Hatoliik cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na ccli poli, in velja po posti /.a celo leto .1	m pol IrU 1 gld. t>0 kr < tiskarmo
aprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in n.i pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nt tičijo «li praznik, izide Dun:<ii j.»n poprej
Tefaj XVII.	V Ljubljani 10. malica travna 1864.	Li*t II.
t*oyoeuvl otl spovedi.
Spisuje M. Smolej.
(Dalje.)
Pastor, Ilentan ošabno in zanesljivo govorite, misleči najberžc <la se vam bo zdaj ravno tako gladko in laliko izšlo, kakor poprej, ko vam le iz tega namena nisem veliko ugovarjati in vašega šibkega dokazovanja zaverniti hotel, da bi nas predolgo ne mudili; res radoveden sem, kaj si bote šc kaj izmislili in kako besede sv. pisma vertili, da si jih bote po svojih mislili v spričevanje za svojo stran pripravne naredili.
Duhovni pomočnik. \e zamerite, g. pastor, da si dvomiti prederznem, da bi mi bila vi, in vaš g. tovarš, ratiovoljno kaj prizanesla in zamudila se mi ustaviti in moje dokaze ovreči, ako bi se vam bilo to vspešno in mogoče kazalo; poskušali in storili ste saj, kolikor ste mogli, da bi me zavernili, toda resnica ostane resnica, naj se potem že verjame, ali ne; in kakor mi do zdaj ne morete očitati in skazati, da hi si bil kaj izmislil, mi tudi v prihodnjem nc bode nikakor potreba si kaj izmišljevati ia besede mar šiloma vertiti na svojo stran, sej v ti zadevi sv. pismo za vsakega, ki hoče umeti, umevno in jasno zadosti govori.
Ne mudimo se tedaj dalje, ozreti se Nanj in zaslišali Njega, ki je prestol svojega veličastvu zapustil prišel v dolino solz, ne sodit in pogubljat, temuč da bi iskal in zveličal, kar je bilo zgubljenega, ki je grešnike sprejemal in jim grehe odpušal, kterega namen ni bil berlečo lampieo ugasiti in nalomnjen terst popolnoma ulomiti, ki ni prišel postave odpravit, ampak jo dopolnit. In v resnici, dopolnil jo je! Nehale so sicer spravne daritve stare zaveze, pa leda bi se omladile in dopolnile v edini naj svetejši daritvi, ki jo je Kristus na križu opravil. Zadosteno je bilo tedaj Božji pravici za greh in nepokoršino pervih staršev, odrešen je bil človeški rod brez svojega zasluže-nja, - vendar pa ne še zveličan brez lastnega prizadevanja (sv. Avg.) Vsim so bile zdaj sicer vrata nebeške odperte, vsi so bili poklicani: vendar pa nc vsi izvoljeni (Mat. 20,16.): zakaj nič umadezanega ne pojdr v nebeško kraljestvo, pravi sv. pismo. (Skr. raz.
Greh in zadolženje je pa ravno, kar nas omadežuje in je hiraj tista ovira, ki nam brani priti v nebesa. In ker tudi pravični sedemkrat na dan pade (Prov. 16.) in se ne ho lahko kdo našel, ki bi se neomadežanega ali le pravičnega imenovati prt -derznil, je gotovo, tla kakor v stari zavezi in o Kristusovim času, s-i bili tudi pozneje in vsaki čas ljudje odpušanja potrebni. Il i hi toraj vrata nebi ške vendar le zaperte ne ostale, da bi delo odrešenji ne bilo
potrebno, da Kristus v stanovi i:i v zakrament povzdigne novo napravo, po kteri tu mogli njegovi nasledniki odpušanja vdelezevati s.-. Zakaj, da je Kristus, ki je bil Bog in človek, imel obla*! grehe od-pusati, kdo bo to tajil! Kavno to obla«! pa je za vse čase mogel sebi samemu prihraniti, aii pa jo drugim izročiti. Izvolil je poslednje in jo izročil v resnici svojim aposteljnom in njih naslednikom, podelivši jim ravno tisto ohlasi, ki jo je sam imel od Očeta, toraj tudi oblast grehe odpusaii, rekoč: ..Kakor je Oče mene poslal, tako [udi jcsi .a* pošljem.** (Jan. 20, 21.) Jest sem vas izvolil (Jan. 15, 16), danes vas pa postavim za služabnike ,,sprave" (II. Kor. o, 18), ki se ima delati meti Bogom, mojim Očetom, in med grešniki
Postavil jih je sodnike eez svoje verne oveiee, jim izročil ključe nebeškega kraljestva iu jim prav razločno zaterdil, da kar bodo na zemlji razsodili, bo veljalo tudi v nebesih. ,.ln tebi,- govori On k sv. Petru, ko ga poglavarja svoje cerkve postavlja, .,in tebi bom dal ključe n»bcskeg.» kraljestva; in karkoli boš zavezal ua zemlji, bo zavezano tudi v nebesih: in karkoli boš razvezal na zemlji, razvezano bo tudi v nebesih14 (Mat. 16, 19): in ravno tako tudi vsem drugim aposteljnom, rekoč (Mat. Iw, 18J: ..Kesnično, vam povem, karkoli bote zavezali na zemlji i. t. d.4* Tako je bila tedaj vstava sprave v cerkvi vsta-novljena, in aposteljni iu njih nasledniki s > bili služabniki in poobiastenei te vstave in sprave postavljeni.
