zavr-ter hotenju po dobrem, absolutno vem sprejemu nalog, ki izvirajo iz. niti kot da ne spada v Katoliško merilo vsega. Zgodovina nam do- poslanstva, ki ga je Kristus zaupal akcijo po svoji lastni naravi. Možna volj zgovorno priča, da je takemu svoji Cerkvi . . . Apostolat molit- izpolnitev tega načrta zahteva na-r.bsolutnemu povdarjanju člove- ve in osebnega zgleda naj se ime- ravno skrbnega in daljšega razmiš- nuje apostolat samo v širšem po- j ljanja . . . menu besede ... J ". . . Vsi kristjani niso pokli- "KA nosi vedno značaj uradne-, cani za delo laičnega apostolata v priznamo zase sicer vzvišen, toda ' ga apostolata laikov. j »strogem pomenu besede. Rekli smo "Tukaj moramo izreči dve opom-! že, naj bi bilo škofu možno zbirati bi: Mandat, zlasti mandat pouče- sodelavce med tistimi, ki jih najde vornosti za usodo slovenskega naroda doma in v zamejstvu, | pomagati pri nujnem opravilu„ da se otresemo v tem Času prehoda in javljanja novega časovno pogo- tem procesu. (Sledilo bo nadaljevanje) - nih narodovih plasti. Duhovno življenje Zapada. katerega del je tudi slovenska kultura, je doživljalo po razkroju srednjega veka stalno zniževanje gvoje višine in kvalitete. V ospredje zanimanja so bolj in O Madžarski komunisti so izvršili smrtno obsodbo nad -majorjem An-jenih oblik in spoznamo duhovne talom Palinkasom Pallavicinijem, ter družbene silnice, ki bodo obli- ki je osvobodil kardinala Mindszen- bolj silile vrednote drugega in tret-kovale bodočnost in — kot veru- tyja iz ječe. j jega in še nižjega reda, dokler niso jemo — omogočile tudi slovenske- o Ameriški kmetje so obdelali 1. podobo časa določujoče sile obti-mu narodu v vseh njegovih delih 1957 manj zemlje. Klftib mnogim čale v materializmu in bolj ali manj svobodni razvoj v svobodni in last- vremenskim neprilikam pa so do- popolnem nazkroju družbenega živ-ni državi. segli rekordno žetev kot 1. 1956 1jen j a. Najgloblje stanje tega zgo- Dela je na pretek — vsak pošten — kar pripisujejo izboljšani teh- \ d o vinske ga razvoja predstavlja ko-Slovenec kot sodelavec dobrodošel! niki, večji rabi umetnih gnojil ;ter! munizem kot ideologija in kot RUDOLF ČUJEŠ I boljšim strojem. praksa, ki se vzdržuje pri življenju čanstva še vedno sledilo suženjstvo. Človekovo dostojanstvo je -možno praktično ohraniti le, če priznamo zase sicer vzviše vendar od Boga odvisen položaj. Morda je ta potrebna dopolnitev izpadla samo zaradi tega, ker ve- vanja, ni dan KA kot celoti, mar-' voljne in sposobne, kajti volja samo, da je v komunizmu v Slove- ( več njenim posebej organiziranim ma ne zadošča. Laični apostoli bodo niji "misticizem" — vera še vedno članom po volji in izbiri hierarhije, torej vedno predstavljali elito," toda največji zločin, ki ga je mogoče Razen tega si KA ne sme lastiti ne, ker so ločeni od ostalih, mar-zagrešiti. Kakor koli je že temu monopola na laični apostolat, kajti več prav nasprotno, ker zmorejo bilo — v vsak resen sodobni pro- ^ poleg nje ostane še svobodni laični privabiti in v plivati na ostale. Po gram spada izrecna omemba te člo- apostolat. Poedinci ali skupine se Našem pojmovanju morajo posedo-vekove odvisnosti od Boga, če no- morejo staviti na razpolago hierar- vati poleg apostolskega duha, ki hiji in ta jim more zaupati za ome- jih poživlja, še lastnost, brez jene ali neomejeno dobo določene katere lahko več škodijo kot koris- naloge, za katere sprejmejo man- tijo — takt ... dat. Lahko se vprašamo, ali ne pos- "Aktivnost katoliškega laika je tanejo tudi član KA. Važno je, da zlasti potrebna na področjih, kjer si more hierarhična Cerkev, škofje meji teološko raziskovanje na pod- Podobni pomisleki kot zgoraj duhovniki, izbrati laične sode- račje svetnih znanosti . . . veljajo tudi k temu gotovo pravil- lavce. če najdejo osebe, ki so jim "Katoliški časnikar, ki izvršuje nemu načelu, da more družbeno \ voljne pomagati. j svoj poklic v duhu vere, je povsem življenje uspevati le na pravič-! "Zdi se nam potrebno, da ome- naravno laični apostol . . . nosti in ljubezni. Toda tudi pra- "imo vsaj v širokih obrisih dve' "Za zaključek vam dajemo dvoje vičnost in ljubezen potrebujeta pobudi, ki smo jih prejeli pred vodil: Prvič, sodelujte z nevtralni- globoke zasidranosti vsaj v narav- nedavnim. Nakazali so Nam, da mi in nekatoliškimi organizacijami nem nravnem pravu kot minimalni prevladuje trenutno obžalovanja ter gibanji do mere in pod pogo- bazi. ki še prepreči, da se pravica vredna in zelo razširjena zaskrble- jem, da služijo obči blaginji in ne iznakazi in ljubezen ne spre- nost, ki izvira iz rabe Katoliška Bogu. Drugič, udeležujte se v več- če biti pomankljiv in varljiv. Pravičnost in ljubezer. meni v sam o! j ub je ali ckupiiTMu egoizem. akcija. ji meri dela v -mednarodnih orga- "Ta izraz je po mnenju nekaterih nizaci-jah Slovenska šola pri Sv, Vidu v Clevelandu lovenia Bodočnost slovenstva izven Slovenije nedvomno zavisi od vzgoje mladine — ohranjati v mladih srcih spomin na dom in rodni kraj, in posredovati bodočim rodovom dragoceno dediščino slovenske domovine, pesmi in kulture. To pa je mcgcče dosegati le v slovenski šoli. Kmalu po prihodu novih naseljencev so požrtvovalne učiteljice začele z delom med slovansko mladino: gdč. Lojzka Verbic v Minne-soti, gdč. Pavia Mušič v Chicagu, ga. Antonija Škrabec v Clevelandu. Njim so se kmalu pridružili še dru-ki požrtvovalni delavci in učiteljice in ustanovili slovenske sole v vseh večj'h naselbinah. Slovenska šola v Clevelandu ima že lep- tradicijo. Prvo šolo so ustanovili že staronaseljenci in pouk se je vršil v Narodnem domu na St. Clair A ve. Ta šola pa je prenehala ze pred drugo svetovno vojno. Tudi ta šola je opravila hvalevredno vlogo in številnim -me- j riškim Slovencem pomagali chra- j niti slovensko besedo. Po prihodu ' novonaseljencev po drugi svetovni vojni je preč. g. J. Godina začel s slovensko- šolo v skromnih prostorih Slovenske pisarne. Na tej prvi slovenski šoli so poučevale v začetku Danica Vrtačnik, Slavica Krepfel in Antonija Škrabec. Tri leta pozneje, 1. 1953 pa je župnik pri sv. Vidu, največje slovenske župnji, preč. g. L. Baznik ustanovil farno slovensko šolo. Šola se je preselila iz skromnih prostorov Slovenske pisarne v prostorno zgradbo farne šole pri sv. Vidu. Po svojem prihodu k sv. Vidu je preč. g. Jože Varga postal šolski vodja in ostal na tem mestu do svoje premestitve k fari Marije VnebovztCe, v Collenuoodu. Ves čas svojega delovanju1 pri sv. Vidu je bil hrbtenica in duša slovenske šole. Gospa Antonija škrabec pa je istega leta postala šolska upraviteljica slovenske šole in se vsa ta leta posveča z vzgledno požrtvovalnostjo slovenski mladini. Iz skromnih početkov je slovenska šola stalno rasla, tako da je leta 1953 število učencev naraslo na 119. Naslednji dve leti, 1954 in 1955 se. je število učencev zmanjšalo, toda že leta 1956 se je število učencev znova dvignilo na 133 in leta 1957 pa na 145 učencev in učenk. Ta šola je obsegala prvi dve leti pet razredov s tem, da se je slovenski otroški vrtec smatral kot prvi razred. Tretje leto pa so tem petim razredom dodali še šestega, v katerem poučuje prof. Janez Sever Ta šesti razred ima značaj li-terarno-zgodovins-kega tečaja in v njem predava prof. Sever prvenstveno slovensko literaturo. Pouk v slovenski šoli se vrši ob sobotah, dočim obiskujejo otroci med tednom angleško šolo. Namen slovenske šole je naučiti otroke slo-: venskih staršev slovenščine v govoru, branju in pisanju, slovensko zgodovino in zemljepis. Literarno- ; zgodovinski tečaj pa obiskujejo predvsem študentje višje sole (High School). Na vzpodbudo preč. g. Va-rge se | je maja leta 1954 osnoval šolski odbor, ki ima isto vlogo kot nekoč v stari domovini krajevni šolski odbor. Vsako- leto izvolijo starši ta šolski odbor, ki ima na skrbi mate- ' rialno vzdrževanje slovenske šole, ki se vzdržuje predvsem iz lastnih l sredstev, podpore strašev in raznih prireditev. Na slovenski šoli je v teh letih delovala z veliko- požrtvovalnostjo krajšo ali daljšo dobo cela vrsta učiteljic: gospa Antonija škrabec, ki je že vsa leta šolska upraviteljica, Francka Bolha (4 leta), Angela Bolha (3 leta), ga. Melaher (1 leto), ga. Milka Odar (2 leti), Milči Lekan (1 leto), Vida Košnik (1 leto), Marija Delkin (2 leti), Cilka Ošaben (2 leti), Milica Žonta (1 leto), Zina Velikonja (4 leta), Draga Ovsenek (4 leta), Rudi Knez (1 leto), prof. Janez Sever vsa leta od ustanovitve lite-rarno-zgoddovinskega tečaja in pa ga.' Francka štrancar. Šolski odbor tvorijo v tem šolskem letu: Pokrovitelj župnik L. Baznik, predsednik Karel Mauser, ostali odbor: Jernej Zupan, Dragica Koritnik, Franc Tominc, Janez Sever, Albina Osenar, Minka Anžič, Marija Sekne, Franc Rihtar, Viktor Blatnik, ga. Petelinek in ga. Gori-šek. Slovenska šola pri sv. Vidu se vzdržuje iz lastnih sredstev. Sts-ši prispevajo za vsakega otroka po en dolar na mesec, če pa imajo v šoli več otrok, pa po pol dolarja mesečno. Poleg tega se šola vzdržuje deloma iz dohodka prireditev, ki so jih pripra.ili deloma prijatelji slovenske šole (Slehernik, Kcvačov študent- ki so- ju pripravili šentviški igralci), deloma pa učenci slovenske šole sami. Te šoiske prireditve so del kulturnega programa slov. šole,-tako vsakoletna Materinska proslava, Miklavževanje, ki je bilo letos prav posebno uspešno, roditeljski sestanek s programom, predpustni družinski sestanek, otroška igra SneguljčLca ii druge. Pri teh nastopih se otroci J učijo nastopanja v slovenskem Jeziku, pri teh prireditvah nastopa tudi šolski pevski zbor, ki ga je letos vodila gdč. Vida Košnik. V veliko