MED TEORIJO IN PRAKSO Spletna stran kot točka združevanja učiteljev italijanščine dr. Maja Cergolj, knjižničarka, Osnovna šola Lucija Izobraževanje na daljavo je mnoge učitelje aktivno soočilo z virtualnim okoljem. Učitelji so se po svojih najboljših močeh prilagodili razmeram, ki jih je sprožilo širjenje epidemije nale- zljive bolezni COVID-19. Mnogi so ustvarjali, raziskovali, drugi pa so se le s težavo prebijali skozi razumevanje in rabo virtualnega okolja. Ideja o oblikovanju spletne strani, ki bi omogočala dostop tako do učnega načrta kot do učnih priprav, je nastala v obdobju vračanja v šolsko okolje, ko so učitelji že imeli pripravljen nabor interaktivnega učnega gradiva, ki so ga v času izobraževanja na daljavo preizkusili v praksi. V prispevku opišem in predstavim spletno stran, ki sem jo oblikovala z željo po združevanju primerov dobre prakse pa tudi z željo po interaktivni posodobitvi učnega načrta za italijanščino kot drugi jezik na dvojezičnem območju slovenske Istre, z znanjem in vsebinami, ki smo jih pridobili v času izobraževanja na daljavo. Uvod učnega načrta in posledično učnih priprav, ker je V svetu se širi trend prostorske in časovne neodvi- učitelj italijanščine primoran spoznati teoretične in snosti, kjer lokacija, iz katere komuniciramo, izgublja praktične zahteve orodij informacijske tehnologi- pomen (Drobnjak in Jereb 2007, 54). Sledenje take- je ter razumeti rabo, koristi in slabosti virtualnega mu trendu pomeni, da na socializacijo otrok ne vpli- okolja. va več samo življenjsko in šolsko okolje, temveč tudi virtualno okolje. Obdobje epidemije nalezljive bolezni COVID-19 je pripomoglo k temu, da so se vsi udeleženci vzgoje V sodobnih zahodnih družbah se v socializacijo in izobraževanja v praksi preizkusili s spretnostmi otroka, ki je zrasel z računalnikom in internetom kot rabe in uporabe orodij informacijske tehnologije, samoumevnima sestavinama življenjskega okolja, zato je ena izmed prioritet tudi ta, da obstoječi učni že zelo zgodaj vključujejo orodja informacijske teh- načrt enakovredno vključuje tudi možnost učenja in nologije (Spitzer 2016, 185), zato je virtualno okolje že poučevanja v virtualnem okolju, s katerim so učenci del tako primarne kot sekundarne socializacije otro- tesno v stiku zunaj šole in s katerim je prepredeno ka. Raba orodij informacijske tehnologije in posle- njihovo (naše) vsakdanje življenje. Takrat bo tudi dično virtualnega okolja tem otrokom predstavlja virtualno okolje spodbujalo njihovo osebno odgo- pomemben del njihovega življenja in socializacije. vornost, kritično mišljenje in učenje o pomenu na- Pomembno je, da se vplivu rabe orodij informacij- sprotujočih si mnenj ter drugačnega razmišljanja ske tehnologije in virtualnega okolja prizna svojo (Hattie 2018, 13). S tem namenom sem tudi obliko- vlogo in se temu primerno, tudi v okviru učenja in vala spletno stran, ki vključuje učni načrt in se lahko poučevanja italijanščine kot drugega jezika, preuči, posodablja online, ter primere interaktivnih učnih kako in na kakšen način virtualno okolje vpeljati v priprav z delujočimi povezavami na videoposnetke, pouk italijanščine. ki so nastali v času izobraževanja na daljavo. Šolsko okolje lahko opredelimo kot okolje, v katero Spletna stran kot osrednja točka združevanja uči- otroci vstopajo s spretnostjo uporabe orodij infor- teljev italijanščine macijske tehnologije, kar vodi v posodobljeno doje- Vloga šole se deli na posredovanje znanja, uvelja- manje šole kot kombiniranega okolja, ki omogoča vljanje načina življenja in utemeljevanje družbenih posredovanje znanja (učenje italijanščine), uvelja- odnosov (Južnič 1989, 138). Je mikro družbeni sistem vljanje načina življenja in utemeljevanje družbenih in temeljni oblikovalec strukture osebnosti, ki že so- odnosov (Južnič 1989, 