tiazumljive in v resnici jasne zadosti so imenovane Kristusove besede; vendar pa. da bi ue aposteljni in ne verni kterikrat dvomiti ne mogli, v čem da je ta aposteljnom podeljena sodnja oblast ključev, kdo jiui je soditi, kako nebeške vrata odpirati in zapirati, kaj vezati in odvezovati: je Zvelicar lo pri drugi priložnosti, po svojem vstajenji namreč. > j bolj in popolnoma umevno in razl"čno razlo/.!i, v resnici bi rekel skoraj iz tega namena, da bi za vse prihodnje čase nasprotnikom sv. IVrkve in katoliške spovedi jezike zavezal, usta zaperl in govor presekal. Znane so gotovo tudi vam, g«»sp. pastor, besede pisma, ki jih menim, nahajajo se pri sv. Janezu v 20. pogl in s« takole glase: „Kadar je bil tedaj vceer tistega dneva, pervega v tednu, in so bile dur." /akNnjene, je prišel Jezus in j" v sredo med nje stopi; iu jim rekel: Mir vam bodi! In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. IJecnct so *c tedaj obv^*-lili. ki t so vidili Gospoda. Tedaj jim je spet r» *ei: NI i r vam hodi! Kakor je Oc meno poslal, tudi jest vas pošljem. In ko je to izrekel, je va-nj' dthnit in j m rekel -Prejmite svetega Duha. Katerim bote grelo- «.dpu*tili. so jim odpušeui; in katerim jih bote zadtržali, *o jin
zadcrzani."* Ali si more, vprašam, kdo bolj jasnih in razločnih besed v spričevanje za katoliško spoved želeti? Teh besed —
l rad ni k. vendar ne bote na svojo posebno spoved obernili.
Pastor. Te besede le splošnjo povejo, da je Kristus aposteljnom povelje dal, po oznanovanji sv. evangelija oznanovati vernim tudi odpušanje grehov, nespokornim pa povedati, da jim grehi ne bodo od-puseni, dokler terdovratni ostanejo.
Ilu ho v ni pomočnik. To je morebiti nauk vase cerkvi* od vaše spovedi in ob enem lepa poskušnja, kako nc pri vas sv. pismo razlaga in še tako jasnim besedam pameti in zdravemu zapopadku nasprotni pomen podtika. Ako bi bilo temu tako, kakor pravite, bi ne bilo, kar spoved zadeva, ne vas ne mene, ne kakegt drugega duhovna in spovednika potreba, zakaj kar tu "pravile, zamore vsak kristjan drugemu, vsak hišni gospodar svoji družini naznaniti in povedati, da bodo le spokornun grehi odpušeni, nespokornim pa ne, in Kristus bi imenovanih besčd pri sv. Mal. in Jan. ne bil imel aposteljnom samim, ampak veli množici poslušavcev govoriti. \e razumem tudi, čemu potem tolika slovesnost, s ktero je Kristus besede pri sv. Janezu izustil in aposteljnom poprej rekel: ..kakor je Oče mene poslal, tudi jest vas pošljem.'* da je va-nje dihnil in jim sv. Duha podelil in potem še le pomenljive besede izgovoril,*4 katerim bote grehe odpustili, so jim odpušeni, in katerim jih bote zadcržali. so jim zaderžani.** t emu, vprašam, vsa la ^'ovrsna priprava, ti pomenljivi predgovori, ako bi a postelj ni po teh besedah nc bili druge oblasti pre-jeli. kakor le te. da naj ljudem povejo: ako se bote sprr-obernili, vam bo odpuseuo: ako pa ne, vam bodo prelit zader/.ani. Zdrava pamet nas ze toraj sili misliti. da je Kristus z besedami, ki jtli je s toliko slovesnostjo govoril. aposteljnom pač kaj več podelil, kakor le oblast pokoro oznanovati. Vsi cerkveni učeniki
I rad ni k. Imate pa že spet svoje očete, pustite jih /e verdar pri miru!
