Leto 1903.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos X. — Izdan in razposlan dne 1. februarja 1903.
Vsebina: Št. (25—27.) 25. Pogodba gledé zakonodajstva o cukru. — 26. Zakon o nekaterih izpremembah in dopolnitvah določil gledé obdačevanja cukra. — 27. Zakon o uredbi individualne porazdelitve cukrovega kontingenta.
35.
Pogodba z dne 5. marca 1902. I.
gledé zakonodajstva o cukru.
(Sklenjena v Bruselju 5. dne marca 1902. 1., po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena na Dunaju
31. dne januarja 1903. 1.)
Nos Franeiseus Josephus Primus,
divina favente dementia Anstriae Imperator;
Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidnx Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inférions Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae; Gomes Habsburgi et Tirolis etc. eto.
Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore praesentium facimus:
Quum ad statuendas communes inter imperia normas, qnibns tractatio legalis quaestionum ad saccharum pertinentium cum pluribus potestatibus conventio Bruxellis die quinto mensis Martii anno millesimo nongentesimo secundo inita et signata fuit, tenoris sequentis:
(SlovenUch.)
11
(Izvirnik.)
Sa Majesté l’Empereur d’Allemagne, Roi de Prusse, au nom de l’Empire Allemand;
Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohême etc. etc. et Roi Apostolique de Hongrie;
Sa Majesté le Roi des Belges;
Sa Majesté le Roi d’Espagne et, en son Nom, Sa Majesté la Reine Régente du Royaume;
le Président de la République Française;
Sa Majesté le Roi du Royaume-Uni de la Grande-Bretagne et d’Irlande et des Possessions Britanniques au delà des mers, Empereur des Indes;
Sa Majesté le Roi d’Italie;
Sa Majesté la Reine des Pays-Bas;
Sa Majesté le Roi de Suède et de Norvège,
Désirant — d’une part — égaliser les conditions de la concurrence entre les sucres de betterave et les sucres de canne des différentes provenances et — d’autre part — aider au développement de la consommation du sucre;
Considérant que ce double résultat ne peut être atteint que par la suppression des primes et par la limitation de la surtaxe;
Ont résolu de conclure une convention à cet effet, et ont nommé pour Leurs Plénipotentiaires, savoir:
Sa Majesté l’Empereur d’Allemagne Roi de Prusse, au nom de l’Empire Allemand:
M. le comte de Wall witz, Son Envoyé Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire près Sa Majesté le Roi de Belges;
M. de Koerner, Directeur au Département Impérial des Affaires Etrangères ;
(Prevod.)
Njegovo Veličanstvo Nemški cesar, kralj pruski, v imenu Nemške države;
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. itd. in’ apostolski kralj ogrski;
Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev;
Njegovo Veličanstvo kralj španski in v njegovem imenu Njeno Veličanstvo kraljica-vladarica kraljestva;
predsednik francoske republike;
Njegovo Veličanstvo kralj združene kraljevine velikobritanske in irske in kritiških dežel onstran morja, cesar indijski;
Njegovo Veličanstvo kralj italijanski;
Njeno Veličanstvo kraljica nizozemska;
Njegovo Veličanstvo kralj švedski in norveški, so
želeč — na eni strani — izenačiti pogoje za tekmovanje med pesnim cukrom in trstnim cukrom različnega izvira — na drugi strani — pospeševati razvoj porabe cukra,
in uvaževaje, da se moreta ta dva cilja doseči samo z odpravo premij in z omejitvijo nadcarine,
sklenili v ta namen skleniti pogodbo in so imenovali za svoje pooblaščence, in to:
Njegovo Veličanstvo Nemški cesar, kralj pruski, v imenu Nemške države:
gospoda grofa Wallwitza, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Belgijcev;
gospoda pl. Koernerja, ravnatelja v zunanjem uradu;
M. Kühn, Conseiller intime supérieur de Gouvernement, Conseiller rapporteur à l’Office Impérial du Trésor.
Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohême etc. etc. et Roi Apostolique de Hongrie.
Pour l’Autriche-Hongrie:
M. le comte Khevenhüller-Metsch, Son Envoyé Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire près Sa Majesté le Roi des Belges.
Pour l’Autriche:
M. le baron Jorkasch-Koch, Chef de section au Ministère Impérial et Royal des Finances.
Pour la Hongrie:
M. de Toepke, Sous-Secrétaire d’Etat au Ministère Royal hongrois des Finances.
Sa Majesté le Roi des Belges:
M. le comte de Smet de Naeyer, Ministre des Finances et des Travaux publics, Chef du Cabinet;
M. Capelle, Envoyé Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire, Directeur général du Commerce et des Consulats au Ministère des Affaires Etrangères;
M. Kebers, Directeur général des Douanes et Accises au Ministère des Finances et des Travaux Publics;
M. de Smet, Inspecteur général à l’Administration des Contributions directes, Douanes et Accises au Ministère des Finances et des Travaux Publics;
M. Beauduin, Membre de la Chambre des Représentants, Industriel.
Sa Majesté le Roi d’Espagne et, en son nom, Sa Majesté la Reine Régente du Royaume:
M. de Villa-Urrutia, Son Envoyé Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire près Sa Majesté le Roi des Belges.
Le Président de la République Française:
M. Gérard, Envoyé Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire près Sa Majesté le Roi des Belges;
M. Bousquet, Ancien Conseiller d’Etat, Directeur général des Douanes honoraire;
M. Delatour, Conseiller d’Etat, Directeur général de la Caisse des Dépôts et Consignations;
gospoda Kühna, tajnega višjega vladnega svetnika, poročujočega svetnika v uradu državnega zaklada.
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. itd. in apostolski kralj ogrski.
Za Avstrijsko-Ogrsko :
gospoda grofa Khe venhüller-Metscha, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Belgijcev.
Za Avstrijsko:
gospoda barona Jorkasch-Kocha, sekcij-skega načelnika v cesarskem kraljevem finančnem ministrstvu.
Za Ogrsko;
gospoda pl. Toepkeja, nižjega državnega tajnika v kraljevem ogrskem finančnem ministrstvu.
Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev:
gospoda grofa de Smet de Naeyer, ministra za finance in javna dela, ministrskega predsednika;
gospoda Capella, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra, generalnega ravnatelja za trgovino in konzulate v ministrstvu za zunanje stvari;
gospoda Keber sa, generalnega ravnatelja za carine in užitnine v ministrstvu za finance in javna dela;
gospoda de Smeta, generalnega nadzornika v upravi neposrednjih davkov, carin in užitnin v ministrstvu za finance in za javna dela;
gospoda Be au du in a, uda zbornice reprezentantov, industrijca.
Njegovo Veličanstvo kralj španski in v njegovem imenu Njeno Veličanstvo kraljiea-vladarica kraljestva:
gospoda de Villa-Urrutia, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Belgijcev.
Predsednik francoske republike:
gospoda Gérarda, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Belgijcev;
gospoda Bous que ta, nekdanjega državnega svetnika, generalnega ravnatelja carin ad honores ;
gospoda Delatourja, državnega svetnika, generalnega ravnatelja depozitnih in konsignacijskih blagajnic;
M. Cour tin, Conseiller d’Etat, Directeur général des Contributions indirectes au Ministère des Finances.
Sa Majesté le Roi du Royaume-Uni de la Grande-Bretagne etd’IrlandeetdesPosses-sions Britanniques au delà des mers, Empereur des Indes:
M. Constantine Phipps, C. B., Son Envoyé Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire près Sa Majesté le Roi des Belges;
Sir Henry Primrose, K. C. B., C. S. 1.;
Sir Henry Bergne, K. C. M. G.;
M. A. A. Pearson;
M. E. C. Ozanne.
Sa Majesté le Roi d’Italie:
M. le commandeur Romeo Cantagalli, Son Envoyé Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire près Sa Majesté le Roi dessBelges;
M. le commandeur Emile Ma rai ni, Député au Parlament italien, Industriel.
Sa Majesté la Reine des Pays-Bas:
M. le jonkheer de Pestel, Son Envoyé Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire près Sa Majesté le Roi des Belges;
M. le baron J. d’Auluis de Bourouill, Docleur en droit, Professeur à l’Université d’Utrecht;
M. G. Eschauzier, Industriel à la Haye;
M. A. van Rossum, Industriel à Haarlem.
Sa Majesté le Roi de Suède et de Norvège:
Pour la Suède:
M. le comte W ran gel, Son Envoyé Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire près Sa Majesté le Roi des Belges;
M. Charles Tranchell, Industriel.
Lesquels, après s’être communiqué leurs pleins pouvoirs respectifs, trouvés en bonne et due forme, sont convenus des articles suivants:
Article premier.