pomoč pr: vseh prireditvah slov. šole so pa: preizkušeni javni delavec g. Ivo Kermavner, ga. Osenar, Jernej Zupan, Franc Rihtar, g. Sršen, in Milica Žonta. šolo je tudi podpirala North American banka, katere predsednik je bil pokojni A. Grdina. V slov. šoli se uporabljajo slovenske učne knjige, ki so jih dobili v Cleveland iz Gorice. Kot pomožna učna sredstva pa služijo mladinski listi kakor Pastirček, Mladi rod, Božje stezice; poleg tega pa prinaša Ameriška domovina enkrat na teden daljši otroški kotiček, ki ga piše Karel Mauser in ki ga v šolah uporabljajo kot redno čtivo. Kako- težak pa je moral biti začetek, se vidi iz dejstva, da so učna sredstva sami razmnoževali. Leta 1954 so ustanovili tudi mladinsko šolsko knjižnico. Za uspehe, ki jih slovenska šola dosega, pa gre nedvomno zasluga gospe Antoniji škrabec, ki je upraviteljica šole in duša vsega šolskega dela. Kakšne ms tod e uporabljajo pri vzgoji v slovenski šoli? Zavedati se moramo, da je slovenski pouk neobvezen, toda navzlic temu so bili doseženi lepi uspehi. Premagali so apatijo, pomanjkanje učnih sredstev in vzbudili navdušenje pri najmlajših. Mlada mati pravi, da med tednom le s težavo spravi svojega sinka iz postelje v šolo, v soboto pa, k,o- sinko ve, da gre v slovensko šolo .vstane kar sam. Zadnjič je očka karal svojega sinka, da nagaja v šoli. Fantek pa se je malo zamislil in odgovoril: "Toda jaz nagajam samo- v angleški šoli, ne pa v slovenski . . ." Na ta argument tudi očka ni dal odgovora. Že sv. pismo govori o močni ženi. Pri vseh narodih in tudi pri Slovencih srečamo ženo v usodnih trenutkih slovenske zgodovine. Mati je ohranjala slovensko besedo iz roda v rod, v dekliški pemsi o na-gelnju in rožmarinu pa je živela duša slovenskega naroda. In ko šo v dneh nevarnosti možje in fantje na obzidjih turških taborov branili svoj rod, se je iz src žena in deklet dvigala molitev k nebu za dom in narod slovenski. Tudi v emigraciji je slovenskim ženam in dekletom usoda namenila isto vlogo, da skupno z možmi in požrtvovalnimi duhovniki ohranjajo v mladih srcih z besedo in pesmijo zvestobo slovenskim izročilom. V usodni uri slovenske zgodovine so žene in dekleta stale ob strani slovenskim domobrancem v borbi proti komunizmu. In ko je bil končan boj besneč, so učile po beginskih taboriščih in snovale šole po tujih mestih. Potrebno je dati priznanje temu skritemu delu, ki so ga- opravljale in ka še opravljajo Lojzka Verbic, Antoni škrabec, Pavla Mušič, požrtvovalne učiteljice, matere in dekleta, ki se ne strašijo žrtev, da bi v mladih srcih ohranile svetal spomin na dom in rod slovenski. • Encyclopedia Canadiana. Izšel je prvi zvezek kanadske enciklopedije, ki obsega besede Abalone do Bloweirs. Med sodelavci je naveden tudi Rudolf čuješ, urednik SD. Izšlo bo deset zvezkov. IZ SLOVENSKEGA TISKA Slovenci in njih zastopniki na zgodovinskem zborovanju "Narodnega veča" v Zagrebui ETNIC TERRITORY CF SLOVENIA LOJZE GOSTIŠA: (CULTLRAL MONUMENTS IN SLOVENIA PAGE 29 AND 30.) AJDOVŠČINA: Remains of Roman camp; frescoes and paintings foy the Baroque artist Cebej in the parish church. ... BEGUNJE: Ruins of K amen Castle. Chief Gestapo torturechamber during the iSeocmd World War, — the Slovence Dadhan. BLED: Old-Slav cemetery. Mediaval castle and M-useum. Museum of ecclesiastic •art on the Island. BOHINJ: Old-Slav cemetery at Srednja vas. Typical Alpine dvvellings. Gothic freiseoes in the Church of Sv. Janez (St. John). BREŽICE: Castle WiUh museum and 13th cent-ury frescies. OELJE: Roman colony of Celeia and later on resid-•ence of the Counts of Celje. Museu-m and Art Gallery in the old palače. Goth c parish church. Ruin of the Castle of the Counts of Celje near by. ... GRNGROB: The church shows continuity of style from the 15th to the 18th century in arehiteeture, frescoes and furnishings. ... ČRNOMELJ: Rich in folk-lore traditions of Whiite Carniola. DORNAVA: Baroque coun-ty seat vvith frescoes and garden. DVOR: near Polhov Gradec: Parish church: Gothic-Renaissa-nce arehiteeture. GORNJI GRAD: Parish church: Renaissance sculpture, Baroque arehiteeture, paintings by Kremser-.. . uUSTEčE: Parish church with picturesque interior mith Gothic frescoes and Renaissance timbered roof. HMELJNIK: Ruin oi mediaeval castle. HRASTOVLJE: Parish church in Romanct arehiteeture with Gothic frescoes. IDRIJA: Centre of the lace-making indusiry. JARENINA: Roman ossuary. IKAMNIK: Sad--nikar Museum. Ohapel in Romance style at Mali Grad. House on -the main square, deeorated with reliefs below the windov; -. Frescoes by Jelovšek in the parish church. ... KOPER Munic:pal Mu- seun Parish church in Go-thic and. Renaissance arehiteeture; Romance baptistry; painting by Carpaccio. Pieturesque market sguare with Town Hali and lo-ggia. Baroque rountain on lower square. KOSTANJEVICA in Lower Carniola: the town on the island. Romance parish church. Near by ruins of Cistercian Church in Early eothic styie and moiiasteriy witih cour*yHff\wtfi'arcade.' KCSTANUEVICA near Gorica: Family vault of the last of the pionastery. KO-RITNO n the Pohorje: Gothic frescoes in the par- •is-h church. KRANJ: Cemetery dating f.om the eaily Middle Ages. Mediaeval centre of the tovvn. Gothic parish church. Rsconstruct-ion of houses surrounding Prešeren statue, in aceordance vvith design by Plečnik. KRIŽNA GORA: Parish church with late Gothic frescoes. KROPA: Typical example cf t:wn pianning vvith old smithies and museum of wrought-irion work. LAŠKO: Mu-'am. :12th century castle. Parish church in late Romance style \vith Baroque furnishings. MAČE near Preddvor: Gothic frescoes. MOST NA SOČI: Greatest find of Hallstatt relics in Slovenia. MARIBOR: Provincial Museum and Art Gallery in the Castle wlth handsome Baroque interior. Cathedral in late Romance style. MARTUANCI in the Prekmurje: Parish church in Gothic stvie with frescoes by Janez Aquila of Radgona. MULJAVA: church vvith Gothic frescoes by Janez of Ljubljana and Baroque furnishings. MUTA: Ohur-h. Romance rotunda and Early Gothic frescoes. NOVO MESTO: Provincial Museum. Castles of Kamen and Grm. Gothic parish church with painting by Tintoretto and paintings by Metzinger . . . OLŠEVA: Mest interesting Olševa Cave with palaeorthio remains. ORMOŽ: Castle with Baroque frescoes. OTOČEC: near Novo mesto: Late Gothic water stronghold in the River Krka . . . POSTOJNA: Karst Museum with NOB Section. PREDJAMA near Postojna: Late mediaeval castle at the mouth of the cave (Predjamski grad). PRILESJE near Plave: Church vvith Gothic frescoes. PTUJ: the Roman col-ony of Poetovio. Orpheus monument on the main square. Roman Mithras shrines. Old Slav cemetery at the castle. Mediaeval plan of the town. Parish church in Gothic style with Baroque furnishings. Tovvn Museum with cultural-historic department in the castle. Viticultural Museum in the Old Town. Ethnographically intereiting Kurent celebrations in lowla-nds of the Drava. PTUJSKA GORA: Gothic arehiteeture, sculpture, and frescoes. POS-TELA in the Pohorje: Archaeologial finds. RADOVLJICA: Mediaeval domestic urban arehiteeture. Baroque chateau with stucjo front. Gothic parish church. RAŠICA: birth-place of Primož Trubar, father of Slovenske literature. RUŠE: Parish church vvith ornate Baroque interior. SEVNICA: Castle. Cellar used by ProtčSt-ants as plače of worship; late Gothic frescoes. SLADKA GORA: Baroque parish church vvith frescoes by Jelovšek and ornate furnishings. SLOVENJ GRADEC: Soklič oollection of objeets of cult-uralhistoriic interest. Hospitallers' Church in Gothic style vvith frescoes by Andrej of Otting. STIČNA: Hallstatt relies. Cistercian monastery vvith cloister garth, and Gothic frescoes; Romance 12th century basilica. SUHA near Žkofja Loka: Churh with Gothic frescoes. SV. KRIŽ above Vipava: Fortified mediaeval tovvn vvith ruins of castle. SV. PRIMOŽ above Kamnik: Church with Renaissance frescoes. SV. ROK: Church w:th Baroque interior. . . ŠKOCJANSKA JAMA (cave): Archaeolo-gical finds. ŠKOFJA LOKA: Donjon . in nato pohodijo. Vam Vsem so Polna usta besedi: narodna skupnost — en skupna država — eno kraljestvo . . . toda kako površno, kako plit vo in kako neopravičljiv-je to vaše mišljenje. . . Vse vaše delo v "Narodnem Vecu" niti je demokratično, niti je us'/ivno, niti je pravično1. Vi gospodje se ne ozirate na to, da hrvaški kmet noče ničesar slišati o kralju ali c*rju, niti o državi, ki mu jo vsiljujete. Naš kmet je toliko dozorel, da vb, da sta država in domovina tam, kjer vladata pravica in svoboda. T:da vi ta nartff ži-riailes prtHi-pate po orožnikih in ga s silo gonite, da prizna vas za svoje vodnika . . . vas, ki poudarjate, cia nas branite pred Italijani. Toda sem. Toda vi boste rekli: Ne sam^, da ostajamo na tem temelju, še več, mi ga razširjamo v državno in narodno zvezo Slovencev, Hrvavrf in, Srbov. Dobro, toda ali ste vi za to in tako rešitev programa dobili oblast in privoljenje od svojega naroda? Niste! Vi ga celo nis:e niti za to vprašali; niti ga ne milite vprašati, temveč enostavno trdite, da slovenski narod to hoče, to kar vi sedaj tu predlagate, to je tako narodno in državno zvezo s Srbijo, v kateri bo v Beogradu vsa vlada in uprava in da Zagreb in NOVICE • Wenner-Gren, švedski finajnčnik je založil $5,000,000 kavcije pri vladi v British Columbiji z zagotovilom, da potroši $500,000 za- ra-ziskavanje naravnih bogastev južno od Yukona, kjer misli zgraditi največjo elektrarno na svetu (3'2 milj. kilow.) Gran Coulee, doso-daj največja elektrarna producirs IV2 milj. kilowat. manj enerkije. ® Evropski avtomobili so letos dosegli v Kanadi 11,5%, v ZDA pa 4% vseh prodanih novih avtomobilov. o Sv. Oče je postal sožaljz soprogi slavnega tenorista Benjamina Gig-lija ob nedavni smrti slavnega pevca, ki je umrl kmalu, ko mu je bolezen v grlu onemogočila petje. o Mednarodna zveza kattoliš-tih ka- Ljubljana ne bosta enakovredna 1 ritativnih organizacij je poslala po Beogradu, ampak pod njegovo o:> j okroberski revoluciji 1956 218 to-1-astjo. Jaz izjavljam, da t0 ne mo- j vorni-h vagonov pomoči v blagu re biti resnica. Še pred štirimi Madžarom. ® Po študiji Industrijske ustanove za vzgojo študiraj v Kahadi sorazmerno komaj ena petina oseb kot v Sovjetski zvezi in komaj ena četrtina kot v ZDA. ® Jerrij Leiske iz Alberte je klub komaj 15 letom že tretjič odne^l dnevi je izjavil g. Remec na našem zasedanju, da je ©n: "popolnoma istega mišljenja kot Radie in da izjavla v imenu slovenskega naroda, da so vsi Slovenci republikanci." Ko se je g. Pribičevic na to obregnil z besedami: "Pa tukaj je tudi g. Kramer, toda on in njegova ; prvo nagrado za pšenico Srebrni stranka niso za republiko," je po- i pokal postane sedaj njegova last, pravil g. Remec, zastopnik SLS, | toda do 1. 