!l u h o v n i p o m o e u i k. Kar je Luter v ti reči storiti smel. mislim, bo pač tudi katoliškemu duhovnu pripušeno. Luter pa ie .,ljube očete** napeljeval, kadarkoli jmislil, da zanj govore: tudi vaši verski spi>i in Nimboliske bukve sc poslužujejo cerkvenih učenikov: toraj tudi jest tako, in rečem: vsi cerkveni očetje napeljane Jezusove besede v tem pomenu razlagajo iti razumejo, da je namreč Kristus aposteljne s remi besedami za sodnike čez verne postavil in jim oblast podelil, s pomočjo .sv. Duha. ki ga v tem posebno potrebujejo, razločiti in razsoditi, kdo da je odpušenja • reden, in kdo ne. To enoglasno razlaganje cerkvenih učenikov v imenovanem pomenu skozi vse stoletja, mislim, vendar gotovo več velja, kakor samovoljno razlaganje in pulilo terjenje novovernih učenikov, katerim ji bilo posebno ua tem ležeče, odpraviti težavno in nepriljubljeno spoved, in si steni pridobiti iz verste mlačnih iri brezvernih kristjanov učeneev in naslednikov .
Luter sam omenjene besede Kristusove v katoliškem pomenu razlaga in tudi on sploh hoče. da naj se posebna spoved ohrani in obderži. V 7. zvezku svojih spis.iv v govoru, ali ima papež oblast spoved /apovedali. on takole govori: .,Jest imam spoved za predrago iu zveličavno reč. O kako bi se imeli kristjani veselili, da jo imamo, in Hoga hvaliti, da nam jo je privolil in podelil. 11 vojni vzrok nas mora siliti, da sc prostovoljno ii? radi spovedujmo: pervi je sveti kriz. to je. osramoiuje in trepet, ki ga človek ob-
i čuti, ako se prostovoljno pred drugim človekom obtoži
•	in se njegovi sodbi podverže."... „Drugi vzrok pa," govori dalje, „ki nas ima k spovedi spodbadati, je dra-
► ga in imenitna obljuba božja pri sv. Mat. 16, 19.: ..In vse, karkoli boš na zemlji od vezal, naj tudi v nebe-
•	si h odvezano bo," in pri sv. Jan. 20, 23.: „Katerim bote grehe odpustili, so jim odpušeni." Glejte, kako
i Luter sam besede pri sv. Janezu na posebno spoved obrača in se sploh krepko za njo poganja. Ako toraj cerkvenim očetom nočete verjeti, bote svojemu očetu Lutru verjeli. (Oal. nasled.)
Komade na Ter sat*
( Dalje.)
Od Podgrada se pride v Kacice. slabo či.ško vas s cerkvico sv. Roka. \aravstveua dostojnost teli vasčanov je se ua dosti nizki stopnji. Malo dalje sc oberne cesta vkre-ber in skorej do sv. Matija se potovavec prav tako na vozičku gori in doli guglje. kakor mornar, ki s svojim col-uičem vesla čez luskajoče valove; zavirati in odvirati je voznikovo edino neprijetno delo. Xa temuiku ceste stoti [ na desni strani cerkvica sv. Pavla aposteljna. in više na hribu vas Starada še z drugo cerkvo sv. Štefana mučenika. Ta vas. ki je leta 1723 in pa spet IStiO pogorela, ima svojega poddružnika. in kar jo posebno slavi, sicer siromaško pa pobožno ljudstvo. Ta kaplanija meji hruševsko in tel-šansko far«.
Po dolgočasni enolični samoti se dospe v Pasjek. pervo pa malo lično vas jelšanske fare s cerkvico sv. Mihaela na starem rebru. Vožnja navdol je tu sosebno pozimski čas prav nevarna zavolj zavitega in dolgega klanca. Spodej v ( dolini nasledujc ob obeh straneh ceste prijazna vas Sapijanc s čedno pobeljenimi hišami, kterih okna večji del polni nageljni in pa razne druge cvetlice krasč. Tu je cerkvica svetega Antona pušavuika. Od tod sc vidi proti izhodu farna vas Jelšane z lepo cerkvo vnebovzetja Marije Device. z novo pa malo vmetno sozidano kaplanijo. z novim dosti prijetnim šolskim stanjem in pa z na kup visečim farovžem. - V zadnji dobi so jeli sc Jelšanci j večji del po kranjski šegi nositi. Oh cesti od .lelšan proti Lipi je vas Kupa s cerkvico sv. Miklavža škofa ua rodovitnem polji. Malo pod Lipo se zedinite teržaška in. de bi umetno rekli, ljubljanska cesta. Poštna vas Lipa ima cerkvico sv. Helene. Škalnica je zadnja vasica ob cesti jel-I šanske fare in ima cerkvico sv. Viiiceuca mučenika. Xa desni cestni strani na Lčkovem znožji se vidi Bergud z lepo kaplanijo in mično novo cerkvo sv. Miklavža škofa. Tu je meja med Cičarijo iu Kastavšino.