Les Hautes Parties contractantes s’engagent à supprimer, à dater de la mise en vigueur de la présente Convention, les primes directes et indirectes
gospoda Courtina, državnega svetnika, generalnega ravnatelja posrednjih davkov v finančnem ministrstvu.
Njegovo Veličanstvo kralj združene kraljevine velikobritanske in irske ter brit-skili dežel onstran morja, cesar indijski:
gospoda Konstantina Phippsa, C. B., Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Belgijcev;
Sira Henry Primrose, K. C. B., C. S. L;
Sira Henry Bergne, K. C. M. G.;
gospoda A. A. Pearsona;
gospoda E. C. Ozanna.
Njegovo Veličanstvo kralj italijanski:
gospoda komandêrja Romea Cantagalli, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Belgijcev;
gospoda komandêrja Emila Maraini, poslanca v italijanskem parlamentu, industrijca.
Njeno Veličanstvo kraljica nizozemska:
gospoda jonkheerja van Pestel, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Belgijcev; •
gospoda barona J. d’Aulnis de Bourouill, doktorja prava, profesorja na vseučilišču v Utrechtu;
gospoda G. Eschau&ierja, industrijca v Haagu ;
gospoda A. van Rossum, industrijca v Haarlemu.
Njegovo Veličanstvo kralj švedski in norveški:
Za Švedsko:
gospoda grofa Wrangel, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Belgijcev;
gospoda Karola Tranche)la, industrijca,
ki so, sporočivši si vzajemno svoja v dobri in pravilni obliki spoznana pooblastila, dogovorili nastopne člene:
Člen 1.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, da odpravijo od dne, katerega stopi v moč ta pogodba, neposrednje in posreduje premije, ki so v korist
dont bénéficieraient la production ou l’exportation des sucres, et à ne pas établir des primes de l’espèce pendant toute la durée de ladite Convention. Pour l’application de cette disposition, sont assimilés au sucre les produits sucrés tels que confitures, chocolats, bisquits, lait condensé et tous autres produits analogues contenant en proportion notable du sucre incorporé artificiellement.
Tombent sous l’application de l’alinéa précédent, tous les avantages résultant directement ou indirectement, pour les diverses catégories de producteurs, de la législation fiscale des Etats, notamment:
a)	Les bonifications directes accordées en cas d’exportation ;
b)	Les bonifications directes accordées à la production;
<■) Les exemptions d’impôt, totales ou partielles, dont bénéficie une partie des produits de la fabrication ;
(I) Les bénéfices résultant d’excédents de rendement;
e)	Les bénéfices résultant de l’exagération du drawback;
f)	Les avantages résultant de toute surtaxe d’un taux supérieur à celui fixé par l’article 3.
Article 2.
Les Hautes Parties contractantes s’engagent à soumettre au régime d’entrepôt, sous la surveillance permanente de jour et de nuit des employés de fisc, les fabriques et les raffineries de sucre, ainsi que les usines dans lesquelles le sucre est extrait des mélasses.
A cette fin, les usines seront aménagées de manière adonner toute garantie contre l’enlèvement clandestin des sucres, et les employés auront la faculté de pénétrer dans toutes les parties des usines.
Des livres de contrôle seront tenus concernant une ou plusieurs phases de la fabrication, et les sucres achevés seront déposés dans des magasins spéciaux offrant toutes les garanties désirables de sécurité.
Article 3.
Les Hautes Parties contractantes s’engagent à limiter au chiffre maximum de 6 francs par 100 kilogrammes pourle sucre raffiné et les sucres assimilables au raffiné, et de francs 5.50 pour les autres sucres, la surtaxe, c’est-à-dire l’écart entre le taux des droits ou taxes dont sont passibles les sucres étrangers et celui des droits ou taxes auxquels sont soumis les sucres nationaux.
izdelovanju ali izvozu cukra, in da ves čas, dokler bo trajala ta pogodba, ne uvedejo nikakih takih premij. Za uporabo teh določil se enačijo cukru cukroviti izdelki n. pr. sladčice, čokolade, biskviti, strjeno mleko in vsi drugi slični izdelki, ki imajo v sebi v zdatnem razmerju umetno primešanega cukra.
Pod določilo spredaj stoječega odstavka spadajo vse koristi, ki se pokažejo neposredno ali posredno za različne razrede izdelovalcev iz davčnega zakonodajstva držav, zlasti:
a)	v primeru izvoza dodeljene neposreduje bonifikacije ;
b)	izdelovanju dodeljene neposrednje bonifikacije;
c)	popolne ali delovite oprostitve davščin, ki jih uživa en del izdelkov fabrikacije;
d)	koristi iz preostankov pridelkov;
e)	koristi iz previsokih povračil;
f)	koristi iz vsake nadcarine, ki presega v členu 3 ustanovljeni znesek.
Člen 2.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo ravnanju z zalogami podvreči cukrarnice, čistilnice za cuker in zavode za razcukrovanje melase ter jih neprestano po dnevu in po noči dati nadzorovati po
nameščencih davčnega oblastva.
•
V ta namen morajo biti zavodi tako urejeni, da dajejo popolno jamstvo zoper tajno odpravljanje cukra, in nameščenci morajo imeti dostop do vseh zavodovih prostorov.
O enem ali več oddelkih izdelovanja se morajo pisati prigledne knjige in izgotovljen cuker se mora vkladati v posebne prostore, ki dajejo vsako zaželeno jamstvo varnosti.
Člen 3.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo odmerjati nadcarino, to se pravi razliko med zneskom carin ali davkov, katerim je zavezan inozemski cuker, in med zneskom davščin ali davkov, katerim je zavezan domači cuker, največ s 6 franki za 100 kilogramov čiščenega in takega cukra, ki se mu more enačiti, in največ s 5-5 franki za drug cuker.
Cette disposition ne vise pas le taux de droits d’entrée dans les pays qui ne produisent pas de sucre; elle n’est pas non plus applicable aux sous-produits de la fabrication et du raffinage de secre.
Article 4.
Les Hautes Parties contractantes s’engagent à frapper d’un droit spécial, à l’importation sur leur territoire, les sucres originaires des pays qui accorderaient des primes à la production ou à l’exportation.
Ce droit ne pourra être inférieur au montant des primes, directes ou indirectes, accordées dans le pays d’origine. Les Hautes Parties se réservent la faculté, chacune en ce qui la concerne, de prohiber l’importation des sucres primés.
Pour l’évaluation du montant dos avantages résultant éventuellement de la surtaxe spécifiée au littéra f de l’article 1er, le chiffre fixé par l’article 3 est déduit du montant de cette surtaxe : la moitié de la différence est réputée représenter la prime, la Commission permanente instituée par l’article 7 ayant le droit, à la demande d’un Etat contractant, de reviser le chiffre ainsi établi.
Article 5
Les Hautes Parties contractantes s'engagent réciproquement à admettre au taux le plus réduit de leur tarif d’importation, les sucres originaires soit des Etats contractants, soit de celles des colonies ou possessions desdits Etats qui n’accordent pas de primes et auxquelles s’appliquent les obligations de l’article 8.
Les sucres de canne et les sucres de betterave ne pourront être frappés de droits différents.
Article 6.
L’Espagne, l’Italie et la Suède seront dispensées des engagements faisant l’objet des articles 1 2 et 3, aussi longtemps qu’elles n’exporteront pas de sucre.
Ces Etats s’engagent à adapter leur législation sur le régime des sucres aux dispositions de la Convention, dans le délai d’une année — ou plus tôt si faire se peut — à partir du moment où la Commission permanente aura constaté que la condition indiquée ci-dessus a cessé d’exister.
Article 7.
Les Hautes Parties contractantes conviennent de créer une Commission permanente, chargée de surveiller l’exécution des disposition de la présente Convention.
