Stran 209.
Napad na škofa Strossmayerja.
Ob*koncu predzadnjega državnozborskega zasedanja so vložili Wolf, dr. Pomer in sodrugi silno drzno interpelacijo, zakaj se je konfisciral članek nekega nemškega lista, v katerem listu je bil objavljen sramotilen članek o Škotu Strossmaverju. Trdi se v istem članku, da je Strossmaver napadel pri vatikanskem cerkvenem zboru sv. Očeta Pija IX. tako srdito, da so ga vlekli kardinali z odra. Poslanec Žičbtar je poslal interpelacijo blagemu starčku ter dobil od njega to-le pismo:
»Velespoštovani gospod, mili moj prijatelj! Hvala Vam lepa za prijateljski list, za vest, katera me je zelo razžalostila. Bodite pa uverjeni, da je vse ono, kar so pisali nemški listi, od prve do zadnje besede hudobna izmišljina in neistina. To se dela in razglasuje samo radi tega, da se sveta mati cerkev ljudem omrzi. Jaz sem vedno in vedno s celo dušo in celim srcem ljubil sveto mater cerkev in sedaj jo istotako ljubim. Svetujem pa tudi slovanskemu narodu, katerega osobito ljubim in spoštujem, da ostane zvest svoji sveti veri in svoji sveti cerkvi ne samo zavoljo svoje neumrljivosti in božjega izveličanja, ampak tudi zavoljo vsakega zemeljskega blagoslova, zavoljo prostosti, samostojnosti, slave in rešilne sreče na svoji zemlji. Vedno sem bil uverjen in sem še danes uverjen in sem pripravljen to potrditi tudi s svojo smrtjo, da je najvzvišenejše, najbožanstveneje delo božjih rok, milosti božje: sveta katoliška cerkev, v kateri in po kateri sprejema ljudski rod vse bogastvo božjega odrešenja. In ako iz posebne milosti in dobrote božje kedaj zagledam lice božje, bode to sam sad delovanja svete matere katoiiške cerkve/Vsled vsega tega sem sv. Očeta papeža Pija IX. iskreno ljubil in spoštoval kakor vidnega glavarja cerkve, kakor namestnika Jezusovega, nezmotljivega nadpastirja cerkve, a ljubil sem ga tudi radi tega, ker je bil vedno čist, pobožen, učen, reven in pripraven za vsako žrtev, ki jo je zahtevalo njegovo sveto, vzvišeno zvanje. Nikdar nisem govoril niti proti njemu niti proti rimski cerkvi. In še danes, stoječ ob robu groba in  neumrljivosti svoje, ljubim  in spoštujem
katoliško cerkev in se ne morem dovolj zahvaliti previdnosti božji, ki je izkazala milost, da sem rojen, od-gojen od pobožnih katoliških roditeljev, da sem se izobrazil pri poštenih katoliških učiteljih, in da sem naposled postal duhovnik novega zakona. Sedaj sem, hvala Bogu doživel celo petdesetletnico svojega škofovanja. Tudi svetega Očeta Leona XIII. ljubim iz vsega srca in sem pripravljen zanj darovati tudi svoje življenja*/ Prepričan sem, da je poseben dar milosti in previdnosti božje, da so divne lastnosti in sposobnosti njegovega uma in srca v najtesnejši zvezi in slogi z nadnaravnimi njegovimi darovi, z nadnaravno njegovo nalcgo. Mnogi bi v današnjem svetovnem vrvenju zdvajali, ako bi ne videli na čelu katoliške cerkve Leona XIII, najsvetejšega, najvzvi-šenejšega, moža najčistejšega, najrevnejšega, najslavnejšega, kateri je kedaj sedel na stolici sv. Petra. Vsak njegov korak, vsako njegovo dejanje, vsaka njegova okrožnica je pravi, živi dokaz onega božjega navdahnjena, koje imenujemo nezmotljivost. Ponavljam, jaz ljubim, spoštujem in v zvezde kujem svetega očeta Leona XIII. In hvala Bogu svetemu, ta preslavni mož, vrhovni pastir cerkve božje tudi mene ljubi, spoštuje, skrbi zame in mi pri vsaki priliki izkazuje svoje zaupanje. Bog ga živi še dolgo, dolgo let in ga obdaruje z vsakim darom svoje svete milosti! To je moja razjasnitev, to je moja odkrita izpoved. Rad bi, da se to izve po celem svetu, osobito pa med slovanskim narr dom, h kateremu spadam in katerega posebnim načinom ljubim in kateremu želim iz vsega srca srečo, slobodo, slavo. Bog Vas blagoslovi! Priporočam se Vašemu milemu spominjaju, Vaši bratski ljubezni in Vaši pobožni molitvi Vaš prijatelj
Josip Juraj   Strossmayer, škcf bosanski in sremski. Djakovar, dne 3. travnja  1900.
Stran 210.