Pa postojmo nekoliko pri Cičili. Valvazor stavi njihovo bivališč med Novigrad in sveti Socerb nad Dolino-). Njihove sosede Hrušičanc iu Brezavčane. ki se. kakor smo slišali, navadno Berkini zovejo, imenuje pa Krašcvce. Tiči so neko neuganjeno ljudstvo, ki je marsikteremu zgodovinarju ze glavo belilo, pa vendar se ni dosihmal še nobenemu poneslo. iz njegove skrivnostne kalnosti ga na svetlo postaviti. Valvazor misli . de so zarojeuci nekdanjih Japidov ali Ščitov. 1'čeiii Ravnikar, bivši teržaški škof, jih sodi ene korenine s severozahodujimi azijanskimi Slovani ..Čičenci." Zvedeni gimnazijalni vodja Rebič meni. de so ščitiške rodovine. in spet drugi, de so ostanki nekdanjih Cellov. Nam se pozdeva. de so to kje podmene, ki se ne] morejo naravnost ne pristiti. pa tudi ne zavreči, kakor tudi že Valvazor sporoča, rekoč: ..Ker pa v tem nobene gotovosti nimam, pustimo pretehtati to reč umnosti zvedenega čitatelja. Tudi piše Valvazor o Cičili. de so njegovo dobo ročno znali kamna s fračo metati; jczdica so z njimi tako raz konja
•) Prav za prav se pa mejijo le s Podgorjem. * zadnjo vasjo
dolinske fare proti jugovzhodu.
uhitili, kakor bi ga bili h kroglo zadeli. Daudanašoji sc pa o ti umetalnosti pri ujili prav uič več ne ve. Psovali so jih kdaj tudi, de ae jih ljudsko blago rado prijema. Pa Ciči so bili v nekdanjih časih skorej zmiroiu med dvema ognjema; njih okrajina je bila vedua drajua med Avstrijaui in Benečani; iu Ciči torej — med prijatlom iu sovražnikom v sredi — so bili v hudi stiski in lahko se je zgodilo, de so bili bolj obdivjani in dostikrat v sili k taki pregrehi skušani. Pa tudi po tem, ko je beuečausko vladanje popolnoma nehalo, so morebiti terdili resnico starega pregovora, ki pravi: „de navada ima železno srajco," ali po Horacijevo rečeno: „Xaturam e\pellas furca, tameu usquc recurrit." Tega pa spet ue sinemo reči od vsih Cičev sploh, ampak samo le od nekterih njihovih razkričauilt gujezdič. Nikoli se ne smč pregreha posameznih vsemu narodu nakladati. Sicer se pa tudi tajiti ne da, de so bili vselej Avstrii vdaui, in de pomanjkanje razuiuue omike kterega na napčue poti zvodi, kakor drugod. V obleki iu noši so večji del pri starem ostali. To prav živo spričuje kamen ua desni strani \Vinkel-novega spominka v Terstu. V ta kamen ste namreč zdleteui dve čversti iu jaki pa zvezani osebi, moška iu ženska, prav s takim naglavnikoni. haljo, napetimi hlačami iu opankaiui, kakor jih šc dandanašnji nosijo. Cič brez denara ne velja nič; zato si pa tudi vse prizadeva, si ga pridobiti. Njegov svet je večji del kamuiteu; ui mogoče, de bi si iz njega svoj vsakdanji kruli pritrudil; zato pa po gorah ali oglari in taše cepi, ali pa s kisom, z brusi iu lorbarjem križem svet teržuje. Iii ker zmerno živi, tudi nikdar brez denara ui. t 'iči so sem ter tje še res zelo svojeglavni, sploh pa skorej jasnega uma. To se iz tega lahko razsodi, de se njihovi juuaki, ki jih med vojake vtaknejo, ne čerke ne poznavši, v malo letih tako izurijo, de do desetnika ali koplorja pri-riuejo, iu dosluženi z znanjem nemškega iu laškega jezika in lepopisa spet k svojim ljudem pridejo. V posljednjih časih so se jeli poprijemati tudi ccrkvenega in šolskega zidanja . pa svojo mladost pridno v šolo pošiljati, tako dc je ze zdaj med 11.000 ('iči več šolskih otrok, kot med 22.000 nekih njihov iti sosedov, iu če z Božjo pomočjo tako dalje pojde, sc je nadjati, de to ljudstvo, ki je pa še zelo vražam vdano, v malo letih zastran olikanosti marsiktere svojih mejašev prekosilo bode. Ciči so čversti, terdni iu zdravi ljudje, šibke in vne rapostave, sploh dovolj prijetnega plemena