To določilo se ne nanaša na znesek uvoznih carin v deželah, ki ne izdelujejo cukra. Tudi se ne uporablja na postranske izdelke narejanja in čiščenja cukra.
Člen 4.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo naložiti na cuker, ki izvira iz dežel, katere dovoljujejo premije za izdelovanje ali izvoz cukra, ob uvozu v svoje ozemlje posebno carino.
Ta carina ne sme biti nižja, nego znesek ne-posrednjih ali posrednjih premij, ki se dodeljujejo v izvirni deželi. Visoke stranke si pridržujejo, vsaka zase, pravico prepovedati uvoz premovanega cukra.
Da se preračuni znesek koristi, ki izhajajo morda iz nadcarine, oznamenjene v členu 1 pod lit. f), se odbije od zneska te nadcarine v členu 3 ustanovljena številka. Polovica ostanka se šteje za premijo tako, da ima s členom 7 postavljena stalna komisija pravico tako ustanovljeno številko pregledati na predlog kake stranke pogodnice.
člen 5.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, druga drugi pripuščati cuker, ki izvira iz držav pogodnic ali tistih njihovih kolonij ali posestev, ki ne dodeljujejo premij.in za katere veljajo dolžnosti člena 8, po najnižjem postavku svoje uvozne tarife.
Trstni cuker in pesni cuker se ne smeta zavezovati različnim carinam.
Člen G.
Špansko, Italija in Švedsko ostanejo od dolžnosti, ustanovljenih v členih 1, 2 in 3 tako dolgo oproščene, dokler ne izvažajo cukra.
Te države se zavezujejo svoje zakonodajstvo o cukru spraviti v soglasje z določili te pogodbe v enem letu potem, ko bo stalna komisija dognala, da je odpal poprej imenovani pogoj."
Člen 7.
Visoke stranke pogodnice se pogodijo, postaviti stalno komisijo, kateri je naloženo nadzorovati izvršitev določil te pogodbe.
Cette Commission sera composée de Délégués des divers Etats contractants et il lui sera adjoint un Bureau permanent. La Commission choisit son Président; elle siégera à Bruxelles et se réunira sur la convocation du Président.
Les Délégués auront pour mission:
a)	De constater si, dans les Etats contractants, il n’est accordé aucune prime directe ou indirecte à la production ou à l’exportation des sucres ;
b)	De constater si les Etats visés à l’article 6 continuent à se conformer à la condition spéciale prévue audit article;
c)	De constater l’existence des primes dans les Etats non signataires et d’en évaluer le montant en vue de l’application de l’article 4;
d)	D’émettre un avis sur les questions litigieuses ;
e)	D’instruire les demandes d’admission à l’Union des Etats qui n’ont point pris part à la présente Convention.
Le Bureau permanent sera chargé de rassembler, de traduire, de coordonner et de publier les renseignements de toute nature qui se rapportent à la législation et à la statistique des sucres, non seulement dans les Etats contractants, mais également dans les autres Etats.
Pour assurer l’exécution des dispositions qui précèdent, les Hautes Parties contractantes communiqueront par la voie diplomatique au gouvernement belge, qui les fera parvenir à la Commission, les lois, arrêtés et règlements sur l’imposition des sucres qui sont ou seront en vigueur dans leurs pays respectifs, ainsi que les renseignements statistiques relatifs à l’objet de la présente Convention.
Chacune des Hautes Parties contractantes pourra être représentée à la Commission par un Délégué ou par un Délégué et des Délégués Adjoints.
L’Autriche et la Hongrie seront considérées séparément comme Parties contractantes.
La première réunion de la Commission aura lieu à Bruxelles, à la diligence du Gouvernement belge, trois mois au moins avant la mise en vigueur de la présente Convention.
La Commission n’aura qu’une mission de constatation et d’examen. Elle fera, sur toutes les questions qui lui seront soumises, un rapport qu’elle adressera au Gouvernement belge, lequel le communiquera aux Etats intéressés et provoquera, si la demande en est faite par une des Hautes Parties contractantes, la réunion d’une Conférence qui arrêtera les résolutions ou les mesures nécessitées par les circonstances.
Ta komisija bo sestavljena iz odposlancev različnih vlasti pogodnic in pridoda se ji stalno opra-vilišče. Komisija voli svojega predsednika. Svoj sedež bo imela v Bruselju in sestajala se bo na predsednikovo povabilo.
Odposlanci imajo nalogo:
a)	dognati, ali se v državah pogodnicah ne daje kaka neposrednja ali posrednja premija za izdelovanje ali izvoz cukra;
b)	dognati, ali v členu 6 oznamenjene države slej kakor prej izpolnjujejo tam omenjeni posebni pogoj;
c)	dognati, da obstojé premije v državah nepo-godnicah, ter v uporabo člena 4 preračunih njihov znesek;
d)	o spornih vprašanjih oddajati mnenje;
e)	preskušati predloge za pripustitev k zvezi, ki jih podajejo države, ki se niso udeležile te pogodbe.
Stalno opravilišče naj zbira, prevaja, ureja in objavlja poročila vsake vrste o zakonodajstvu in statistiki cukra ne samo držav pogodnic temveč tudi ostalih držav.
Da se zagotovi izvršitev spredaj stoječih določil, bodo visoke stranke pogodnice zakone, ukaze in določila o obdačevanju cukra, ki so v njihovih deželah sedaj v moči ali bodo v bodoče, in pa predmet te pogodbe zadevajoča statistična poročila po diplomatskem potu poročale belgijski vladi, ki jih bo izročala komisiji.
Vsaka visokih strank pogodnic je lahko v komisiji zastopana po odposlancu ali po odposlancu in po pomožnih odposlancih.
Avstrija in Ogrska se smatrata vsaka zase za stranko pogodnico.
Prvi sestanek komisije bo v Bruselju na povod belgijske vlade in to vsaj tri mesece, predno stopi ta pogodba v moč.
Komisija ima samo nalogo ustanovitve in pre-skušuje. O vseh njej predloženih vprašanjih sestavi poročilo, ki ga pošlje belgijski vladi. Ta vlada ga sporoči udeleženim državam in ukrene, ako to predlaga ena visokih strank pogodnic, sestanek konference, ki odredi po okolnostih dane odloke ali ukrepe.
Toutefois les constatations et évaluations visées aux littéras b et c auront un caractère exécutoire pour les Etats contractants; elles seront arrêtées par un vote de majorité, chaque Etat contractant disposant d’une voix, et elles sortiront leurs effets au plus tard à l’expiration du délai de deux mois. Au cas où l’un des Etats contractants croirait devoir faire appel d’une décision de la Commission, il devra, dans la huitaine de la notification qui lui sera faite de ladite décision, provoquer une nouvelle délibération de la Commission; celle-ci se réunira d’urgence et statuera définitivement dans le délai d’un mois à dater de l’appel. La nouvelle décision sera exécutoire, au plus tard, dans les deux mois de sa date. — La même procédure sera suivie en ce qui concerne l’instruction des demandes d’admission prévue au littéra e.
Les frais résultant de l’organisation et du fonctionnement du Bureau permanent et de la Commission — sauf le traitement ou les indemnités des délégués, qui seront payés par leurs pays respectifs, — seront supportés par tous les Etats contractants et répartis entre eux d’après un mode à régler par la commission.
Article 8.
Les Hautes Parties contractantes s’engagent, pour elles et pour leurs colonies ou possessions, exception faite des colonies autonomes de la Grande-Bretagne et des Indes orientales britanniques, à prendre les mesures nécessaires pour empêcher que les sucres primés qui auront traversé en transit le territoire d’un Etat contractant ne jouissent des avantages de la Convention sur le marché destinataire. La Commission permanente fera à cet égard les propositions nécessaires.
Article 9.
Les Etats qui n’ont point pris part à la présente Convention seront admis à y adhérer sur leur demande et après avis conforme de la Commission permanente.
La demande sera adressée par la voie diplomatique au Gouvernement belge, qui se chargera, le cas échéant, de notifier l’adhé-ion à tous les autres Gouvernements. L’adhésion emportera, de plein droit, accession à toutes les charges et admission à tous les avantages stipulés par la présente Convention, et elle produira ses effets à partir du 1er septembre qui suivra l’envoi de la notification faite par le Gouvernement belge aux autres Etats contractants.