1961 se ne more več svoje besede, rekoč, da on sedaj udeležiti tekme, da pridejo še dru-"v imenu devet desetin slovenske- gi do besede, ga naroda izjavlja, da so vsi ti • Industrijska proizvodnja 1. 1953 republikanci". In čeprav vi Slo- v primeri z 1. 1937/38 (pred voj-venci to dobro veste, vi vseeno no) se je dvignila v Angliji za hote delate proti volji svojega na- 50%, v Franciji za 79%, Za-padni roda, torej, da popolnoma protiu- Nemčiji za 112%, Italiji za 103%, stavno predlagate centralistično Belgiji in Luksemburgu za 51%, državno zvezo s kraljevino Srbijo. Nizozemski za 103% in Danski za Vem, da mi boste sedaj odgovorili: 66%. Prišel je čas, v katerem moremo • Najstalnejši program The Voice uresničiti to, po čemer smo stoletja; of Firestone je začel trideseto leto hrepeneli. Pa kaj je to, po čemer ( na radiju in televiziji. Prva oddaja se je hrepenelo? Srbi sanjajo o 1 je bila 3. decembra 1928. Računa-tem, kako bi povečali svojo- državo, I jo, da gleda program redno kakih kako bi kralja Petra kronali za 40 milijonov in kakih 80 milijonov carja, kako bi obnovili Dušanovo j od časa do časa. Program vsebuje car:l:vo. Slišim pa pripovedovati, da je že sedaj tudi v Srbiji večina za republiko, sedaj ni tukaj bratov iz Srbije, toda vi Srbi iz Hrvaške, vi ste v resnici samo Dušancvci, vi ste za velikosrbsko državo, za dobro glasbo in petje in mnogi so temu programu tako zvesti kot so drugi sobotnim oddajam Metropo-litanske opere, ki oddaja tudi že 26 let. • Najvišji Polet. Ameriški letal- maščevanje na levo in desno, za ski kapitan Iven C. Kincheloe ml. ,devet Jugovicevr za kralia. Marka i e dosegel z letalom Bell J-2 hit- itd. Mi Hrvati za to nismo. Naš hrvaški kmet noče več biti suženj, ne tujcu, ne bratu, ampak hoče, da se v tej odločilni dobi ure- rost 1.700 milj na uro v višini 126.000 čevljev. • Kupna moč delavca z ZDA je povprečno za 3% nižja kot je bila vsak Hrvat vidi jasno sledeče: Ako di ™ svobodnem, temelju. Toda j pred enim letom: Razlog - nara- ima Italija za seboj vsa Antanto, potem si mi sami ne moremo pomagati .Ako pa Italija dela na svojo roko, Potem bomo proti njej uspeli na podlagi svojih pravic. Ne v enem, ne v drugem slučaju nas ne bo rešila niti skupna država, niti kraljevska vlada v Beogradu, niti kdo- drugi. In čeprav vi V dobro veste, vi vede in hote govo- scajoce cene. • Liberalna stranka v Kanadi se pripravlja na državni kongres, ki vi, peščica gospode, se temu pro-tivite .Ves svet pozna in priznava pravica do samoodločbe n-arodc-v. Mi emo trije bratje, toda nismo bo v Ottawi od 14-16. januarja, eno. Vsakega brata je treba vpra- Del zborovanja bo prenašala tele-ša-ti, kaj in kako hoče. Vas goni vizija. Vodilni liberalci izjavljajo, nečista vest, ki vas sili, da čimprej da bodo imeli bolj odprta ušesa izvršite delo, za katerega veste, da za mnenja krajevnih delegatov, ga hrvaški narod ne bo od0bril. j . , ki st0. Največji greh je, voditi politi1 py,0 v Ž0j0; se jih vpiše na vseuči- rite neresnico, da bo naš nar4-a p0 svoji voIji' brez naroda in pr°- lišče samo sedem; samo pet jih ti njemu. Ako ne verjamete mojim centralistična kraljevina besedam, daj vam Bog živeti t0liku časa, da boste videli kako- vas bo hrvaški narod v svoji republikanski zavesti odpihnil prav v časa, ko boste mislili, da ste mu nadeli uzdo. Živela republika! Živela Hrvaška!" propadel, ako se sedaj takoj ne napravi in centralistična kraljevska vlada. Vi torej naš narod plašite, tx!a jaz vem, da Hrvate ne boste pridobili za to, ker je ves hrvaški kmečki živelj proti vašemu centralizmu. Mi Hrvatje nočemo druge državne ureditve kot samo zvezno dostže diplomo in le maloštevilni postanejo znanstveniki" — je povedal v zbornici poslanec dr. Hai-dasz, liberalni poslanec poljskega rodu iz Toronta (Trinity). • Za provinciala jezuitske province Gornja Kanada je bil imenovan p. Gordon F. George, za rektorja "To so besede moža, ki ga z isto federativno republiko. Vam je de" pravicO. kot dr. Korošca pri nas,1 jezuitskega bogoslovja pa p. E. F. mokracija prazna beseda, ker ne smemo osnovati voditelia hrva- Shendan veste, da morate najprej narod Škega j1^3?3^..l^f™™ 1 ® ^^ Lm ^^ V T°' vprašati o vsaki važni stvari, da s morajo vsi državni posli voditi na podlagi narodove volje. Vi ste de- so povzete in presiavijene iz knjige rontu je pričela letos 25. leto Isvo-"Kalvarija hrvaškega na-roda", ki jih rednih oddaj. Prva verska od-je izšla leta 1929 prav tu V Buenos daja je bila 3. aprila 1933. motati samo na jeziku, zakaj niste AireiU in jo je izdala "Sl3tmLla hoteli sklicati polnoštevilno- Na- • Posojila Potrebnim dijakom. V Hrvatska", V slnvensk-h zgodovin- „ , ... , - ■ ■ _______ . , v Montrealu so dijaki organizirali rodno Vece .zakaj ste za ta k0rak sklh 0 tem Praznem go- kampanj0j da zberejo 100 Q0$ kl sklicali samo ta odbor. To za-lo, voru m bll° mtl s:edu' Cltateljl ker vi dobro veste, da delate na- uaj Premislijo te, v posameznih pačno. Bridko se varate, ako mis- od£tavkih cel° pren,5ke besede ^ lite, da se tako samovoljno more ditelja hrvaške kme*''e stranke b ............ ...... ..... ....... preiti preko tisoč in več let hrva- ^ Prepuščamo, da si sami ustva- samo dya ^^ ki pa ^ ške zgodovine in hrvaške držav- nj0 sodbO- L nosti. Naj se obrnem najprej na Slovenska pot, L.V. št. 4., str. 57/53 vas, Slovcnc-e. Vi ste do nebes dvig- ® Slovenska pot št. 4. prinaša nas- nili krik — sami cd sebe in čisto lednjo vsebino: Koeksistencija prostovoljno — da ste vi enih Vzhoda in Zapada (posnetek član- misli z nami Hrvati in da se ho- ka dr. A. Hilcmanna v Razon y čete zediniti z nami na podlagi na- fe), Zoriio Simčič: Človek na obeh šega hrvaškega državnega prava, straneh stene (Lojze Novak). Gla- V tem ste bili vsi Slovenci složn:, sovi i nmneja obsegajo: Slovenci Chicaga je'daroval 200.000$ Druž- tako klerikalci dr. Krek, dr. Korc- in njih zastoopniki na zgodovin- w za širjenje verfi g te,m SQ nje_ šec kot liberalci dr. Tavčar, Triller, skem zborovanju "Narodnega- ve- gova darila Dšy y ZDA dosegla Hribar in radikali dr. Ribnikar la ča" v Zagrebu (I), Ivan Meštrcvic yi|in0 enega milijona dolarjev. Da- njegovi in celo socialisti. Tako s0 - klicar hrvatske državnosti, Ju- rovalec je ^ 9Q Jet pisali vsi vaši časopisi, v tem smls- goslovanska bikoborba (o V. Vil- lu ste dali podpisovati Majniško derjevi knjigi "Bika za roge" — • Sestre-obiskovalke sv. Elizabete deklaracijo in kar je glavno, sv0- Brus) Nadležni malik (mk), Na- v Torontu so obiskale v zadnjih 6 jemu narodu ste govorili, da'je to rodna enakopravnost v FLRJ (V), mesecih 1.263 bolnikov (12.175 obi- edina rešitev za njega in na tem Počen lonec (br), Sol naroda (Br) skov- in obvladajo devet jezikov, temelju, na državni in politični ter nekaj citatov iz članka Franca kar je v Torontu nujno potrebno, zvezi Slovencev in Hrvatov ste do- Jeze "Premišljevanja o Madžar- saj ostane 54% vseh priseljencev v bili narodov pristanek in ste prišli ski". , Ontario tukaj. jih potrebujejo za posojila revnim dijakom. Od ustanovitve te organizacije pred 12 leti dobilo posojila 950 dijakov. Doslej ni.ta vrnila umrla, predno sta se gospodarsko osamosvojila. Letos je dobilo posojila 121 dijakov v znesku 48.725$. • Pij XII. je sprejel v splošnih in Posebnih avdijencah v letošnjem poletju kakih 450.000 obiskovalcev. © Industrijec Frank J. Lewis iz PROGRAMATICNE MISLI GLEDE BODOČE UREDITVE Dr. Nagodo — Dr. Furlan: "Klic Triglava" objavlja v štev. 222 (16. novembra 1957) po spomin-skemi članku vseučiliškima profesorjema dr. inž. Nagodetu in dr. Borisu Furlanu, au&rjema ' Programatičnih misli o bodoči ureditvi" njuno d^klar-^ 1 M jo tukaj ponatiskujemo. Marca 1947 blaginje na račun skupnosti. Vo*' nek v. primeru nezaposlenosti, one-dilno načelo pri urejanju gospo- moglosti, bolezni in starosti. Vsak da-rstva: vse osnovne dobrine gos- človek mora imeti vse možnosti Zaupamo v bodočnost in člove- podarstva naj služijo neposredno zdravljenja, zato naj se zdravniška 1-ovo ci stojanstvo ki naj se spet narodni skupnosti. Osnovna naloga služba podržavi. Vse bolnice in ' gospodarske politike: ustvariti Okrevališča naj bodo vsem bolni zdravo, sorazmerno razvito gospodarstvo, ki bo iz lastnih sil ali pa i s koristno zamenjavo nudilo dovolj sredstev za čim popolnejše kritje vseh gospodarskih in kulturnih i.