Od »Skalnice proti Kastavšiui pelje postranska cesta na levo v bližnjo in rodovitno dolino. Tukaj je velika iu olikana tarna vas Klana z novo cerkvo sv. Hierouima, ccrkvenega učenika. Od zadej je z gostimi iu precej debelimi drevesi obdana, de zaderžujejo skale, ki se tergajo z razvaline nekdanjega klanskega grada, ki kot orlovo gujezdo nad vasjo visi, de cerkve in hiše porušijo. Farovž je staro, neobličuo, mokrotno in torej nezdravo zidanje, in prav zato je sedanji gospod faruian primoran v drugi hiši stanovati. Taka se godi tudi duhovnemu šolniku, ker tudi šola lastnega stanovanja nima. Ljudstvo pa je premožno, ter po tem takem tukaj nič druzega ne manjka, razun edinosti in pa dobre volje. Omenjeni grad je bil ze o Valvazorjevi dobi zapušen. mogel je pa precej prostoren biti, ker so v turških napadih Klanjam sploh v njega bežali, ter tudi Turčine na Svetnico 1559 s kervavirni bučami od njega odtirali, in jih se na to junaško otepli. Z žalostjo se pa mora opomniti, de so tudi z vjetiini prav po turško ravnali, kakor se pripoveduje. ce je res, de so namreč jih ljuto morili, na male kosce re/.ali iu sekali, kosce kuhali iu pekli in po tem psom žreti metali. Bili so nekdanji Klanjani tudi zelo terdoglavni in k pretepanju nagnjeni ljudje, ki so posebno v majoliko pregloboko pogledavši celo marsikterikrat koga pobili. To se i u pri sedanjih prehivavcih uič več ne zgodi. Klana je zavoljo mnogo vozov . ki -korej vedno z dervi obloženi v Keko odhajajo iu o mraku, pa * tudi v terdo noč spraz-njeni nazaj prihajajo, za tujca, ki lam prenoči, bolj ne-
miren kraj, kakor še celo Terst. Prav s to vožnjo si pa tudi, kar smo ze prej omenili, nar več pomagajo.
Pridsemu spet ua veliko cesto in sicer na zadnjo njeno višavo k kaiiiuitiiemu križu, mine nemili dolgi čas. kajti velikanski pogled se tu popotniku odpre. Razširja se pred njim nežna Kastavšina pod svojim znamenitim t ekom. Tu zagledaš kvaruersko ali prav za prav liburniško morje, slo-večo tersaško cerkev s svojim šibkim zvonikom, in dalje naprej sive senjske gore. Vale pod to višino »tanujejo na levi ua prijaznem griču tako imenovani Man elji med rodovitnimi drevesi, na desni pa kipi na zeleni brežini krasna Kastva z lepo pa premalo tarno eerkvo »v. Helene cesarice, z belimi hišami, in kakor so Liburnjani sploh, s prijaznim ljudstvom. Prašna ali pa blatna cesta pelje zdaj /.mirom ali me m o crešnjevih dreves ali herstuih gojzdov in »oaznih senožet navzdol proti cedili vasi sv. Matija, ktere nar večji kinč je lepa nova cerkev, omenjenemu aposteljuu posvečena. Tu se zavija cesta proti jugovzhodu iu se vi|e med vinogradi in sadnimi drevesi proti Keki. ki v hipu kot kako iz-čarano mesto popotniku pred očmi stoji v vsi svoji mirnosti.
—	Vender pa ne bomo pri tej priliki — ce k laj drugikrat, le Bog sam ve — o tem mesti govorili, in -i< 1/. tega tehtnega vzroka ue, ker -»no b rez. pomude dalj? na Ter-ar romali. — ( Dalje nas| )
JfMirijam.
(Ces k i spisal Vacsl. Stulc p oh love ml
Dežel ana v.)