Pod lit. b) in c) oznamenjene ustanovitve in preračuni pa so obvezni za države pogodnice; sklepajo se z večinskim sklepom, pri katerem razpolaga vsaka država pogodnica z enim glasom, in stopijo v moč najpozneje po preteku roka dveh mesecev. Ako hoče katera držav pogodnic vložiti vzklic zoper odločbo komisije, mora v osmih dneh, ko se ji je naznanila odločba, predlagati nov sklep komisije; komisija se kar najhitreje sestane in sklene svojo dokončno odločbo v enem mesecu pu vložbi vzklica. Nova odločba dobi najpozneje dva meseca potem, ko je bila sklenjena, obvezno moč. Prav tako se ravna ob preskušnji dopustilnih predlogov, omenjenih pod lit. e).
Stroške, ki nastanejo iz uredbe in poslovanja stalnega opravilišča in komisije — izvzemši plačo ali odškodbo odposlancem, katere plačajo dotične dežele — plačujejo vse države pogodnice in poraz-delé se med nje po ključu, ki ga določi komisija.
Člen 8.
Visoke stranke pogodnice prevzemajo zase in za svoje kolonije ali posestva, izvzemši avtonomne kolonije velikobrilanske in britsko-vzhodnoindijske, dolžnost ukreniti potrebno, da se zabrani, da bi premovan cuker, ki se je vozil skozi ozemlje kake države pogodnice, na namembnem tržišču užival koristi te pogodbe. Stalna komisija bo v tem oziru predlagala, kar je potrebno.
Člen 9.
Države, ki se niso udeležile le pogodbe, se pri puščajo v pristop po svojem predlogu in na privolilo stalna komisije.
Predlog je po diplomatskem polu poslati belgijski vladi, ki prevzame, ako pride tako, da naznani pristop vsem ostalim vladam. S pristopom se prevzamejo takoj vse dolžnosti in se dotična država pripusti k vsem koristim te pogodbe; pristop postane veljaven od I. dne septembra, ki sledi poročilu, poslanemu po belgijski vladi ostalim državam pogodnicam.
Article 10.
La présente Convention sera mise à exécution a partir du 1er septembre 1903.
Elle restera en vigueur pendant cinq années à partir de cette date, et dans le cas où aucune des Hautes Parties contractantes n’aurait notifié au Gouvernement belge, douze mois avant l’expiration de ladite période de cinq années, son intention d’en faire cesser les effets, elle continuera à rester en vigueur pendant une année et ainsi de suite, d’année en année.
Dans le cas où l’un des Etats contractants dénoncerait la Convention, cette dénonciation n’aurait d’effet qu’à son égard; les autres Etats conserveraient, jusqu’au 31 octobre de l’année de la dénonciation, la faculté de notifier l’intention de se retirer également à partir du 1er septembre de l’année suivante. Si l’un de ces derniers Etats entendait user de cette faculté, le Gouvernement belge provoquerait la réunion à Bruxelles, dans les trois mois, d’une conférence qui aviserait aux mesures à prendre.
Article 11.
Les dispositions de la présente Convention seront appliquées aux provinces d’outre-mer, colonies et possessions étrangères des Hautes Parties contractantes. Sont exceptées toutefois les colonies et possessions britanniques et néerlandaises, sauf en ce qui concerne les dispositions faisant l’objet des articles 5 et 8.
La situation des colonies et possessions britanniques et néerlandaises est, pour le surplus, déterminée par les déclarations insérées au protocole de elôture.
Article 12.
L’exécution des engagements réciproques contenus dans la présente Convention est subordonnée, en tant que de besoin, à l’accomplissement des formalités et règles établies par les lois constitutionnelles do chacun des Etats contractants.
La présente Convention sera ratifiée, et les ratifications en seront déposées à Bruxelles, au Ministère des Affaires Etrangères, le 1or février 1903, ou plus tôt si faire se peut.
Il est entendu que la présente Convention ne deviendra obligatoire de plein droit que si elle est ratifiée au moms par ceux des Etats contractants qui ne sont pas visés par la disposition exceptionnelle de l’article 6. Dans le cas où un ou plusieurs desdits Etats n’auraient pas déposé leurs ratifications dans le délai prévu, lo Gouvernement belge provoquera immédiatement une décision des autres Etats signataires quant à la mise en vigueur, entre eux seulement, de la présente Convention.
Člen 10.
Ta pogodba stopi 1. dne septembra 1903. 1. v moč.
Veljala bode od tega dne pet let, in ako nobena visokih strank pogodnic belgijski vladi dvanajst mesecev pred pretekom imenovane petletne dobe ne prijavi svoje namere, da nehajo vplivi pogodbe, še nadalje eno leto in tako dalje od leta do leta.
Ako katera držav pogodnic odpové pogodbo, velja ta odpoved samo zanjo. Ostale države obdrâé do 31. dne oktobra leta odpovedi pravico izjaviti, da hočejo od 1. dne septembra naslednjega leta tudi izstopiti. Ako se zdi kateri teh držav dobro poslužiti se te pravice, ukrene belgijska vlada v treh mesecih sestanek konference v BnAelju, ki bo sklepala o odredbah, ki jih je ukreniti.
Člen 11.
Določila te pogodbe veljajo za prekmorske dežele, kolonije in zunanja posestva visokih strank pogodnic. Izvzete pa so britske in nizozemske kolonije in posestva s pridržkom določil v členih 5 in 8.
Stališče britskih in nizozemskih kolonij in posestev se določa v ostalem po izjavah, vzprejetih v sklepni zapisnik.
Člen 12.
Izvršitev v tej pogodbi obseženih vzajemnih dolžnosti je, kolikor potrebno, pogojena z izpolnitvijo formalnosti in predpisov, ustanovljenih v ustavi vsake države pogodnice.
Ta pogodba naj se pritrdi in pritrdilnice naj se položijo 1. dne februarja 1903. L, ali ako moči, že prej v ministrstvu za zunanje stvari v Bruselju.
Sporazumljenje je, da postane ta pogodba pravnoobvezna samo tedaj, ako ji pritrdé vsaj tiste države pogodnice, ki ne spadajo pod izjemno določilo člena 6. Ako bi ena ali več teh držav v omenjenem roku ne položile pritrdilnic, ukrene belgijska vlada takoj odločbo ostalih signatarnih držav, ali se naj ta pogodba med njimi samimi dene v moč.
(Slovenisch.)
14
EN FOI DE QUOI ^Plénipotentiairesrespectifs ont signé la présente Convention.
Fait à Bruxelles, en un seul exemplaire, le cinq mars dix-neuf cent deux.
Pour l’Allemagne:
Signé: Graf von Wallwitz.
Signé: von Koerner.
Signé: KUhn.
Pour l’Autriche-Hongrie:
Signé: Comte de Khevenhliller.
Pour l’Autriche:
Signé: Jorkasch-Koch-
Pour la Hongrie:
Signé: Toepke Alfréd.
Pour la Belgique:
Signé: Comte de Smet de Naeyer.
Signé: Capelle.
Signé: Kebers.
Signé: D. de Smet.
Signé: Beauduin.
Pour l’Espagne:
Signé: W. R. de Villa-Urrutia.
Pour la France:
Signé: A. Gérard.
Signé: Bousquet.
Signé: A. Delatour.
Signé-. Courtin.
Pour la Grande-Bretagne:
Signé: Constantine Phipps.
Signé: H. W. Primrose.
Signé: H. G. Bergne.
Signé: Arthur A. Pearson.
Signé: E. C. Ozanne.
V izpričalo tega so dotični pooblaščenci podpisali to pogodbo.
Storjeno v Bruselju v enem samem izdatku 5. dne marca 1902. 1.
Za Nemčijo:
Podpisal: Grof pl. Wallwitz.
Podpisal: pl. Koerner.
Podpisal: KUhn.
Za Avstrijsko-Ogrsko:
Podpisal: grof KhevenhUller.
Za Avstrijo:
Podpisal: Jorkasch-Koch.
Za Ogrsko:
Podpisal: Toepke Alfred.
Za Belgijo:
Podpisal: grof Smet de Naeyer.