-veljavi in prelcvasi našega človeka, da bo videl v rojaku rojaka. Vez, ki bo utirala novo, do danes pri nas neizhojeno pot človeka do človeka, pa naj ustvarjata pravičnost in ljubezen, ki naj postaneta, ... , potreb naroda ter možnost zapos- ui lovno gibalo za novo narodova ... _ . , ... .... .. . litve. To je namen narodnega gos-r< st in o njih razmišljati, smatra- , .. ... . , , , , . 1 podarstva, ne pa cim večji dobi- mo za dolžnost vsakogar, ki misli naprej. I. Naš položaj med tuugimi narodi "Naše načjlno pojmovanje naroda in države. Narod nam je najvažnejša življenjska skupnost in njegovi koristi podrejamo vse druge javne in osebne koristi. Država obstaja zavoljo naroda in ne obratno. Zahtevamo avtonomno državo Slovenijo. Narodne države se dzružujejo v večje politične in gospodarske enote, da si zavarujejo boljše gospodarske pogoje. "a) Slovensko narodno Ozemlje: Kot enakopraven- narod zahtevamo Slovenci možnost avtonomnega narodnega življenja v slovenski narodni državi, ki naj obsega vse slovensko ozemlje, ki je bilo odtrgano od slovenskega narodnega telesa. "b) Odnos Slovenije do Jugoslavije: Slovenija se vključi v zvezno državo Jugoslavijo, ki naj bo zveza enakopravnih držav. "c) Vključenje v višje državne edinice: Stremljenje po Zvezi evropskih držav. "d) Slovansko skup7iost smatramo le kot stremljenje kulturnega (in event.) gospodarskega sodelovanja svobodnia slovansk;h narodov. ček. Zasebna lastnina se priznava, a se omejuje; tudi nt sme biti temelj družbene in politične premoči. Država ima pravico in dolžnost, določiti in urediti obseg, način 'in pogoj:® pnid&bivanja in meje razpolaganja z zasebno lastnino. Proti zafei-b.ie.mu lastniku, ki lastnine ne upravlja skladno z interecom skupnosti, mora imeti država sankcije \ eh stopenj. — Potrtbno je načrtno urejanje gospodarstva: postopno. narodnemu gospodarstvu ustrezajoče podružabljenje veleindustri-je in veleposesti; državna kontrola nad zunanjo in notranjo trgovino; urednitev kmečkega gospodarstva; ..... . ,. ... . i jeni državi, a tudi ne v monarhi,i, podpiranje zadruznega urtjevanja 1 , . . ,. ' . j kjer je omogočena samovoljnost raznih dvorskih klik. Vztrajamo na republikanski ureditvi države in kom na razpolago. "c) Prosvetna politika: Namen: vzgojiti novega človeka, ki se bo zavedal dolžnosti in pravic v ok-rivu svoje narodne države in pravilno pojmoval naloge svojega naroda v občestvu drugih narodov. Možnost vsakemu do najvišjega razmaha, duhovnega in telesnega. Slabe gmotne razmere ne smejo nikogar ovirati. Vse vzgojne ustanove morajo biti v službi- skupnih narodnih ciljev. Nladina naj spoznava svoj narod iz pravilno osvetljene zgodovinske preteklosti in neizmernih žrtev. Šolstvo mora biti življensko po svojem sištenu, vzgoji in znanstvenem delu. "d) Politična načela: Osnova: Resnična demokracija, p^iit.čna in gospodarska, ki temelji na etie i h načelih človečnosti, svobode ves .i in prepričanja. Taka demokracija ni mogoča ne v boljševiško u; - II. Notranja ureditev ■^ZagottreiigvLiiiafcMsti polrovred-. nega in svobodnega razvoja v du- lastnine v kmetijstvu, industriji in 1 obrti; sprememba dednega prava. Omeji naj se brezdelno uživanje sadov tujega dela in se določijo maksimalne možnosti dedovanjt__ Podrobna praktična ureditev gospodarstva naj se prilagodi narodopisnim. prirodopisnim in zemljepisnim okolnostim. "b) Socialna načela: Razvoj prave skupnosti ter možnost osebnostnega razvoja in življenjske zavarovanosti vsakega posameznika. Temeljna socialna dolžnost in pravica vsakega poedinca je delo. Ustvari naj se talko razmerje do dela, ki ustreza človekovi socialni in individualni naravi. Vsak naj vrši pok- odločno odklanjamo privilegije poedincev. Državno in versko življenje sta dva avtonomna svetova, zato naj se izvede ločitev cerkve od države na tak način, da no v korist versko — etičnemu ž.v-Ijenju vernikov." • Nagrado kardinala Spellmana Katoliške Teološke družbe Amer -ke za 1. 1957 je prejel kanadski duhovnik Gerad Yelle, S.S., ki predava teologijo v bogoslovju v Montrealu. rom, gospodarskim blagostanjem socialnim napredkom vsega sveta. Sporočilo obsega 36 točk. V njem oj zarjajo poleg drugega na dejstvo, da Sovjetska Zveza ni držala oblube, da bi se izvedle v Nemčiji svobodne volitve, zavezujejo se k večjemu sodelovanju med vladami na političnem, gospodarskem in znanstvenem področju, izrekajo se za postopna in nadzirano razoro-ženje, obsojajo sovjetsko taktiko mirovnih ponudb, mešanih z grožnjami napada z najnovejšim uničevalnim orožjem, obsojajo Sovjetsko Zvezo, ki ne dovoli svojim državljan.m da bi bili objektivno poučeni o delovanju UNO. izražajo pripravljenost na razgovore s Sov-j'st!, pa tudi oborožitve zaveznikov z najnovejšim orožjem. CERKEV NA PTUJSKI GORI Rusija -velesila duhovna • Bing Crosby je bil navzoč pri slovesnostih odprtja nove knjižnice ..... .. . .. Gonzaga vseučilišča v Spokane, lic pa spc obnostib m.v skladnosti- * ■ . „ . „ ■ i wash., ki se Imenuje Crosbv Me-s potrebami skupnosti. Vsako delo. mOTial Library stala je 650.000$ hovnem »a materialnem pogleda. w s)uii skupnosti, mora biti dos- : in je opremljen8 z najnovejšimi lajno plačano. Eksistenčni mini- pripomočki. Zato morajo biti dani ustrezajoči gospodarski, socialni in politični pogoji 1 mum naj omogiča tudi najnižjemu • Dunajski simfonični koncert je -a) Gospodarska načela: Gospo- delavcu uživanje kulturnih in civi. priredil 13. novembra poseben kon- dar.ska načela naj temelje na nače- lizacijskih dobrin. Za enako delo cert v čast piJu XIL v cerkvi An gel-ske Marije, predvajali so Mašo v F molu Antona Brucknerja. lu socialne pravičnosti — onemo- _ enako plačilo! Odloča naj zgolj gočanje izkoriščanja človeka po obnosl Zažčltitl treba družin. AvtomohlUU nesre(e onta- človeku, slabejšega po močnejšem, ... , Aviomoousne nesreče v Vnta- manjšega naroda Po večjem. Nih- ski eksistenčni minimum, človeku riju so v L 1956 povzročile okrog če ne sme graditi svoje osebne mora biti tudi zagotovljen obsta- 65,000.000$ škode._ Ko je zaslišala nevvyorškeka po-možneka škofa Fultona J. Sheena posebna komisija poslanske zbornice za protiameriško udejstvovanje, je škof izjavil, da bo komunizem v Rusiji propadel. Ko se bo to zgodilo, bo postala Rusija "eden velikih duhovnih in moralnih narodov sveta". To se bo zgodilo, ker j« komunizem v Rusiji obnovil smisel za disciplino in predanost nalogi. Prav te lastnosti pa na Zapadu pojemajo. "Z resnično krščanskega vidika se je primerilo v krščanstva moderne dobe, da smo ločili Kristusa in Njegov križ. Zapadni svet ima do neke mere Kristusa brez križa." ; j "Komunizem je privzel križ brez Kristusa. Če vzamete križ brez Kristusa, dobite tiranijo in kon- centracijska taborišča... To je verski položaj na svetu." "Kdo je bliže končni združitvi obeh? Ne Zapad s svojim nališpa-nim, cenenim in sentimentalnim Kristusom. Bliže je Rusija s svojim križem. In v 50 ali 100 letih bo postala Rusija ena največn:j duhovnih in moralnih sil na svetu." Pariški zaključki Zastopniki 14 članic, ki sestavljajo NATO, so po zaključenih zborov: ljih v Parizu izdali za javnest dve izjavi: Izpoved načel ter NATO sporočilo. Izpoved načel vsebuje ponovitev načel, ki so privedla do ustanovitve NATO-medsebojna obramba pred nevarnostjo sovjetskega napada ter ohranitev svobode in človeka dostojnih življenskih prilik, obenem pa tudi prizadevnje za mi- NOVICE • Torontčani mnogo berejo. 20. novembra so ugotovvili, da so imeli Torontčani ta dan izposojenih iz 21 javnih knjižnic 200.515 knjig. Knjižničarji računajo, da bodo do .; lca leta izposodili nad 5,000.000 knjig, plošč in slik. • V januarju bo v Ottaivi konferenca za socialno skrbstvo. Cana-dian Welfare Council je sklical to konferenco, da pregledajo obstoječe stanje ter predlagajo morebitne potrebne reforme. • Največji aparat za razbijanje atomov' bo gradil Argonne National Laboratory v Lemontu, 111. Delal bo z napetostjo 12,500,000.00 voltov in bo stal 27 milijov dolar-jev. Največji sovjetski aparat zmore napetost 10,000,000.000 voltov. • Prva zasebna tovarna za atom~ sko energijo v ZDA obratuje od 24. oktobra in daje trikrat več energije kot so znanstveniki pričakovali. • Zdužena delavska unija v ZDA AFL-CIO je izključila močno delavsko unijo prevoznikov (Tee.m-sters Union) zaradi korupcije, ki vlada med njenimi vodilnimi člani. Do izključitve ne bi bilo rrišlo, e; bi bil na novo izvoljeni predsedni c James R. Hoffa pripravljen o ..d topiti. • Nizozemci pripravljajo velik gradbeni načrt, da bi iztrgali morju več zemlje ter obenem z..Sji.ili nizko ležeče predele pred nevarnostmi poplav. Načrt je ž o v posl n-ski zbornici in bo potreboval 15 •let za izvedbo. • Komunisti se zatekajo k nacističnim metodam. V Vzhodni Nem-iji so komunisti uvedli v svoji borbi proti veri izrazito protiverski ri tual naističnega mladinskega vpeljevanja (Jugendvveihe). Predpisal so ga kot obvezno za vse fante in dekleta brez ozira na mnenje tar-šev. • Torontski Riierson Institute of Technology obeta biti prvi v Kanadi, ki bo začel oddajati na ultra kratkih valovih in morda celo prvi, ki bo začel oddajati barvne televizijske programe, če se bo CBS se dolgo obotavljala. • Politiki pričakujejo z gotovostjo, da bodo Kanadčani imeli zopet volitve' v zvezni parlament, predno bo 1. 1958 poteklo. • Koncem novembra so blagoslovili na točki, kjer se stekajo meja meje Nemčije, Francije in Švice, novo cerkev, za katere je zbrala denar organizacija Pax Christi. 