( Oaljt. ) VI
Zadnji napad iii početje gro/.ue Giskalove samovlade je pokončalo vse uade zelenega miru in vsake milosti. Janez Giškala se je pripravljal ze davno k zadnji razločni bitvi. .še prej pa je skerbel. da se je pobralo vse orožje po mestu, razuu njegovim ljudi io. Kazorožcnim Jcruza-leinljaiioiii ni ostalo druzega kakor z obupnim «erreiu konca čakati. Blaga Mirijam je pač žc prej slutila v svojem vročem sercu, kaka osoda čaka jeruzalemsko mesto. Vsa zamišljena sedi v sobi, moli in britko joka. Slabost jo jame obhajal*. „Oh!" toži, „kam je iiioč moje lušcAli nisem več hci izvoljenega naroda? Ali je nehal Gospod. Bog \brahamov Izakov, Jakopov, Bog biti svojemu ljudstvu? — Oh. kam prideš, uboga moja duša? Zaupanje v Gospoda tebe zapušča Naš narod pa v okovih — tempelj razbojnikom v oblasti — svetišče oskrunjeno z nesramnostmi spačeuih izraelskih sinov
—	krivoprisežnik, razbojnik, sovražnik hoče biti Mesija —-naš kralj; naš duhoven v sovražnikovem laborji. - mu« ujec pri njih v ječi; — na Morijah ni daru, iu skorej bodejo skrunile preklicane malikovavske noge svete tla! — Oh: odkod mi tolažbe, serčimsti. zaupanja moji duši ' — Po ulicah v svetem mestu razsaja mor in klanje; rovi okoli Jeruzalema so napolnjeni z merliči; okopi so ali razdjani. ali pa omahujejo pod rimskimi ovni! — In iu v tem strašljivem grobu na velicetn pokopališču sijouske nccrc merjcaio Judov i ostanki. Nedolžne otroke mori glad, matere pa obup' Kdo bi tii ue jokal, kdo bi še mogel upati? — Oh. Klavijan. ti si prav govoril ! Pretežka kletev pada mojemu narodu na glavo. — Pa, ali se more soditi, da bi bil to kervavi dolg prcduamcev, ki so umorili Jezusa Nazareskegay Ni mogoče misliti, da bi me butci blagodejni Klavijan goljulati.
—	Gospod, Bog mojih očetov, odpusti, ce greši tvoja dekla: — Mirijam začenja verovali besedam Havijanovim ki časti Jezusa iz Nazareta l smili -c — odpusti!"
Čuti in bolečine st, jo/.mogle; zgrudi st- na -iblicje pa zakrije si oci z rokami iu britko joka —
Janez z Giškale stopi v sobo, nič ne .»gla-iv-i se pu prej. Vidi. kako je ubogo dekle vtopljeno v neizrečeno žalost in nagovori jo :
..l.jnbeznjiva Mirijam. ne jokaj! — Gospodov dan je blizo. Zalo se raduj . pa moli za rešitelja svoje domovine — za dediča inakabejske slave. — Še nekoliko dni. in poslal bo Gospod iz pustinj pomoč svojemu izvoljencu; —- od izhoda pride nam moč — .lanez z Giškale bo zaterl sovražnike. — Obljuba sc bo spolnila; -- Davidov prestol v blesku nove slave bo zasvetil od morja do morja. — Narodje od kraja zemlje pridejo in pokladali bojo svoje darov- na Sijon. in ti moja roža — sijonski cvet. ti bodeš izvoljena družniea Gospodovemu maziljeucu v Izraelu!"
Te Giškalove besede so Mirijam čisto omračile. Stala je kakor iz uoia. Giškala j«» prime za roko, pa ko se je dotakne, sc zdrami. Kakor serna. kedar se je dotakne gad. ko dremlje, tako kviško plane. ..Kdo je to?" zavpila je vsa ostiašena. ..Kdo se jc prcderznil priti v hišo duhov-skega kneza? Kilo ti je dal pravico priti v mojo sobo •» tej uri ?"
..Ne boj sc, saronska roža ," tolaži jo nesramni k. ..Gospodov izvoljenec prinese ti krono, kliče te na Davidov prestol." Ponovil je še enkrat to. kar jc ravno kar govoril in v razuzdani strasti zija v čisto devico. \li Mirijam mu nc privošči besede; ostro ga meri z očmi in z dostojnim deviškim ponosom se oberne od njega k vratom. —
..raki. krasna Sarina hči!" djal je Giškala. ..Prijatelja ^eiii pripeljal k tebi!" - Na to tleskne z rokami: — duri sc odpro ua stežaj: — nekoliko oroženih stopi notri in med njimi Klavijan — vklenjen.