Podpisal: Capelle.
Podpisal: Kebers.
Podpisal: D. de Smet.
Podpisal: Beauduin.
Za Špansko:
Podpisal: W. R. de Villa-Urrutia.
Za Francosko:
Podpisal: A. Gérard.
Podpisal: Bousquet.
Podpisal: A. Delatour.
Podpisal: Courtin.
Za Veliko Britanijo:
Podpisal: Constantine Phipps.
Podpisal: H. W. Primrose.
Podpisal: H. G. Bergne.
Podpisal: Arthur A. Pearson.
Podpisal: E. C. Ozanne.
Pour l’Italie:	Za Italijo:
Signé: R. Cantagalli. Signé: Emilio Maraini.	Podpisal: R. Cantagalli. Podpisal: Emilio Maraini.
Pour les Pays-Bas:	Za Nizozemsko:
Signé: R. de Pestel.	Podpisal: R. de Pestel.
Signé: J. D’Aulnis de Bourouill.	Podpisal: J. D’Aulnis de Bourouill.
Signé: G. Eschauzier.	Podpisal: G. Eschauzier.
Signé: A. van Rossum.	Podpisal: A. van Rossum.
Pour la Suède:	Za Švedsko:
Signé: Comte Wrangel. Signé: G. Tranchell.	Podpisal: grof'Wrangel. Podpisal: C. Tranchell.
(Izvirnik.)
Protocole de clôture.
Au moment de procéder à la signature de la Convention relative au régime des sucres conclue, à la date de ce jour, entre les Gouvernements de l’Allemagne, de l’Autriche et de la Hongrie, de la Belgique, de l’Espagne, de la France, de la Grande-Bretagne, de l’Italie, des Pays-Bas et de la Suède, les Plénipotentiaires soussignés sont convenus de ce qui suit:
A l’article 3.
Considérant que le but de la surtaxe est de protéger efficacement le marché intérieur des pays producteurs, les Hautes Parties contractantes se réservent la faculté, chacune en ce qui la concerne, de proposer un relèvement de la surtaxe dans le cas où des quantités considérables de sucres originaires d’un Etat contractant pénétreraient chez elles; ce relèvement ne frapperait que les sucres originaires de cet Etat.
La proposition devra être adressée à la Commission permanente, laquelle statuera à bref délai, par un vote de majorité, sur le bien fondé de la mesure proposée, sur la durée de son application et sur le taux du relèvement; celui-ci ne dépassera pas un franc par 100 kilogrammes.
L’adhésion de la Commission ne pourra être donnée que dans le cas où l’envahissement du marché considéré serait la conséquence d’une réelle infériorité économique et non le résultat d’une élévation factice des prix provoquée par une entente entre producteurs.
A l'article 11.
A. — 1° Le Gouvernement de la Grande-Bretagne déclare qu’aucune prime directe ou indirecte ne sera accordée aux sucres des colonies de la Couronne pendant la durée de la Convention.
2° Il déclare aussi, par mesure exceptionnelle et tout en réservant, en principe, son entière liberté d’action en ce qui concerne les relations fiscales entre le Royaume-Uni et ses colonies et possessions,
(Prevod.)
Končni zapisnik.
Hoteč podpisati pogodbo gledé zakonodajstva o ciikru, sklenjeno današnjega dne med nemško, avstrijsko in ogrsko, belgijsko, špansko, francosko, velikobritansko, italijansko, nizozemsko in švedsko vlado, so podpisani pooblaščenci dogovorili naslednje :
K členu 3 :
UvaZujé, da je namen više carine v tem, da se izdatno varuje notranji trg izdelovalnih dežel, si pridržujejo visoke stranke pogodnice, vsaka za se, pravico predlagati zvišbo više carine, ako bi se izdatne množine iz kake države pogodnice izhajajočega cukra vsilile pri njih; ta zvišba pa sme zadevati samo cuker, ki prihaja iz te države.
Predlog je poslati stalni komisiji, ki odloči z večinskim sklepom v kratkem času o upravičenosti predlagane naredbe, o dobi njene uporabe in o po-stavku zvišbe; zvišba ne sme presegati enega franka za 100 kilogramov.
Privolilo komisije se sme dati samo, če je pritisk na dotični trg posledica v resnici manjše gospodarske storilne sposobnosti in ne morda posledek umetno povišane cene, provzročene s sporazumom med izdelovalci.
K členu 11 :
A. 1. Vlada velikobritanska izjavlja, da se cukru kronskih kolonij, dokler bo trajala pogodba, ne dodeli nikaka neposrednja ali posrednja premija.
J
2. Izjemoma in načeloma pridržujč svojo popolno svobodo delovanja gledé fiskalnih odnošajev med zedinjeno kraljevino in njenimi kolonijami in posestvi izjavlja nadalje, da se kolonijalnemu cukru,
que, pendant la durée de la Convention, aucune préférence ne sera accordée dans le Royaume-Uni aux sucres coloniaux vis-à-vis des sucres originaires des Etats contractants.
3® Il déclare enfin que la Convention sera soumise par ses soins aux colonies autonomes et aux Indes orientales pour qu’elles aient la faculté d’y donner leur adhésion.
Il est entendu que le Gouvernement de Sa Majesté Britannique a la faculté d’adhérer à la Convention au nom des colonies de la Couronne.
B. — Le Gouvernement des Pays-Bas déclare que, pendant la durée de la Convention, aucune prime directe ou indirecte ne sera accordée aux sucres des colonies néerlandaises et que ces sucres ne seront pas admis dans les Pays-Bas à un tarif moindre que celui appliqué aux sucres originaires des Etats contractants.
Le présent Protocole de clôture, qui sera ratifié en même temps que la Convention conclue à la date de ce jour, sera considéré comme faisant partie intégrante de cette Convention et aura même force, valeur et durée.
EN FOI DE QUOI les Plénipotentiaires soussignés ont dressé le présent Protocole.
Fait à Bruxelles, le cinq mars dix-neuf cent
deux.
Pour l’Allemagne:
Signé: Graf von Wallwitz.
Signé: von Koerner.
Signé: Kühn.
«
Pour l’Autriche-Hongrie:
Signé: Comte de KhevenhUller.
Pour l’Autriche:
Signé: Jorkasch-Koch.
Pour la Hongrie:
Signé: Toepke Alfréd.
Pour la Belgique:
Signé: Comte de Smet de Naeyer.
Signé: Capelle.
Signé: Kebers.
Signé: D. de Smet.
Signé: Beauduin.
dokler bo trajala pogodba, v Zedinjeni kraljevini ne dovoli nikaka prednost pred cukrom, prihajajočim iz držav pogodnic.
3. Končno izjavlja, da predloži pogodbo avtonomnim kolonijam in Vzhodni Indiji, da morejo prijaviti svoj pristop.
Sporazumljeno je, da more vlada Njegovega britskega Veličanstva pristopiti pogodbi v imenu kronskih kolonij.
B. Nizozemska vlada izjavlja, da se, dokler bo trajala pogodba, cukru nizozemskih kolonij ne podeli nikaka neposrednja ali posrednja premija in da se na Nizozemskem ne pripusti po tarifi, ki je nižja nego tarifa, ki se uporabi na cuker, ki izhaja iz držav pogodnic.
Ta končni zapisnik, ki se pritrdi hkratu z danes sklenjeno pogodbo, veljaj za bistveno sestavino te pogodbe in imej isto moč, veljavo in dobo.
V izpričalo tega so podpisani pooblaščenci sestavili ta zapisnik.
Narejeno v Bruselju, 5. dne marca 1902.
Za Nemčijo:
Podpisal: Grof pl. Wallwitz.
Podpisal: pl. Koerner.
Podpisal: Kühn.
Za Avstrijsko-Ogrsko:
Podpisal: grof KhevenhUller.
Za Avstrijo:
Podpisal: Jorkasch-Koch.
Za Ogrsko:
Podpisal: Toepke Alfred.
Za Belgijo:
Podpisal: grof Smet de Naeyer.
Podpisal: Capelle.
Podpisal: Kebers.
Podpisal: D. de Smet.
Podpisal: Beauduin.
Pour l’Espagne:
Signé: W. R. de Villa-Urrutia.