10S-I Patentirane nogavice z "dvojnim podplatom" Podplati so pleteni v dveh legah. Notranji del je pleten tako, da je noga v stalnem stiku z mehkim delom tkiva. Dvojni podplati brez posebne odebelitve ali obtežitve. Nositi morate PENMANS-ove nogavice z dvojnim podplatom, da uvid it e različnost! LUDVIG KRŠKI JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA DRŽAVA NA SVETU (NADALJEVANJE) Jugoslavija in njena zunanja politika "Dejanja dajejo vrednost človeku", s tomislijo naj bi načel to najbolj zagonetno vprašanje, ki ga moramo razvozljati, če hočemo jugoslovanskihm ideologom vzeti orožje iz rok. Spremljamo torej naše politike širom po svetu. In tukaj naj povdarim, da more povprečni državljan v domovini vedeti o dogodkih v svetu samo toliko, kolikor to dopusti oblast. Tako v domovini niso nikoli vedeli, kolikokrat je Tito prodal interese jugoslovanskih narodov, ali pa drugače rečeno, koliikorat se je dal kupiti. Tito je na meji mitološkega sveta. V domovini je mnogim napravil mitolološko življenje, toda ti božanski gostje vedo, da so prav ničevi ljudje, ljudje z nasiljem, pa tudi to jim zadostuje. Kdor bo pisal zgodovino jugoslovanskih narodov o dogodkih druge svetovne vojne in enem desetletju po vojni na jugoslovanskih tleh, in četudi danes, ko so temne sence že stvar preteklosti, ne bi mogelTita spraviti v božanski svet, kar najdemo pri domačih in inozemskih pisateljih, ki z novo Jugoslavijo simpatizirajo. Zakaj je bilo to mogoče? Odgovor spada že v zunanjo politiko. Inozemstvo je moglo uradno slišati samo poročila, ki so bila tako daleč od resnice, kakor so čestitke duhovnikov CMD Titu od iskrenosti, ali pa vsaj bi morale biti. Demokracija :'n enakopravnost jugoslanskih narodov sta bili po časopisih tako proslavljeni, da je drzavjan imel očitno opraviti z dvema svetovoma, a inozemstvo žal samo s časopisnim, propagandnim svetom. Koliko zlaganega je bilo pisanega o volitvah, da je namreč narod volil 90% in še več to drhal, kar je bilo nemogoče, to bibilo še danes lahko dokazati. Koliko potvor-jenega je bilo pri propagadi za zadružništvo, ko je človek mislil cb takem branju, oa narod to res hoče. Zamolčane so pa še danes sankcije in grožnje, ki so ljudi silile v zadružni sektor. In uspeh: popolni polom in še več, kajti danes je zassvražena vsaka zadružna misel in to bo mogoče najbolj za bodočnost. Ne bom našteval naprej, kaj Vse je bilo potvorjeno, zadostovalo bo, če rečem, da se Jugoslavija bori za mir, ker le v tem primeru more ostati pri tej ureditvi, ki je vsiljena. kjer je ves državni aparat zaposljen s tem, da drži v šahu nezadovoljno ljustvo. Jugoslavija prav tako psvdarja, cia ne. more dopuščati vmešavanja v notranje razmere, kajti tako bi se grehi odkrili, kar bi omajalo partijksi prav. še bolj obžalovanja vredno je dejstvo, da se tudi državljani sami ne smejo vmešavati v državno vodstvo. Vse filozofiranje okoli idealnega volilnega sistema izgubi tukaj svojo vrednost. Kaj pomaga s 25 letom imeti pravico biti voljen, ko čio vek ne sme ljuden povedati nekaj, za kar bi ljude hoteli voliti. To oblast pa, ki je sedaj, morajo voliti, če jim kaj obljubi na predvolilnih sestankih ali pa nič. Tito ni po letu 1948 prav nič odstopil od brutalnega obračunavanja z "reakcionarnimi" elementi, njegova socialna politika je imel še vedno zglede v Rusiji, čeprav je rus.d ko-munisem označil za državni kapitalizem in prav tako zgodovinsko potvarjanje, ki je tudi svetovno znano. To je bila igra, ki je prinesla lepe sadove. Tukaj se je ponovno vžgala vera pri zahodnh zaveznikih v maršala Tita. Tito je s to potezo dosegel svoje. Le Wko je bilo možno stakniti pomoč tam, kjer jo nuditi morejo, le tako je bilo možno upati na mirni razvoj v domovini, kajti Tito je čutil, da narod ni za tako tesno sodelovanje z Rusijo, ter slednjič. Tito se je moral potegniti iz predpatrulje Moskve, če ni hotel kdaj računati na nov spopad z Zapadom pod ruskimi generali. Ta poteza je dopuščala Sovjetom in Titu voditi propagando mirnega sožitja. Ker so ustvarili nevtralni pas, jim ni treba peljati tanke na mejo, kajti protislovje bi bilo potem preočitno, pripravljajo se pa lahko na nov spopad z vojaško izvežbanostjo mladine, ki se v vojaških vsdah poučuje od četrtega razreda gimnazije pa do konca svojih študij. To je očitna atomska energija za gospodarske namene! Ko je diplomatski voziček leta 1948 doživel krizo, državljan zaradi tega ni bil prisiljen pres?diti glave, kajti še linija proti gnilemu Zapadu in preživelemu kapitalizmu je še vedno program, ki ga morajo izvršiti napredne s'le Vzhodi. Jugoslavija od tega mesijanstva ni odstopila niti v največji Krizi, še maji j bi to storila danes, ko so zopet vzpostavljeni "prijateljski" icdnosi z Vzhodom. Danes se ti gospodje čutijo že dovolj močne in šahirajo spet drugače. Tito naj uči Zapad kozjih molitvic, ko mu je uspelo, da je uveljavil načelo, da želi navezati z vsemi državami prijateljske stike. Komunizem bi izgledal danes še bolj klavrno, če bi se izoliral. Pol komunističnega sveta ne more danss pokazati uspešnega gospodarjenje, čeprav v to svoje gospodarjenje vtaknejo vse: nedelje in delavski dobiček. Rusija' svojim bratom ne more pomagati, zato pusti svoje podanike štipendirati od nasprotnikov, kjer se to posreči. In s Titom se je to sijajne posrečilo. .Ravno do spretni zunanji politiki se je posrečilo komunistom voditi povsod in v vseh teh situacijah napredno polit:ko-mesijansko politiko. Naloga svetovne diplomacije bi bila. da komunizem označi in prisili, da se pokaže kot izrodek človeških teženj po nasilju in zasužnenju ljudi po svojem idealnem sistemu. Tukaj bi bile seveda potrebne drugačne poteze kakor pa jih imamo priliko, videti. Združeni narodi s o danes v rokah komunizma, če to priznamo ali pa ne priznamo. Komunisti so tukaj, ki se potegnejo za pomoč nerazvitim deželam, komunsti so tukaj, ki novim deželam pripravljajo pet v Združene narode. Zapad pa je tukaj, da plačuje, da daje visoke vsote deželam, ki so prov zaradi počasne in v tem oziru gotovo reakcionarne politike že v rokah komunistične sfere. Rad ali nerad mora Zapad privoliti k vstopu novega kolega v Združene narode in ta kolega je moral postati rdeč v tem boju, ker so mu rdeči pomagali. "Dejanja pokažejo vrednost človeka." Toda zunanje politika se ceni danes drugače. Ljudje se danes ne sprašujejo, od kod pomoč, o postane preveč komplicirano, temveč bolj važno je, kdo je ubogim pomoč posredoval. Zdaj pa posluša j m o zahteve komunističnih voditeljev, kadar pride do skupnih resolucij. Vedno skrbijo za revne brate, čeprav sami nimajo' ničesar dati. Še več, zmožni so celo izžemati lastni narod, da vodijo politiko komunizma uspešno. Železna zavesa malokdaj dopušča pokazati razmere v notranjosti teh dežel in tako* se zgodi, da je propaganda na obeh straneh vzeta za resnico. Zasužnjeni delavci se odpovedujejo zaslužku, da bi s tem podprli oblast, ki naj pomaga pri reševanju težkih kapitalističnih razmer, kjer živi delavec v neznosnih razmerah. Kapitalizem jie v teh množicah tako temno naslikan, da more vzbuditi sočutje do zatiranih, da more vzbuditi prav tako gnev do izkoriščevalcev. Zaradi te izoliranosti gre boj tako naprej. Tul&aj rastejo nasprotja med Vzhodom in Za-hobem in te vedno večajo naši ideolog', kar je gotovo v nasprotju s propagando o mirnem sožitju. Toda to služi komunizmu. Ker tega zapadna poliLika nc odkrije, more priti to težkih zapletov. Zapadni politiki bi morali vedeti najmanj dvoje: Ko podpirajo' Jugoslavijo gmotno in moralno, ubijajo s tem v tem težkem, dolgotrajnem procesu Prav tiste sile v Jugoslaviji, ki se tidoživo bore proti diktaturi komunistične partije. je že, da bi se odpovedali iluziji, da je to boj proti komunizmu, prav nasprotno, to pomeni zelo močno krepitev. Olikokrat ponesrečene gospodarske poteze dobe v zapadni pomoči edini možni izhod. Zapad naj bi vedel, da je tako pomagal rešiti krizo komunizma, ne pa težko stanje jugoslovanskega ljudstva. Težka stanje jugoslovanskega gospodarstva se ne da rešiti na ta način-jugoslovanski narodi odklanjajo to pomoč-temveč do drugega političnega vodstva mora priti. In tretjič, tako doseženi uspehi služijo svetovnemu komunizmu. kajti ni vsen9 videti uspešno gospodarstvo Jugoslavije ali pa polom. In polom bi bil, ko ne bi bilo pomoči. Tako rešuje torej problem svetovnega komunizma svetovna diplomacija. Jugoslavija se čuti danes dovolj, močno, za seboj ima slav no desetletje, da vodi samostojno politiko., da pomaga peljati voziček svetovnega komunizma z lastno inciativo in po poti, katero jo je dobila po spretni politiki z Zapadcm po letu 1948. Danes se jemlje že za naravno, da je v interesu svetovnega miru, če se Jugoslavija druži z Vzhodom in Zapadom. Tito se pusti od Zapada kupiti-Zapad računa na njegovo iskrenost, da bo ostal, še že ne njihov, vsaj nevtralen. Ko se je v letu 1948 spri z Rusijo, je v istem času povdarjal-Zapad tega ni hotel slisati-da ne odklanja s tem komunistične ideje, še več, pokazal je celo zaostritev, da še celo priznava ruski Stalinov sistem, s tem pa dovolj jasno povedal ruskim ideolog, da vsak trenutek lahko stojijo na isti liniji, če le nekatera nečela kratkotrajnega značaja spremene, Ikar' itak nima zveze s svetovnim mesijanstvom komunizma, kar je bilo enim in drugim pri srcu. In zapad o tem nič ne ve'. In to se je zgodilo. To v Jugoslaviji ni nikogar presenetilo. Zopet smo prijatelji, ker danes to svetovni položaj dopušča in zahteva. Zepadne kroge je to presenetilo, cendar le še ne dovolj. Reakcija je še vedno negativna. Niso še dovolj spoznali, še vedno mislijo, da je mogoče Tita kupiti. Jugoslavija je zaprežena v voziček svetovnega komunizma. Le tako je možne razboziti njeno zunanjo politiko. Ce nam je to jasno, potem