138) tudi iz virtualnega okolja. cializiranega posameznika uvede v nova področja Rezultati raziskave (Gržina Cergolj 2020, 103̶133) so družbe, v kateri živi, v čas sekundarne socializacije pokazali, da bi se učenci, ki pripadajo generaciji roje- (Berger in Luckman 1988, 122). Sodoben, že sociali- nih digitalcev (Prensky 2001, 1), radi učili italijanščine ziran posameznik, ob vstopu v šolo polega tega, da v kombiniranem okolju, torej v okolju, ki enakovre- se prvič sreča z okoljem, ki mu v življenjskem okolju dno upošteva življenjsko, šolsko in virtualno okolje. odpira novo poglavje učenja za življenje v družbi, s seboj prinaša nove spretnosti in pričakuje, da jih bo Uvajanje kombiniranega okolja pomeni spremem- lahko v šoli tudi uporabljal ali celo nadgradil. Iz tega be tako v načinu razmišljanja kot pri oblikovanju vidika izhaja zamisel o spletni strani, ki bi služila kot 30 Didakta točka združevanja učiteljev italijanščine kot drugega jezika na dvojezičnem območju slovenske Istre, pa tudi kot vir, ki bi učiteljem olajšal delo in jim omogočil več časa za kreativnost. Spletna stran je tako v slovenščini kot v italijanščini. V kazalu lahko vidimo štiri osnovne zavihke: Učni načrt italijanščina J2, Spletne lekcije, Raziskave, Tujci (Slika 1). Slika 1: Domača stran V zavihku Domov je nagovor, kjer predstavim, na kakšen način vidim prihodnost poučevanja italijanščine kot drugega jezika na dvojezičnem območju slovenske Istre: 1) vzgajati – sebe in druge v vseživljenjskem duhu, 2) povezovati se, 3) deliti primere dobre prakse, 4) komunicirati in 5) uvajati izboljšave. Slika 2: Učni načrt ita- lijanščina J2 V prvem zavihku je objavljen veljaven učni načrt (Slika 2), ki usmerja v podstrani za posamezen razred, ki se po svoje še deli na prvo in drugo ocenjevalno obdobje, slednje pa še na interaktivna preverjanja znanja in na interaktivne učne priprave (Slika 3). Slika 3: Interaktivne učne priprave 31 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Interaktivna učna priprava pomeni, da vsaka objavljena priprava v formatu pdf vsebuje aktivne povezave na videoposnetke, vaje ali na slikovno gradivo, s katerim izpeljemo uro v izbranem razredu. Vsaki pripravi sledi tudi delovni list, ki ga predhodno natisnemo in v razredu razdelimo kot preverjanje ali domačo nalogo pred koncem ure. Po podobnem principu so naložene interaktivne priprave in interaktivna preverjanja znanja tudi na četrtem zavihku – Tujci (Slika 4). To je zavihek, ki je namenjen interaktivnim pripravam za učence, ki se prvič srečujejo z italijanščino. Slika 4: Zavihek Tujci V drugem zavihku, Spletne lekcije (Slika 5), sem naložila nabor posnetkov (razlag), ki so služili pri izo- braževanju na daljavo. Teme so različne. Lahko jih uporabljamo za karkoli: za razlago, za popestritev, za utrjevanje itd. Slika 5: Spletne lekcije Pomemben del spletne strani je tretji zavihek – Raziskave, ki služi kot prostor, kjer se objavljajo pov- zetki in povezave do prispevkov na konferencah, člankov in drugih objav, ki so relevantne za področje učenja in poučevanja italijanščine kot drugega jezika na dvojezičnem območju slovenske Istre (Slika 6). Zavihek je namenjen povzetkom raziskav in objav učiteljev z namenom, da se primeri dobrih praks in rešitev širijo in razvijajo naprej. Mnogo je primerov dobre prakse, ki ne dosežejo ciljne populacije ali, še slabše, gredo v pozabo. Zavihek sem zasnovala zato, da se raziskovane teme ne izgubijo, da jih lah- ko nadgrajujemo in razvijamo, nenazadnje tudi zato, da jih lahko zavržemo in z njimi ne vztrajamo, če izkušnje v razredu tako narekujejo. Slika 6: Raziskave 32 Didakta Slika 7: Vsebine Razprava Izobraževanje na daljavo je poskrbelo, da smo na Vpeljevanje orodij informacijske tehnologije v so- orodja informacijske tehnologije začeli gledati dobni