Pour la France: Signé: A. Gérard.
Signé: Bousquet.
Signé: A. Delatour. Signé: Courtin.
Pour la Grande-Bretagne: Signé: Constantine Phipps. Signé: H. W. Primrose. Signé: H. G. Bergne. Signé: Arthur A. Pearson. Signé: E. C. Ozanne.
Pour l’Italie:
Signé: R. Cantagalli.
Signé: Emilio Maraini.
Pour les Pays-Bas: Signé: R. de Pestel. Signé: J. d’Aulnis de Bourouill. Signé: G. Eschauzier.
Signé: A. van Rossum.
Pour la Suède:
Signé: Comte Wrangel. Signé: C. Tranchell.
Za Špansko:
Podpisal: W. R. de Villa-Urrutia.
Za Francosko: Podpisal: A. Gérard. Podpisal: Bousquet. Podpisal: A. Delatour. Podpisal: Courtin.
Za Veliko Britanijo: Podpisal: Constantine Phipps. Podpisal: H. W. Primrose. Podpisal: H. G. Bergne. Podpisal: Arthur A. Pearson. Podpisal: E. C. Ozanne.
Za Italijo:
Podpisal: R. Cantagalli.
Podpisal: Emilio Maraini.
Za Nizozemsko:
Podpisal: R. de Pestel. Podpisal: J. D’Aulnis de Bourouill. Podpisal: G. Eschauzier. Podpisal: A. van Rossum.
Za Švedsko:
Podpisal : grof Wrangel. Podpisal: C. Tranchell.
Nos visis et perpensis conventionis hujus articulis illos omnes ratos gratosque habere profitemur, verbo Nostro Caesareo et Regio spondentes, Nos ea omnia, quae in illis continentur, fideliter executioni mandaturos esse.
In quorum fidem majusque robur praescntes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro Caesareo et Regio adpresso muniri jussimus.
Dabantur Viennae die tricesimo primo mensis Januarii anno Domini millesimo nongentesimo tertio, Regnorum Nostrorum quinquagesimo quinto.-
Franciscus Josephus m. p.
Ad mandatum Sacrae Gaesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium:
Alexander Eques a Suzzaril m. p.,
Gaput Sectionis.
Spredaj stoječa pogodba s končnim zapisnikom vred se s tem razglaša, ko sta ji pritrdili obe zbornici državnega zbora.
Na Dunaju, 31. dne januarja 1903.
Koerber s. r.	Höhnt s. r.	Call s. r.
to.
Zakon z dne 31. januarja 1903.1.
o nekaterih izpremembah in dopolnitvah določil gledé obdačevanja cukra.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Uvozna carina za cuker v §. 1, št. 1 zakona o cukrarini oznamenjene vrste se pobira, dokler traja 5. dne marca 1902. 1. v Bruselju sklenjena pogodba gledé zakonodajstva o cukru, ne kraté posebnih naredeb, ki se ukrenejo zoper premovan cuker po členu 4 te pogodbe, v najvišjem znesku, ki je dopusten po določilih prav te pogodbe.
Izvir cukra se mora dokazati ob uvozu.
§• 2.
Za tisti cuker, ki se izvaža čez carinsko mejo kakor cuker ali v cukrovitem blagu po 31. dnevu avgusta 1903. 1., se ne plačuje več izvozna bonifikacija.
§- 3.
Za obratno dobo 1902/1903 se proglaša trinajstmesečna doba od 1. dne avgusta 1902. 1. do
31. dne avgusta 1903. 1. Pozneje se razumeva z obratno dobo doba od 1. dne septembra enega leta do 31. dne avgusta neposredno naslednjega leta.
Finančni minister je pooblaščen po pogojih, ki se ustanové po izvršitvenem potu, dovoliti, da se zakonita izvozna bonifikacija dovoljuje v ostalem delu obratne dobe 1902/1903 tudi za tak cuker, ki je vložen v kaki javni zalogi ali z uradnim drugim ključem v kaki zasebni zalogi.
Tako vložen cuker se more spraviti v tuzemski svobodni promet samo proti plačilu potroš-nine in povračilu dodeljene izvozne bonifikacije, v kako narejališče cukra ali v kak svoboden sklad cukra pa samo proti povračilu dodeljene izvozne bonifikacije. Vloženega cukra se drži brez ozira na pravice tretjih oseb izvozna bonifikacija, ki jo je morda vrniti.
Dodeljeno dovolilo se more vsak čas preklicati z vplivom, da se mora vložen cuker najdalje v štirih tednih odpraviti iz zaloge.
§• 4.
Vsota povračila izvozne bonifikacije za obratno dobo 1902/1903, ki jo morajo plačali podjetniki narejališč cukra v avstrijsko-ogrskem carinskem ozemlju, se omejuje na tisti znesek, za katerega presega skupna vsota izvozne bonifikacije za cuker, odpravljen v tej obratni dobi v avstrijsko-ogrskem
carinskem ozemlju s pravico do izvozne bonifikacije, vsoto enindvajset milijonov kron.
§• 5.
Da se uredi preskrba tuzemskega trga s cu-krom v posameznih ozemljih avstrijsko-ogrskega carinskega ozemlja v duhu končnega zapisnika k členu 3 dne 5. marca 1902. 1. v Bruselju sklenjene pogodbe gledé zakonodajstva o cukru, se kontingentuje tista množina cukra v §. 1, št. 1 zakona o cukrarini oznamenjene vrste, ki se sme v posameznih ozemljih v teku vsake obratne dobe odpraviti iz narejališč cukra in svobodnih skladov cukra proti plačilu potrošnine.
Gukrov kontingent za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, se ustanavlja za obratno dobo 1903/1904 z 2,770.340 metrskimi stoti konzumnega cukra. Gukrov kontingent za dežele ogrske krone znaša za imenovano obratno dobo 863.600 metrskih stotov konzumnega cukra in kontingent za dežele Bosno in Hercegovino 26.000 metrskih stotov konzumnega cukra.
Za naslednje obratne dobe ustanovita cukrove kontingente treh deželskih ozemelj avstrijsko-ogrskega carinskega ozemlja na podstavi konzuma v obratni dobi, ki je neposredno prej minila, dogovorno c. kr. linančni minister in kralj, ogrski finančni minister; pri tem se tista množina, za katero presega vsakikrat ovedeni konzurn dežel Bosne in Hercegovine za te dežele za obratno dobo 1903/1904 ustanovljeni- cukrovi kontingent, po razmerju pribije ovedenim konzumnim številkam drugih dveh ozemelj.
Za konzum cukra posameznih ozemelj veljaj tista množina cukra, ki se pokaže, če se k množini cukra, odpravljeni v dotičnem ozemlju proti plačilu potrošnine, pribije v tem ozemlju ob uvozu ocarinjena množina cukra in iz obeh drugih ozemelj v prehodnem ravnanju dobivane množine cukra, odbije pa množina cukra, oddana v prehodnem ravnanju obema drugima ozemljema.
Tiste osebe, ki imajo na koncu vsakikratne obratne dobe zalogo obdačenega cukra, presegajočo pet metrskih stotov, so dolžne to zalogo cukra na zaukaz finančnega ministra, ki se izda od primera do primera, izkazati tako, kakor se natančneje določi izvršitvenim potoni. Ako bi tako izkazana zaloga cukra v ozemlju, za katero velja ta zakon, presegala deset odstotkov kontingenta dotične obratne dobe, je jiresežek odbiti od množine cukra, ki jo je ove-deti po določilih spredaj stoječega odstavka.
Sirovi cuker je preračunih na konzumni cuker, vzemši v podstavo pridelek 90 kilogramov konzumnega cukra iz 100 kilogramov sirovega cukra.
G. kr. finančni minister določa, doprašavši dva izvedenca, v porazumu s kralj, ogrskim finančnim ministrom obdobno, in to vsaj za dobo enega meseca tisto delno množino cukrovega kontingenta, ki se sme spraviti v svobodni promet, in je pooblaščen vsakikratni cukrov kontingent v teku posameznih obratnih dob s privolilom kralj, ogrskega finančnega ministra povišati ali morda tudi znižati, da se pri-stroji istiniti potrebi konzuma.