Miriiam se strahu zgrudi na stol. ko ugleda rovarje. Giškala pa nadaljcva: ..t as hiti: ncetnjava potrebuje pomoči. - imenitno delo mc kliče k činom. -- Mirijam, ti veš. kje je tvoj ujcc. .laz sem hotel osvoboditi ga; pa — ni se dalo. Zato pa je prišel mi v roke ta-le tribun, carjev ljubljenec. — Tit izpusti F.lcazarja. ako mu dam jaz z le-gatom Septimom Klavijana. Obljubi, prisezi. tla bodeš moja /.ena. - da das svojo roko in svoje serce Izraelovcmu osvoboditelju. pa ohraniš ujcu življenje: ohraniš ga tudi temu svojemu prijatelju. — Ako pa zaveržeš mojo roko. potlej naj si hladi Rimljan jezo in maščevanje v Kleazarjevi kervi: — Klavijana dam jaz pribiti na križ. — llajdi — izvoli, izberi si. kai hočeš, ošabna sijouska hči!"
Ponosni, žlahtna l/.raelka groze razterga gornje oblatilo. Pa bolj ko razodeva Giškala prcdeiznosi svoje duše. boli i oti Mirijam svojo deviško dostojnost. ..Moj sklep. Giškala. mora ti bili znan." djala je ostro. ...laz. hči iz \ronove kervi. bi položila svojo čisto roko v tvojo desno, oskrunjeno >. krevjo ' - Raji umerjeni! - Ali je že kdo slisal. da bi si bil tiger iskal neveste med ovcami? Ali je kdo sli-al. tla bi se bil krokar zaročil z golobico? — Idi v čeme Kcrdanskc šotorje — na pustinjah pri razbojnikih. svojih prijateljih. Giškala. - lam si išči neveste, .laz le ne poznam. Ti si vesel, tla je Kleazar, moj ujcc. jcinik v taborji; li se posmehuješ. tla je ta tribun prišel •r|,i v pest. In. da mi prisežeš. vendar bi ti nc verjela. Iz tvojih ust nc pride druzega kakor goljufija in zvijača; dobro vem. ko bi tudi mogel, nc bi pomagal ne mojemu U|« u . ne izpustil Klavijana.
Giškalu je zarad teh ognjenih besed jeza skipela v sereu. ..Videli bodemo. ošabna Sijonka." djal jc. ..videli bodlimi, da bodeš s solznimi očmi prosila me za milost, t aki. kmal mi se bodeš vila pred nogami. — Prinesite tczalnico. piincsite močila, ponev in smolo! — Slccitc Rimljana!" -
Ali Mirijam zaskoči rabeljnom pot. ..Stojte! ti .lanez z Giskale pa ne misli, tla me oplaši tvoja grozovitost. — da mc pridobiš z njo. I.e en pol ti jc šc odpert. Pusti me le •ri minute, da se pogovorim s Klavijanom sama! —
Blagi Klavijan je razumel, kaj Mirijam misli. Vedel je, da mu hoče po oni skrivni poti pomoči, tla se reši. ..Pusti to skerb. Mirijam." djal je s prosečim glasom. ..Vem kaj hočeš pa ne«>m. da bi kd' rekel, da je rimski tribun
in poslanec lako ohranil si življenje. Naj sc zgodi, kar Bog hoče!" — ,,M°ja duša jc tebi pokorna," zdihne Izraelka.
,,Kaj jc pa to?" ,,vzkrikne Giškala. — V mestu slišim vriš. Mene čaka še druga kratkočasnost. Skoda za čas. — Tczalnico. mučila, ponev!44 —
Rabeljnovi služabniki hite venkaj. Pa precej zopet planejo nazaj: njim za petami pa pridere rimski stotnik v dvorano in za njim gerrni njegovo ljudstvo. Giškalove družine se je nekoliko raztreslo kakor pleve, nekoliko pa kopalo sc v lastili kervi. Giškala ni mislil na odpor, ainpak na maščevanje. Iztlere meč iu plane na neoroženega Klavijana ter ga hoče prebosti. Mirijain to zapazi, se verze vmes in meč je prederl njene persi. To je bilo zadnje hu-dodclst vo okrutnega načelnika jeruzalemskih zarotnikov. Zmagoviti Rimljanje so kar priilerli in zgrabili Giškala in njegovo derhal. —Po ulicah se je razlesralo rožlanje ostrili mečev in radostni krik Rimljanov, ki so zmagovali, .lo triumphe! Salve ciesar Tite Imperator!" (Konec nasl.)
Ogfeti po Slovenskem in riopisi.