pouk predstavlja dodano vrednost. V času drugače. Postala so dejansko orodja, ki nam lahko tehnoloških prebojev mora biti uporaba orodij in- v šolskem okolju olajšajo delo, obenem pa poskr- formacijske tehnologije tudi cilj izobraževanja. Iz- bijo, da se razvoj sodobnih metod učenja in po- vajanje ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive učevanja hitreje širi. Spletna stran je lahko eden bolezni COVID-19 v letu 2020 in 2021 je pokazal, da izmed načinov, ki zagotavlja uporabnikom, da ob- so veščine upravljanja z orodji informacijske teh- javljajo svoje primere dobre prakse, da je vedno nologije v takih primerih nujne, da lahko osnovno- dostopna, da je tisti rešilni jopič, ki nam v prime- šolcem omogočimo nemoteno nadaljevanje izo- ru nepričakovanih zadolžitev pomaga kvalitetno braževanja (Gržina Cergolj 2020, 92). Izkazalo pa se izpeljati uro v razredu in se rojenim digitalcem je, da je v takšnih primerih potrebno prilagoditi ne približati z okoljem, na katerega so navajeni že iz samo izpeljavo programa, temveč tudi razmišlja- časa primarne socializacije. nje učiteljev, ki bodo program izvajali na daljavo. Nabor interaktivnih nalog, razlag, videoposnetkov Uporaba informacijske tehnologije za učenje in in raziskav, ki je v tem času nastal, pa je smiselno poučevanje vsekakor pripomore k spreminjanju shraniti na mestu, ki je dostopno, jih znova upora- učnega procesa. Od učitelja se pričakuje vseži- biti in nadgraditi tudi v razredu, v šolskem okolju. vljenjsko izobraževanje in pripravljenost na po- Ideja o spletnih straneh, ki bi združevale posame- vezovanje in sodelovanje z vsemi deležniki, pred- zne predmete, bi bila lahko odlična zapuščina izo- vsem pa razumevanje (prihajajoče) generacije braževanja na daljavo, ki bi v marsičem lahko olaj- otrok, ki dnevno vstopajo v virtualno okolje. šala delo učitelja, ko se sooča npr. z nepredvideni- mi nadomeščanji, odsotnostjo itd. Pa tudi končno način, ki bi poskrbel, da se področje posodabljanja učnih načrtov odvija hitreje in v sodelovanju tako z učitelji kot z učenci. Zaključek Viri in literatura Izvajanje ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive Berger, P. in Luckman, P. L. (1988): Družbena konstrukcija realno- bolezni COVID-19 je v Sloveniji v letih 2020 in 2021 sti: razprava iz sociologije znanja. Ljubljana: Cankarjeva založba. Drobnjak, S. in Jereb, E. (2007): Ali nas čaka življenje na daljavo? poskrbel, da smo se učitelji začeli aktivno ukvarja- Organizacija let. 40 (št. 1): str. 54–65. ti in uporabljati orodja informacijske tehnologije. Gržina Cergolj, M. (2020): Informacijske tehnologije v učnem procesu drugega jezika: poučevanje italijanščine kot drugega Raba in uporaba orodij informacijske tehnologi- jezika v osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem je na področju vzgoje in izobraževanja sta začela območju slovenske Istre. Koper: Univerza na Primorskem, Fakul- teta za humanistične študije. Dostopno na https://repozitorij.upr. spreminjati načine komuniciranja med učiteljem si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=14200, 15.10.2020. in učencem. Spodbudila je tudi razmišljanje o ne- Hattie, John A. C. (2018): Vidno učenje za učitelje: maksimiranje učinka na učenje. Griže: Svetovalno-Izobraževalni center MI. kem novem, bolj sodobnem pristopu k razvoju Južnič, S. (1989): Politična kultura. Maribor: Obzorja. učenja in poučevanja, ki bi bil povezan tudi z dej- Prensky, M. (2001): Digital Natives, Digital Immigrants. On the ho- rizon, let. 9 (št. 5): str. 1–6. stvom, da poučujemo generacijo rojenih digital- Spitzer, M. (2016): Digitalna demenca: kako spravljamo sebe in cev, torej otroke, ki so že v času primarne socializa- svoje otroke ob pamet. Celovec: Mohorjeva. cije v stiku z orodji informacijske tehnologije. 33 Didakta