Guker, ki se brez vštetja v kontingent odpravi iz kakega narejališča cukra ali iz kakega svobodnega sklada cukra, se sme spraviti v tuzemski promet samo, če se dodatno všteje v kontingent.
Individualno porazdelitev cukrovih kontingentov uredi vsako ozemlje samostojno z zakouo-dajstvom.
§• 6.
Rok za vplačevanje potrošnine cukra, ki je dne, katerega začne veljavnost tega določila, že posojena ali se posodi v bodoče, se ustanavlja na šest mesecev, računaje od koledarskega meseca, ki sledi neposredno mesecu predpisa.
Od potrošnine cukra, vplačane v naprej v gotovini, se ne dovoljuje nikak odbitek več.
§• 7.
G. kr. finančni minister se pooblašča tisti cuker, ki se porablja za krmljenje živali ali za izdelovanje fabrikatov druge vrste nego zaužitnih reči, oprostiti potrošnine s pogoji in opreznostmi, potrebnimi v varstvo državnega zaklada.
§• 8.
Za težek dohodarstven prestopek je kaznovati :
a)	ako se spravi cuker proti prepovedi iz kakega narejališča cukra ali kakega svobodnega sklada cukra v svobodni promet, ne da bi se vštel v kontingent;
b)	ako se cuker, ki se je na podstavi §. 7 v porabo za določene namene oddal davščine prosto, porabi za druge namene.
Kazen je odmeriti po potrošnini, ki pride za množino cukra. katera je predmet prestopka.
Drugi prestopki tega zakona ali v njegovo izvršitev izdanih določil zapadejo kazni zaradi nereda od 10 do 1000 K.
§• 9.
Ta zakon stopi v moč gledé §§. 3, 7 in 8 z dnem razglasitve, v ostalem pa hkratu s pogodbo glede zakonodajstva o cukru, sklenjeno 5. dne marca 1902. 1. v Bruselju; izvršiti ta zakon je gledé §. 1 naročeno Mojemu finančnemu ministru in Mojemu trgovinskemu ministru, gledé ostalih določil pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 31. dne januarja 1903.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.	Rohm s. r.
Call s. r.
Zakon z dne 31. januarja 1903. 1.
o uredbi individualne porazdelitve cukrovega kontingenta.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Po §. 5 zakona z dne 31. januarja 1903. 1. (drž. zak. šl. 26) za obratno dobo 1903/04 z 2,770.340 metrskih stotov konzumnega cukra ustanovljeni cukrov kontingent se odkazuje po določilih §. 2
a)	tistim narejališčem cukra, iz katerih se je vsaj v eni obratnih dob 1898/99, 1899/1900 in 1900/01 odpravilo več nego deset tisoč metrskih stotov konzumnega cukra proti plačilu potrošnine,
b)	narejališčem cukra Lužan in Zuczka v Bukovini in Tlumacz v Galiciji.
Vrednost sirovega cukra cukrovega kontingenta se odkazuje tistim narejališčem cukra, v katerih se izdeluje cuker iz pese ali tuje melase, v razmerju razdelilnih meril, ki se uslanové po §. 3, z močjo,
da smejo izdelovati množino sirovega cukra, ustrezajočo cukrovemu kontingentu po razmerju pridelka 90 kilogramov konzumnega cukra iz 100 kilogramov sirovega cukra, s pravico, da se všteje na množino cukra, ki jo je odpraviti proti plačilu potrošnine. Po 1. dnevu septembra 1903. 1. novo ustanovljena narejališča so upravičena samo tedaj, ako so družbena podjetja, kojih deležniki imajo dolžnost za narejališče cukra sami saditi in oddajati peso.
Vsako narejališče cukra mora pravico, da se mu podeli individualni delež cukrovega kontingenta, oziroma delež njegove vrednosti sirovega cukra, zglasiti pri pristojnem finančnem oblastvu prve stopnje najpozneje 1. dne avgusta 1903. L, ako pa nastane upravičenost v poznejšem času, najpozneje štiri tedne pred začetkom obratne dobe, od katere se začne upravičenost.
Upravičenost, izvirajoča po določilih tega zakona za dobo njegove veljavnosti iz kakega individualnega deleža cukrovega kontingenta ali vrednosti sirovega cukra cukrovega kontingenta, se drži narejališča in gre vsakikratnemu njegovemu podjetniku. Ako morda prestane ta zakon poprej nego v času, določenem v §. i, mine ta upravičenost brez vsake pravice do odškodnine.
§. 2.
Za narejališča cukra, ki imajo po §. 1. lit. a) pravico do cukrovega kontingenta, je podelilno merilo v obratnih dobah 1898/99, 1899/1900 in 1900/1901 dosežena največja obdačba kake obratne dobe, izražena v metrskih stotih konzumnega cukra. Iz svobodnih skladov cukra proti plačilu potrošnine odpravljene množine cukra se pribijejo obdačbi tistih narejališč cukra, iz katerih izhaja dokazno ob-dačeno odpravljeni cuker.
Za narejališča cukra, imenovana v §. 1, lit. b) se ustanavljajo podelilna merila cukrovega kontingenta tako-le:
za narejališče cukra Lužan 10.000
„	„	,	Tlumacz 10.000
,	„	„	Zuczka 100.000.
Podelilna merila narejališč cukra, katerim je podeliti individualni deleže vrednosti sirovega cukra cukrovega kontingenta, se določajo tako-le:
I. Za tista upravičena narejališča, ki so bila v obratu vsaj v eni obratnih dob 1898/99.
13
Sloveulsch.)
1899/1900 in 1900/01, ové finančno ministrstvo v teh obratnih dobah doseženi največji čisti izdelek ene obratne dobe. S čistim izdelkom kakega nareja-lišča cukra se umeva tista v metrskih stotih vrednosti sirovega cukra izražena množina cukra ki se pokaže če se od množine cukra, izdelane po zapisu 1 (§. 33, št. 1 zakona o cukrarini), odbije predelani in po zapisu 2 (§. 33. št. 2 zakona o cukrarini) porabljeni cuker.
a)	Mersko število ovedenega naj večjega čistega izdelka je kar naravnost podelilno merilo za tista narejališča cukra, katerih največji čisti izdelek presega 45.000, toda ne 60.000, in ki hkratu nimajo upravičenosti ali se ne potegujejo zanjo, da bi se jim podelil individualni delež cukrovega kontingenta.
b)	Ako največji čisti izdelek tistih narejališč cukra, ki po §. 1, lit. a) nimajo pravice do cukrovega kontingenta ali' se ne potegujejo zanjo, ne presega 45.000, se zvišajo ovedene številke največjega čistega izdelka tako:
aa) Za narejališča cukra z največjim čistim izdelkom 40.000 do 45.000 za 3 odstotke, toda ne na več nego 45.000.
bb) Za narejališča cukra z največjim čistim izdelkom 35.000 do 40.000 za 6 odstotkov, najmanj pa na 39.000 iu ne na več nego najmanjšo številko, dobljeno s povišbo v zmislu spredaj stoječega odstavka aa).
cc) Za narejališča cukra z največjim čistim izdelkom manj nego 35.000 na 39.000, toda ne na več nego na dvojno množino največjega čistega izdelka.
Tako najdene številke so podelilna merila pod lit. b) spadajočih narejališč.
c)	Več nego 60.000 znašajoča merila največjega čistega izdelka tistih narejališč cukra, ki nimajo pravice do cukrovega kontingenta ali se ne potegujejo zanjo, se znižajo za 35 odstotkov vsote po lit. b) opravljenih zvišeb razmeroma, toda ne na manj nego 60.000. Ostalih 65 odstotkov omenjene vsote zvišbc se razmeroma odtegne od merskih številk največjega čistega izdelka tistih narejališč cukra, ki imajo hkratu pravico do cukrovega kontingenta po §. 1, lit. a) in se potegujejo zanjo.
Tako najdene številke so podelilna merila pod lit. c) spadajočih narejališč.
2. Za niže imenovana narejališča cukra, ki so se dala v obrat šele v obratni dobi 1901/02, se ustanavljajo podelilna merila tako:
Za narejališče cukra Leopoldsdorf (Dolenje
Avstrijsko) z............................ 39.00(3
za narejališče cukra Lužan z . .	. .	39.000
„	„	„ Zuczka s .... 102.000.