ne najdemo niti enega opravičila za zapadno diplomacijo v Jugoslavijo. Sadove te nove jugoslovanske politike, ko "nehote'' propagira mesijc?istvo komunizma, bomo kmalu lahko vsi dovolj očitno videli in takrat tudi spoznali in upam le. da ne bo že prepozno. ŽIVE PRIČE - NOVI DOKAZI Spominjam se v tem trenutku na misel, ki sem jo slišal v domovini, ki me je bolela, toda svoje bolečine nisem §mel razodeti. "Slovenski živel je še od nekaj zapuščal svojo grudo, ker ga ta rediti ni mogla. Seveda so bile temu vzrok vlade, ki niso znale zadovoljivo rešiti gospodarske ukrepe, da bi se domovina razvila v gospodarske enoto ,ki bi bila zmožna samostojnega življenja. Bil je preveč velik vpliv tujcev, ki so odločali s svojim kapitalom, kako in kako daleč se sme razvijati dežela, da bo to njim v trajno korist. Vojna je vpri-zorila poslednji ples tujega kapitala in tujih interesov na naši zemlji, kajti dar.es rešuje te boleče probleme nase preteklosti ljusfca oblast-komunistična, katera ima za načelo: narod si bi pisal sodbo sam. Danes, ko so interesi celotnega naroda v ospredju, ne pa poedinih kapitalistov, je mogoče tudi to vprašanje zadovoljivo rešiti." In poglejmo, kako rešujejo. Po vojni so nad deset tisoč (NADALJVANJE NA PETI STRANI) MED SLOVENCI Chicago Tcronlo ® Kanadska Anmiška domovi m potrebuje rv:erja dopisnika v T,-roJ -i. D-i>lsai?t, ki je p o al po l-ucilo v AD (17. čec. 1057) o Slovenski Narodni Z.ezi, češ da so jo — kot Slovens 3 gledališča — "malo pozno, pa v r lar še v letu 1957" &p,mnila ziatouiašaiškega jubileja ljubljanskega š.ofa dr. Gregorija Rožir.a 1.. je nam eč cs ramotil sebe i;i vredn št, o AD, ker je javno izpričal svojo nevedno t — ali morda kaj d.ugega? SD je 1: i.mreč objavila ti ko Pit vzvišenega in daljši članek, posvečen j b -!an,d v števil i, ki je izš! •• 1. avgusta 1957, kar je pa dop s .ik giaa-ko zamolčal. Uroa liti bi) je pookl uredništvu AD naslednji popravek: "Poročevalec ni č sto na t k .-čem. V AD 17. decembra se je nekdo 6breg .il :'o S.N Z. In Slovensko gledališče, da smo se "pozno, pa vendar še v 1. 1957" spomnili zia-tomašniškega jubileja ilr Grogcrija Rozmana. Poročevalec je b 1 gotovo na p.činicah in ni upravi SD sporočil, kam naj mu pošljejo avgu-stovo številko SD. Tam ja bila nan-reč na naslovni shrani slika Prev-zvšenega s člankom — to je bilo 1. avgusta in ne šele decembra 1957. Kar zadeva proslavo 1. septembra, se je udeleži o tudi več članov S.N.Z., ki so se je udeležili kot farani. Ker pa S.N.Z. ni bila k proslavi uradno vabljena, se proslave tudi ni mogla uradno udeležiti. Toliko v pojasnilo tistim bralcem. ki berejo samo AD in nimajo možnosti, da bi se večkrat prepričali o pomankljivem poročanju nekaterih dopisnikov KAD." • Tečaja torontskega okrožja kre- j ditnih zvez so se v začetku decembra udeležili od Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka Fran-1 ček Pliberšek. France Cerar in Ja- j nez Senica. Bilanca Hranilnce in posojilnic-.* j J. E. Kreka izkazuje za konec. novembra $145,409.83 vlog in $98 - j 233.77 posojil. • Slovenska župnija, v-ToronUt/jaj dobila nove orgle iz Nemčije. Blagoslovil jih je torontski pomožni škcf Franeis Marrocco. • Preč. g. dr. J. Kolari£t se jo vrnil z bolniškega dopusta in zopet prevzel vodstvo župnije. • 7. decembra je imela slovenska dobrodelna organizacija Karitas ples v cerkveni dvorani, ki je bil dobro obiskan. Čisti dobiček bo porabljen za obdarovanje bolnikov in drugih potrebnih Slovencev v Kanadi in Evropi. C Na občnem zboru SNZ v Torontu S. decembra je bil ponovno hvaljen za predsednika dr. Avgusti.1 K', k. ustali ..čborn ki so Marjo-11 SešvAo, 2d.sii.Mi Jaklič, Karlinee Merhar, Štefka Mertiar, Marija Ki.k, Zvone H.ast.iii, dr. Franc Poravne, dr. Franc Popevnak. Delegat za Glavni oabor je Ludvik Jamnik. © Jožici in Ludvika Jativniku se je p, cd kratkim lo Jla hčerka. Is-Kiene cesta.kd j • V spo.-nM zlatega jubileja maš• i niškegk potvečenjtf škofa prevzj. c;r. Gregorija Rozmana je Slovensko giedaliče v i'6;ontu uprizorilo in.: 15. d jeembra 1957. Claudd-v j rai?terij "Marijino Oznanenje" I Vilko Čekuta. Stane Brunšek, Lojzv L»ra cialnih organizacij na čelu. Pogreba sta se med drugimi odi č iiki udeležila tudi ljubljanski škof dr. Gfegorij Ražman in Qhajski sena-ter Frank Lausche. ;1ilwaukee BAROK "V OKNIH" GORENJSKE HIŠE se je zavzel predvsem dr. Ludvik Leskovar, kateremu se je posrečilo pridobiti za sodelovanje tudi cerkveni pevski zbor pod vodstvom p. Vendelina in pevski zbor Slov. ženske zveze. Bilo je veliko žrtev, ki so ležale na nekaj posameznikih, vendar smemo biti z uspehom zadovoljni. Slovenski božič je bil dostojno predstavljen. Sodelovala je tudi plesna grupa Slov. radijskega kluba. Č. Šolske sestre so pri-psljate- na tripfrstiltsv, ki je bila v popoldanskih urah, okrog 100 šol. ših otrok, kar je vse pohvale vredno. Tudi večerna prireditev bila dobro obiskana. — K sodelovanju je bila povabljena tudi Liga slov. kat. Amerikancev, toda ni bilo odziva. — Malo čudno pa se nam je zdelo sporočilo v farnem glasilu v angleškem delu "The day of Yugoslavia . . ." Treba je povdariti, da so nastopale narodnosti in ne države. Povejmo povsod, Slovenci nastopajo! Upam, da ne bo zaradi tega kje zopet zamere! © Kaj želimo za novo leto? Iskreno prošnjo imamo: Ostanite zvesti našemu listu "Slovenska Država". Poravnajte naročnino za nazaj in j za tekoče leto 1958. Sodelujte pri prireditvah in akcijah Slovenske Narodne Zveze! Cleveland © Tudi letos je Miklavž obiskal Cleveland. Oglasil se je v novi dvorani pri Sv. Vidu. Primerno slovesen sprejem pa mu je pripravila Slovenska šola v nedeljo 1. decembra. Prireditev je biia sestavljena iz petja, rajanja, simboličnih vaj in pa igre: Babice pripoveduje, ki jo je napisala Milena Šouka- • Miklavževanje. Slovensko društvo Triglav je priredilo 8. decembra Miklavževanje v cerkveni dvorani sv. Janeza Evangelista. Otroci so bili bogato obdarovani, odrasle pa je razveseljeval kratek, a pester program, pri katerem sta sodelovala slovenska šola in mladi ple-srlci farne plesne skupine Slovenski nagelj. Prireditev je lepo uspela in je bila zelo dobro obiskana. • Slovensko božično drevo v mestnem .muzeju. V okviru posebnega programa smo Slovenci okrasili v tukajšnjem muzeju božično drevesce po slovenskem običaju ter sodelovali pri božični razstavi, 20. decembra pa nastopili s slovenskimi božičnimi pesmimi. • Novo leto smo pričakali v cerkveni dvorani na 9. cesti. Tudi vsem bralcem Slovenske države po širnem svetu želimo veliko sreče, napredka in božjega blagoslova. • Mednarodni festivaf-. International Institute je priredil 23. in novembra v tukajšnjem mestnem fvditoriju mednarodni festival, na katerem je --nastopilo z narodnimi i plesi in prizori 35 narodnosti, ki 1 žive v Milvvaukeju. Slovenci smo se predstavili s prizorom "Kralj Matjaž" in z venčkom narodnih plesov. V prireditev je bila vključena razstava narodnih jedil in predmetov. Vodilna misel festivala' je bila: Da bi ljubezen, mir in pravica vladali med narodi. Prireditev je privabila rekordno število obiskovalcev. Neivsletter, notranje glasilo Rru-štva katoliških ekon . 222, 16 nov. 1957, str. 13-14). Glavne misli o orno podali v izvlečku istočasno, ko nam bo možno obj&i-viti o ugovor g. Lojzeta Iiije. članku je dodan poseben odstavek 'Sloveniji cržcvi", ki ga tukaj ponatiskujem. "Ne bi se lo teval g. Iiije, ker j a gotovo TCCJkdo upravičen do svojega menja o d.godkih med našo-revolucijo. Toda dejstvo, da ji| uredništvo Slcvčnske države t..ke- ' mu skrpucalu odmerilo praktično polovico svojega prostora, je gotovo zaprepaščujoče. ''Slovenska država" in ljudje, ki jo izuajajo, si prizadevajo, da bi svoje delo- > vanje čim bolj usmerili v pozitivno in koristno polje. Brezdvoma je pametno, da se nekdo v emigraciji ukvarja tudi z mislijo, kaj in kako naj se uredi Slovenija, če se lepe-ga dne znajde sama zase; pa naj bo še tako neverjetna. Zdi se mi pa, da slovenska javnost o tem in takem prizadevanju ljudi okoli Države premalo odnosno sploh nič ne ve, kar da človeku misliti, da tega prizadevanja sploh nikjer ni razen v zvenečih proklamacijah. "Slovenska država" ima vsekakor najboljše izglede, da postane vodilni slovenski časopis v Ameriki, toda s takim načinom žurnalizma, z jedkimi izpadi proti vsemu, kar spominja na Jugoslavijo, s članki, kot juh objavlja tisti Mirko Geratič, ki ga je v oktoberski številki tiskarski škrat tako poredno imenoval "Mikro Geratič", s takim pisanjem svojega cilja list gotovo ne bo dosegel. Če pa ni kaj pisati o pozitivnem prizadevanju in dosedanjih zaključkih o študiranju problemov eventualne svobodne in samostojne Slovenije in če manjka umerjenih, treznih piispevkov, potem naj se uredništvo posluži takih mašil kot n.pr. "Prašičui so pametnejši od konj", kar z uspehom in oCiVidno brez zlih posledic dela že vrsto let "Ameriška domovina". "Prizadevanje za samostojno slovensko državo naj bi obsegalo resno in trezno preučevanje vprašanj, ki se utegnejo nekoč postaviti pred slovenski narod, ne pa cinično, destruktivno blatenje in sramoten-je vsega, kar ni v skladu z nekim ozkim konceptom. Pk." Časi se spreminjajo -in tudi davki Primerjava davkov v ZDA 1. 1929 in 1957 kaže naslednjo presenetljivo razliko: Davka so bili oproščeni dohodki za samca $1.5C0.-, za zakonca $3.500.-, danec samo $303.-. Od davku zavezanih dohodkov do $4.000.- je bilo treba plačati pol odstotka davka, danes 20 % na davku zavezane dohodke do $2.000.-. Najvišja davčna mera je bila 24 % zz> dohodke nad $100.-000.-, danes je 91% za dohodke nad $200.000.