Za tista narejališča cukra, katerih upravičenost nastopi po 1. dnevu septembra 1903. 1. (§. 1, drugi odstavek) ustanovi podelilno merilo finančni minister, poprašavši tri izvedence, od katerih določi dva finančni minister in enega podjetniki dotičnega narejališča.
Podelilna merila, ki jih določi finančni minister, ne smejo posamezno presegati 60.000.
§• *.
V zmislu §. 2 ustanovljena podelilna merila obdržč veljavnost tudi za individualno razdelitev cukrovega kontingenta v obratnih dobah 1904/05 do 1907/08 vštevši. Ako hi se cukrov kontingent v teku katere obratne dobe povišal ali znižal, se razmeroma povišajo ali znižajo individualni deleži cukrovega kontingenta.
Vrednost sirovega cukra zvišbe cukrovega kontingenta, ki se pričakuje za obratno dobo 903/04, se odkazuje do množine 71.000 metrskih stotov vrednosti sirovega cukra narejališčem cukra: Prze-worsk do 32.000 metrskih stotov, Zuczka do 32 000 metrskih stotov in Leopoldsdorf do 7000 metrskih stotov, ostanek te vrednosti sirovega cukra pa po enakih delih vsem narejališčem, ki imajo pravico do vrednosti sirovega cukra cukrovega kontingenta.
Narejališčem cukra, ki imajo pravico do vrednosti sirovega cukra cukrovega kontingenta, se odkazuje za obratne dobe 1904/05 do vštete dobe 1907/08 vrednost sirovega cukra, ustrezajoča za obratno dobo 1903/04 s §. 5 zakona z dne 31. januarja 1903. 1. (drž. zak. št. 26) ustanovljenemu cukrovemu kontingentu, v razmerju po §. 3 tega zakona ustanovljenih podelilnih meril.
Od vrednosti sirovega cukra tiste kontingen-tove množine, za katero presega vsakikratni cukrov kontingent obratnih dob 1904/05 do vštete dobe 1907/08 s §. 5 zakona z dne 31. januarja 1903. 1. (drž. zak. št. 26) za obratno dobo 1903/04 določen cukrov kontingent, se odkazuje delna množina
71.000 metrskih stotov vrednosti sirovega cukra narejališčem cukra Przeworsk, Zuczka in Leopoldsdorf, in to Przeworsk in Zuczka vsakemu do 32.000 metrskih stotov in narejališču cukra v Leopolds-dorfu do 7000 metrskih stotov, ostanek pa za vsaki-kratno obratno dobo po enakih delih vsem narejališčem cukra, ki imajo pravico do vrednosti sirovega cukra cukrovega kontingenta. Ako se cukrov kontingent zniža pod izmero, določeno za obratno dobo 1903/04 s §. o zakona z dne 31. januarja 1903. 1. (drž. zak. št. 26), se razmerno znižajo individualni deleži vrednosti sirovega cukra cukrovega kontingenta.
§. 5.
Podjetniki narejališč cukra smejo za njihovo narejališče odkazani individualni delež cukrovega kontingenta docela ali deloma za eno ali več obratnih dob prenesti enemu ali več narejališč, katerim se je podelil individualni delež cukroVega kontingenta ali njegove vrednosti sirovega cukra.
Finančni minister lahko dovoli podjetnikom narejališč cukra, katerim se je podelil individualen delež cukrovega kontingenta, tudi v teku obratne dobe prenos enega kontingentovega dela, ki se ni zahteval, na kako drugo narejališče, kateremu se je podelil individualni delež cukrovega kontingenta.
Podjetniki narejališč cukra, katerim se je podelil individualen delež vrednosti sirovega cukra cukrovega kontingenta, imajo pravico svoj individualni delež docela ali deloma prenesti na kako drugo narejališče cukra, kateremu se je podelil individualen delež kontingentove vrednosti sirovega cukra, za eno ali več obratnih dob, ako vsota pode-lilnih meril za vrednost sirovega cukra cukrovega kontingenta ne presega 80.000, ali ako vsota pode-lilnih meril sicer presega 80.000, pa ne 150.000 in hkratu razdalja obeh narejališč ne presega 25 kilometrov v zračni črti.
Vsak prenos kakega individualnega deleža cukrovega kontingenta ali njegove vrednosti sirovega cukra je naznanili finančnemu ministrstvu in sicer najpozneje l.dne septembra tiste obratne dobe, za katero ali od katere naprej veljaj prenos.
§. 6.
Guker se sme odnašati proti plačilu potrošnine samo po meri množin, vsakikrat liberiranih po
finančnem ministru, in samo toliko, kolikor se dokaže pravica razpolaganja z vrednostjo sirovega cukra cukrovega kontingenta, ustrezajočo množini cukra, ki jo je odnesti, vzemši v podstavo pridelek 90 kilogramov konzumnega cukra iz 100 kilogramov sirovega cukra.
Ako je sirovi cuker predmet odnašanja proti plačilu potrošnine, ni všteti v kontingent njegove resnične teže, temveč samo vrednost konzumnega cukra, ustrezajočo v sprednjem odstavku ozname-njenemu razmerju pridelka.
Vsakikrat liberirane delne množine cukrovega kontingenta se smejo odnašati samo v teku dotične obratne dobe.
Ako motijo podjetniki narejališč, katerim se je podelil individualen delež cukrovega kontingenta, redno oskrbovanje trga, pridržujč liberirane množine cukrovega' kontingenta, in pridržane množine cukra ne spravijo v promet v roku, ki se določi od primera do primera s 14 dnemi najmanj, lahko finančni minister dodeli pravico za obdačbo pridrževanih množin cukra drugim narejališčem cukra, katerim se je podelil individualen delež cukrovega kontingenta.
Dovoljeno je vložiti cuker, ki ga je odnesti, vštevši ga v kontingent, neobdačeno pod vezjo potrošnine v kak svobodni sklad cukra. Tako vložen cuker se mora odnesti pred pretekom dotične obratne dobe proti plačilu potrošnine, ako je podjetnik svobodnega sklada hkratu podjetnik narejališča cukra, iz katerega izhaja vložen cuker, in ako se v ta svobodni sklad vlaga samo cuker iz tega narejališča. V vseh drugih primerih se mora v kak svobodni sklad vložen kontingentni cuker odnesti najpozneje štiri tedne po dnevu vkladanja proti plačilu potrošnine.
§• 7-
Narejališčem, katerim se je podelil individualen delež vrednosti sirovega cukra cukrovega kontingenta, se izročč najpozneje ob začetku vsake obratne dobe za vsak njen mesec upravičevalni listi. Ti upravičevalni listi služijo za dokaz, ki se zahteva v §. 6, prvem odstavku.
Finančni minister je pooblaščen zahtevati od podjetnikov narejališč cukra, katerim se je podelil individualen delež vrednosti sirovega cukra cukrovega kontingenta, dokaz o določilu primerni uporabi izročenih upravičevalnih listov, in ako se tej zahtevi ne ustreže v roku, ki se določi od primera
do primera s 14 dnevi najmanj, odvzeti upraviče-valne liste, gledé katerih se ne opravi zahtevan dokaz, ter dovoliti, da se sme primerna množina cu-krovega kontingenta odnesti, ne da bi se prinesel dokaz, ki se zahteva §. 6, odstavku 1.
Ako bi se pokazalo po sklepu obratne dobe* da je v kakem narejališču cukra v tej obratni dob* narejena množina cukra, izražena v vrednosti sirovega cukra, manjša, nego individualni delež vrednosti sirovega cukra cukrovega kontingenta za do-tično obratno dobo, se individualni delež dotičnega narejališča cukra od vrednosti sirovega cukra cukrovega kontingenta za naslednjo obratno dobo zniža za to razliko, ako podjetnik ne dokaže, da je bil vzrok manjšega izdelka v kakem nepričakovanem dogodku
ali v kakem dopustnem prenosu kontingenta. Delne množine, ki postanejo tako razpoložne, odkaže finančni minister drugim narejališčem cukra.
§- 8-
Izvršiti ta zakon, ki stopi v moč na dan razglasitve, je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju. 31. dne januarja 1903.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.
Böhm s. r.