-. Podjetja so plačala 11% davka od dohodkov, danes pa 52%. f i OUOTE They Dion't Believe In God In the Western world, Itheism is the basis of every constitut-ional Vieht, every principale of free government. We are confronted in Moscovv not with tbeoretical or philosophical atheists, but witii practicing atheists. "For atheism is unmorality. It has no. regard for human life. It ^SK^U^SUt Sigi"? "f P ma^erialistlc and godless ideology. *This is not just a qusstion o£ tolerating a belief corttrary to ou? own It involves realisticaly a stern threat to survival itself. "The world is not going to be safe for any of us as long as atheistic Communism is enthroned in Easl.ern Europe. There is nothing else to do but to shore up our defenses. At the same tirne we can fervently speak what is in cm hearts to the pecples behind the Iron Curtain and prav with them for deliverance. For in the millions of them who sl,Ut believe in God rests hope of mankind. They must inevdtably find a way to set up a government of freedom. Their faith and our faith together can alone save the vvorld from anothsr vvar". Editorial by David Lawrence. Editor, U.S. News & World Report, December 27, 1957 — p. 104. ____________ Knjige in revije SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI ZBORNIK 1957, zbrali in uredili Branimir Pistivšek, Edi Gobec ki !..iit„a Brcgant, naslovno stran na--isal Marijan Petrič, risbi prispeval Andrej Kosič, tiskal Mitjo Bregant, tr. 161, cena $1.50. Požrtvovalni slovenski visoko-šolei, ki študirajo po sveh mogoč li tujih vseučiliščih, so nam zopet podarili lep dokaz .voj .ga požrtvovalnega idealizma. L. tošn 1 zbornik ki je že drugi, je zbral dokaj- | šnje število sodelavcev v Evropi | in Ameriki in nam daje dobršen pogled v duhovno stanje mladega rodu, ki dorašča izven domovine,! ki pa vendar hoče ostati bistveni sestavni del slovenskega naroda in živ člen njegove kulture. Bogala'; vsebina, ki obsega razprave in Ic-1 poslovje, zasluži pozornost vseh Slovencev, ne samo visokošolske družine. Iz bogate vsebine navedemo samo naslove člankov in razprav: Vera v dejanju (R.Vodeb), Brstja in cvetje iz slovanskih logov (C. Pistivšek), Haydn in slovanska narodna pesem, (. Bratu^), Oris zgodovine filozofije in psihologije vzgoje (E. Gobec), Postanek in razvoj etičnega emotivizma (J. Boh), prevod J. H. Newmanna: Načini stavljenja in pojmovanja pro-pozicij (J. Paternost), Kristusovo trpljenje v luči moderne medicine (M. Bregant), Temelji sodelovanja (E. Gobec). Pooebno poglavje je posvečeno Poljski, posebno poglavje slovenskim jubilantom, posebno poglavje poročilu o delu in uspehih slovenskih akademikov po svetu. V prilogi pa je objavljen članek Edija Gobca: Pogled na sodobno slovensko problematiko. V delo je bilo vloženega mnogo truda in napora. Kljub temu se je poleg manjših napak vrinilo tudi nekaj večjih, ki utegnejo povzročiti zmede. Na str. 45 v 4. vrsti zgoraj je n. pr. zapisano: "Rešitev za katolicizem je delo za slovenstvo", kar bi se moralo pravilno glasiti: "Rešitev za katolicizem je delo za katolicizem; rešitev za slovenstvo delo za slovenstvo", ali na str. 160, 3 vrsta zgoraj "naš talar", kar bi moralo biti "naš tabor". NOVICE S KOROŠKE • Vetrinj. Na novi glavi šoli v Vetrinju ni pouka slovenščine, čeprav leži Vetrinj sam na oifcmlju. ki je izrecno navedeno v šolski od-rebni 1. 1945. Vetrinjska glavna šola ima leto:; dva razreda in so tam všolani otroci iz občin Hodiše, Kot-mara vas in žihpolje ter Vetrinj sam. Vse štiri občine imajo po šolski odredbi dvojezično šolo in otroci, ki prihajajo iz teh šol, imajo na glavni šoli po tri tedenske ure obveznega slovenskega pouka. • Celovec. Na nekaterih glavni šolah v Celovcu samem gospodje ravnatelji oproščajo otroke pouka slovenščine, čeprav bi ti otroci morali obiskovati slovenske ure, ker pridejo iz dvojezičnih šol. o Celovec. Na nekaterih srednjh šolah, kjer je bil do lanskega šolskega leta obvezen pouk slovenščine, dijaki, ki so se prijavili za slovenščino kot prost predmet, nimajo možnosti za ta pouk. o Grebinj. Na ljudski kafeor na glavni šoli v Grebinju je bil pouk Slovenščine odpravljen. Ali se je to zgodilo z vednostjo šolskega nadzornika Maklina iz Velikovca? ® Objava NskS (Narodni svet koroških ^Slovencev) in ZSC (Zveza slovenskih organizacij). Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sta na skupnem posvetovanju ugotovila, da zvezna vlada na Dunaju kljub slovesnim obljubam, danim dne 12. novembra 1955. 24. julija 1956 in 17. oktobra 1956 ter kljub izrceni zahtevi koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov dne 29. septembra 1957, do danes ni smatrala za potrebno, da bi prizadetima manjšinama dostavila osnutke zakonov o izvedbi člena 7 državne pogodbe. Očitno je namen zvezne vlade, reševati ta vprašanja brez upoštevanja predlogov prizadetih! manjšin'. Ob tem položaju so bili sklenjeni potrebni skupni koraki. Atletske športne spodnje hlače 372 Vsi aktivni moški res cenijo WaL-sonove atletske spodnje hlače 7. vrečico in trismerno trebušno oporo. Elastični pas —. ki daje nedo-seglivo udobnost mišicam. Mojster-sko krojene. Lahke za pranje —-likanje nepotrebno. Dolga nošnja. Majice za kombinacijo. Wl-3 NOVICE Why So Many People are Leaving Yugoslavia "New York — The "socialist paradise" of Marshal Tito in Yugo-slavia is proving no more attractive, as a plače to live in, thar- other Communist states. •ion.ee tne uaginng of this year, a private survey finds, about 25.000 Yugoslavs have eseaped kito Xaly -and Austria. That is two and a half times the number who slipped past frontier guards in 1956. "Who are the diseontented Yugoslavs? A fact-finding commision sponsered by the Inlternotional Resoue Committee visited camps and tfound these things: 'MoJ, reiujees are under 25 years of age. They include the elite of Yugoslavia's workers, students, intellectuals. "A large number of the Yugoslave esoapees leave with only the shirts on their backs. In their desperation to get away, they cross the Adriatic Sea in small boate, sl;ruggle over Alpine passes in the dead of winter. "No dramatic expl0is:0n, sueh as the 1956 rebrllion in Hungary, was needed to sipur the flight from Yugoslavia. Instead, it mas set off by gradual loss of hope in a Communist world where freedom is sup-pressed and religion persecuted." U)S. News & World Report, December 27, 1957 — p. 14._ THE CHURCH OF SILENCE IN SLOVAKIA, Theodoric J. Zubek, O.F.M., S.T.D., založil John J. Lach, 2008 Schrage Ave., Whiting, Ind., ZDA — trdo vezana 3,50$, broširana 2.50$. Avtor je bil profesor fundamen-talke v franšičkanskem bogoslovju v Zilini na Slovaškem. Komunisti so ga po prevzemu oblasti dvakrat zaprli. Avtorju je u.-,peio pobegniti iz koncentracijskega taborišča. Deset mesecev se je skrival med pro-tikomunističnimi borci na Slovaškem, potem pa se je zatekel v Avstrijo. Po prehodnem bivanju v Rimu se je izselil v ZDA. Knjiga vsebuje v uvodnem delu oris komunizma, njegovo teorijo, cilje ter ambicije, nato pa nadaljuje s podrobnim opisom, kako so se polastili oblasti na Slovaškem ter z dokumentaričnim popisom borbe komunizma proti veri in katoliški Cerkvi na Slovaškem. Uradniku pišejo Thailand "Celo leto sem v; redu prejemal SD. Iskren Bog plačalj! Čitam z užitkom "Jugoslavija, edinstvena država". Ah, uboga domovina, kako jo Gospod tepe. Upajmo pač, da bo kmalu odvzet čas kazni in preizkušenj . . . Jaz bom prosil božjega blagoslova za naše gibanje in vse, ki se direktno trudijo in ga-rajo za lepšo bodočnost slovenskega naroda. "Obenem pa blagoslovljene božične praznike in vse srečno Novo leto vam in vsem sodelavcem ter čitateljem SD. Da bi jih toliko, ki ■tavajo v tujini, moglo z lahkoto x:i častjo se vrniti v prihodnjem letu spet v ljubljeno domovino. J.B." Avstralija "Vsem čitateljem SD in zavednim Slovencem po svetu želim mnogo uspeiha, srečo in željo zla slovenskQ_držayoJ I in<7, A.m^ia&Š." Hamilton, Canada Prijateljem — Slovencem! ". . . Dragi prijatelji, ipi tukaj moramo delati in si prizadevati za osvoboditev zasužnjenih — da so svobodni narodi okreps in ta.:o poizkušajo vrniti Upanja celamu sveiu — čemur bo nujno sledil mir na zsmlji in dobrohotnost med ljudmi. "Naj bo ta slovesni in čudoviti božič napolnjen z mislijo, kaj vse morajo dobri ljudje storiti. Vedno imejte uprte oči v bodočnost, kajti Bog je v nebesih in svet bo vedno njegov. To je njegova obljuba ki je ne more spremeniti noben diktator. "Če morem pomagati v vaši borbi za svobodo, bom to sitorila. "Naj Vas Bog blagoslovi ter ostane z vami in — vsakemu želim blagoslovljen božič ter srečno Novo leto. Edith Hyder", radijska komentatorka Hamilton, C.H.M.L., vsak torek ob 9.30 zvečer. Erindale "Pošiljam Vam denar za SD. Zelo rad jo tali čitam! s pozdravom, J.L." ® Bilčovs. V t&m popolnoma slovenskem kraju so na pošti nastavili novo moč, ki ni vešča slovenskega jezika. Bilčovskemu - županu g. Partlnu, narodnemu odpadniku, je tesno pri srcu zaradi bližnjih občinskih volitev. O Nekje na Koroškem — na neki ljudski šoli. Direktor neke ljudske šole na Koroškem je za božič svojim c .rokom napisal siedeč besedilo na tablo: Prav srčno ti se zahvalim za lepo Božično drevesce. Z veseljem sem ga gledal. Tako okreščeno drevesce meni samo ti prineseš. Največje veselje imam z sanmi. Le pozdrav do tvojega Napak kar mrgoli. To so torej moči, ki poučujejo na dvojezičnih šolah. Kdaj bo zavladala na Koroškem enakopravnost?! • Kanadsky Slovak, ki izhaja v \Vinnipegu, prinaša 23. novembra poročioo o predavanju dr. Kirseh-I bauma pri Slovenskem kulturnem krožku v Torontu. ® Za direktorja velike zavarovalniške družbe "New England Mutual Life Insurance v Bosttonu (ZDA) je bil imenovan Slovenec Walter F. Dezmond. | ® "Pahulje Homes'' so znani v Alberti. Gradi jih Slovenec g. Ludvik Pahulje in je zgradil že nad 300 hiš. • Slikar Gojmir A. Kos, grafik Miha Maleš. in kipar Kari Putrih sc razstavljali v Pragi v galeriji Manes. _ | ® Režiserja slovenskega, gledališča v Ljubljani g. Franceta Jamnika -o povabili v London, kjer bo v gledališču "Workshop" režiral delo Luigija Pirandella "človek, zver in čednost". Nameravali so, da bi režiral kako novejše slovensko delo. pa so morali namero spremeniti, ker ni bilo primernega prevoda, ® Komunistični prvaki Jugoslavije so imeli sestanek na Brionih, kjer so poslušno sprejeli navodila, ki sta jih prinesla iz Moskve Kardelj in Rankovic. Še predno so se mogli Amerikanci odločiti, ali bodo Titu še naprej pošiljali orožje, so jugoslovanski komunisti sporočili Javnosti, da ne marajo več vojaške pomoči ZDA, pač pa da računajo še na gospodarsko. ® Jugoslavija ima zopet petletko. Jugoslovanski parlament je odobril petletni gospodarski načrt. • Jugoslavija je izgnala časnikarja Allana Michiea, dopisnika Nel/s Weeka. Obdlžili so ga, da je delii papirje, ki so vsebovali dele prepovedane Djilasove knjiga "New Class". "Cerkev gleda v Rim' Rimska založba Ferrari je pred kratkim izdala knjigo pod gornjim naslovom. Posvečena je Piju XII. in obsega na 483 straneh kratke opise zgodovine ter razvoja verskega življenja narodov, ki so sedaj pod komunistično strahovlado: Čehi, Kitajci, Hrvati, Letonei, Litvan-ci, Poljaki, Rusi, Romuni, Slovaki, Slovenci, Ukrajinci in Madžar:. O Slovencih kujiga zelo laskavo poroča. Urednik italijanskega Lista "II Popolo" I. Giordrni piše, da se ta knjiga, ki "zbira in izpričuje glasove molčeče Cerkve, bere z isto bolestjo in ponosom, kot so nekoč prvi kristjani prebirali Dejanja mu-čencev". • Uredništvo sporoča: V poplavi božične pošte se je nekje zataknilo pismo s spominskim člankom za pok. Grdino. Objavili ga bomo v prihodnji številki. Televizijska postaja v Ljubljani Z novih letom nameravajo pričeti z redno televizijsko oddajo v Ljubljani. Tehnične načrte je izdelal fizikalni institut Jožef Štefan. ROBBOV VODNJAK V LJUBLJANI SLOVENCI KUPUJEJO v slovenski trgovini Joe Gomilar 1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju. Tudi okusne kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce. Prav sedaj pa ima izvrstno kislo repo i ajdovo moko. Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago! SVOJI K SVOJIM OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH, DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA: CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR 278 Bathurst St., Room 4. Toronto, Ont. _ EMpire 4-4004 MARY LINDA BEAUTY SALON 4 Short Street OR. 3400 (Eglinton in Dulferin) Mrs. S. GLAC SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. Čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko. Letna naročnina znaša: Za ZDa in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. (NADALJEVANJE S PETE STRANI) •njenju koeksistenco med Zapadom in Vzhodom. Prijatelji, prav danes je še čas, da odločimo pod kakšnimi pogoji more priti do koeksistence Žive priče-novi dokazi. Organizacije, ki te ljudi sprejemajo in se trudijo, da tem ljudem omogočijo kjerkoli na zemlji bodočnost, imajo priliko slišati prvič vso bedo, ki jo ti ljudje prikažejo eni s temperamentom in drugi z zagrenjenostjo. Toda vse to bi bilo nekaj, na kar se nebi smeli opirati, kajti tako hitro se to lahko uporabi za plitvo propagando. Na kar se smemo z večjo go tovostjo opirati, so ta življenja sama Kdor se zna poglobiti v ta življenja, bo znal odkriti tajne tistega življenja, ki je uklenjeno za bodečo žico. Poglejte, danes ne emigrirajo več iz teh dežel politiki-leto 1945 je tukaj napravilo čistko-ne emigrirajo duhovniki, malo kdaj profesorji, tudi niso številni primeri odraslih iz ostalih poklicev, temveč mladina je, ki beži, predno bi se morala zapisati "naši stvarnosti". Kako si moremo to razlagati? Starejših politikov torej ni več ali pa so se pomaknili v zatišje. Duhovnik drzi svoje službeno mesto do zadnijiih možnosti, ker ve, da od tega življenja bežati ne sme. Starejši ljudje iz vseh mogočih poklicev ne emigrirajo, ker imajo družine in kar je se bolj važno, njihovo življenje osebno in poklicno je že našlo neko obliko, se udalo v usodo, da je to bilo treba sprejeti. Med temi se najdejo ljudje, ki pravijo mladim, da je sonce zašlo, da se proti toku ne more plavati. Se ne splače. Zločin! Kako naj mladina pri vsem svojem idealizmu, pri vsej svoji moči, da svoja življenja tej prekleti zlaganosti. Ne in ne, nikoli! In posledica je emigriranje. In zakaj? Med temi ljudmi niste našli ljudi z dovršenim študijem, ne z dobojevanim svetovni nazorom, delavci in kmečki sinovi se niti ne znajo dovolj izraziti, zakaj so storili ta usodni korak v tujino, med temi ljudmi najdete tudi nekdanje funkcionarje, srečate tudi špione-kaj vam morejo povedati vsa ta življenja? Ni tisto bistvo, kar navajajo, da dobijo politični asyl. Tisto je bilo le trenutni sunek, ki jih je potisnil preko meje. Saj je treba doživeti v sebi neko napetost, da se moramo za t.i korak odločiti. Bistvo je bilo dejstvo, da smo spoznali, da do poštene razgledanosti ne moremo priti. Bloleče je bilo tudi spoznanje, da mi tudi po končanem študiju ne bi mogli nič vplivati na javno življenje, ker je linija za vedno v zakupul komunistič-nep partije. Mi smo videli v katerih slojih, še več, v katerih ljudeh je danes življenska sila najmočnejša, mi smo videli na vsak korak heroizem, ki je bil zatajen pa prav zaradi tega ih srcu segajoč. "Vi mladi, razbijte te verige. Uprite se. Ne verujte v zmote ljudi. Ne imejte lcrivico za Pravico, ker je pač ta prišla iz parla\menta in imela počelo v partijski celici." Tako je šumelo v tej viharni duši mladega inteligenta, ki je emigriral. In delavec ter kmečki sim vesta Se veliko manj, kako se suče diplomatski voziček, M odloča o njihovi usodi. Oni vedo malo pa vendar dovolj. Podzavestno čutijo, da življenje no more ubrati drugo pot, ker nikjer ne vidijo, da bi ce kazali znaki, da bi ljudje različnih mnenj smeli odločati o bodočnosti, temveč samo tisti, ki so že prej predali dušo partiji. Li tako postanejo volitve nesmisel, delo postane neizogibno zlo, človek ne more najti smisla življenja, ker je od partije vso plansko preračunano, koliko in kaj se bo jedlo, kaj se bo pelo in pisalo, skraka, življenje tako ni bilo več naše. Človek bi mislil, da ti mladi ljudje beže samo zaradi revščine iz domovine. Tako se nekje tudi nekateri preprosto izražajo. Toda vendar moramo vzrok iskati globje. Mnogokrat je duješna revščina in obup nad moralnim pritiskom, ki ga se vedno izvajajo nad mladino, odločilni povod, da v nekem obupu zapusti se takorekač zelen mladenič domovino. Mladino hočejo danes samo politično zlorabljati, da bi se jim mladina prodala, da bi otopela za vse lepo, njihov mozeg naj bi bil prežet samo z materialističnimi principi. O življenju, ki bi bilo zasidrano nad družbenimi homatijami, ki jih je prav naša družba polna, ter nad biološkim razvojem človeka, ne izve mladina po javni vzgoji prav ničesar. To pa pomeni veliko osiromašenje. ali smemo kar reči, to pomeni, da imamo opraviti z osebnostmi, ki življenja kot svobodne osebnosti niso več zmožne. Ti ljudje ne poznajo nobenih načel, ki bi izvirala iz njih samih, če družda dopušča fcrajo. se krade, če se da kje kaj poneveriti, se poneverja, Če se more kje izogniti dolžnosti, se izogne, če pride trinajsta plača, se zapije, ker samo c-nkrat na leto dobiti plačano nad življenskim minimumom, se pravi, da se to od veselja ali od resighaeije zapije. Nemogoče je misliti na prijeten dom, ko si se enkrat poslovil od staršev. Malo jih je ki bi imeli tako močne živce, da bi dve leti hranili za zimske čevlje, ko je vendar že ena zima vmes. Pri nas smo še daleč, da bi bili materialisti. temveč to, kar pri nas sedaj trpi mladina, človeka še bolj vleče h tlom. To" je začarani, krog iz katerega bo težko najti pot. Materialna revščina je nekje vzrok duševni revščini in zagrenjenosti in ta pa ima za posledico, da bo tukaj prav težko vzklilo življenje, ki bi bilo vredno življenja. Dobro vemo, da se bo ta aparat sesid, da se bodo odkrili zločini nad tisočimi življenji in nad usodo naroda. Prišlo bo do tega. To še celo nam skrbeti ni treba. In kaj potem? Kdor o tem razmišlja mora nato skušati dati odgovor. Sedaj bi kdo mislil, da čas za reševanje teh problemov se ni prišel. Nasprotno Predvsem tisti, ki pripadamo tem narodnostim, moramo vedeti, da preti izkrvavitev naroda. To trganje od do movine je prepuščeno prevelikim slučajnostim, ker matična dežela ne skrbi za te ljudi, temveč jih še celo ovira, ko pošilja špione za njimi. Vedeti moramo, da so ti ljudje večkrat tudi moralno šibki in bi se lahko razvili v človeka le v domačem okolju ne pa v tujem svetu, kjer čestokrat že zaradi neznanja jezika ne morejo vživati spoštovanje človeka. Videl sem zasramovanje in bolelo me je. Tako gredo naši ljudje v življenje, v svet-v smrt za svojo domovino. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ.) \ / ILUSTRIRANA PRILOGA "SLOVENSKE DRŽAVE Trst Polhov gradeč Novo mesto .'-• " v Slap Vintgar Vojvodski ctol Koroško štehvanje Zvon želja na Blejskem otoku .'Sin je pisal iz tujine V Julijskih alpah Ljubljanska univerza Šmarje pri Jelšah Slovenske planine JKSP1 Belokranjci Tri korošice Sv. Urban nad Mariborom nam danes