Iz Ljubljane pišejo ..Novice": V ponedeljek jc pri veliki maši. ki so jo obhajali prečastiti stolni prošt iu general - vikar gosp. Kos. pel pevski zbor čitavnice naše; bilo jc gospodov, gospodičiu iu gospej. kterim se ie pridružila tudi uajslavuiša naša pevkinja. gospa Leopoldina Gregoričeva. v vsem skupaj čez l>0. S tolikšnim in takim koroni in efektom nismo še slišali v Ljubljani vokalne maše. to je. maše ..brez trompet in pavk." samo pete. In kako se je pelo! Najlepši glasovi, ki jih ima zdaj mesto naše. so se culi ali v zboru moškem in ženskem, ali v čveterospevih l gosp. Viki. Bučarja. Herii. .lentel-na. Vojteha Valenta in Ker. Sajovic-a I. ali v samospevih t gospe Gregorič-eve. gosp. Vikt. Bučarja in pcvovotlja gosp. Ka-bjana). tla sc je človeku zdaj serce topilo, zdaj povzdigovalo v veličastne občutke. Težka maša llasl i likerje va s krasnimi vlogami bila je res tako izversluo izpeljana otl konca do kraja, da zdaj. ko je občinstvo slišalo naše pevce in pevkinje. se po hvali, ki so jo tlancs prejeli. še bolj ponašamo z njimi. Naš pcvovotlja ffosp. Kabian pa jc storil danes toli!« korak v svoji veljavi naprej. «la smo mojstrom v Pragi, ki so ga nam postali, še «lva-krat bolj hvaležni. Tri tej maši pa smo res tudi mi čutili in z nami vred velika večina, tla je prav. tla so na Laškem prepovedane maše s tisto godbo. ki je le v gledišču ali pri ilruzih svetnih produkcijah na svojem mestu, ne pa v cerkvi, kjer le orgije in pesmi imajo svojo pravico.
Iz Ljubljane. Nekaj časa je. kar je v Ljubljani nas rojak gosp. Kristjan Pajar. svitloslikar ali fotograf, to je. tak umetnik, ki z močjo svitlobc po posebnih pripravah zamore na papir napraviti popolnoma enako podobo krajev . cerkev, mest iu vsake reči. ki jo ima pred seboj. Gosp. Pajar je zopet pokazal, kakošne zmožnosti imajo naši rojaki Lčil sc jc svitloslikarstva v Ljubljani in v Terstu. potem ga ie gnalo v Kgipt in Palestino (sveto zemljo) iu jc celc dve leti popotval po teh svetih krajih, ter si je napravil obrazov iu podob naj imenitniših krajev. spominkov. poslopij itd. iz svete »ležele. Kako rad bi imel mar-sikteri kristjan natančno podobo od lega ali lega svetega mesta, kjer je n. pr. naš Zveličar hodil in terpel! Z vsimi tacimi rečmi more postreči gosp. Pajar: v ta namen naj imenujemo le samo nektere reči, ktere sc pri njem dobivajo. namreč: Mesto Jeruzalem, kakor se od zunaj vidi; Jeruzalem od znotraj; Betlehem; Oljska gora z vertom Getzeuianom; Salomonov tempelj; medžid ali mošeja Aksa; dolina Josafat; Absolonov spomin. Zaharijev in Jakopov grob; hrib Morija; gora Sijon; mesto pri sv. Janezu v pu-šavi; Abrahamov hrast; Raheliii grob; pot proti Bctlchemu; kopel Betzajda: vrata sv. Štefana (kjer je bil kamujan); dol Beu-ltinom; Bctanija; avstrijauska romarska hiša: ob-
lok „Kcce Homo '; ccrkcv Božjega groba; Jeruzalem, kakor se vidi s hriba Kobus-a itd. itd. Podobe so na belem debelem popirji (kartonu) in razne velikosti, n. pr., po 18 palcev visoke in 24 palcev dolge, pa tudi po 5, 4. 3 čevlje dolge. Vzame se jih lahko več skupaj ali posamein velike podobe (po 2 gld.); ima jih pa tudi v majhni obliki po 7 palcev dolge in 5 palcev visoke (po 50 kr.)
Iz Celovca, 4. aprila A. II.. r. Perva novica, ki jo jaz iz Koroškega oznanim, je pač žalostna	Pokopali
smo namreč v četcrtek našega ljubega Andreja Z e p i-ča. bogoslovca četertega leta iz Teržiča. Bil je v našem semenišu lep izgled bogaboječosti in neutrudne pridnosti, in kakor je čisto živel, jc tudi mirno in pobožno umeri. Ker pa ni človeka brez madeža, torej posebno vas. ki ste bili na gimnazji njegovi součenci in zdaj Bogu s\ mašo darujete, v imenu ranjcega prosim, nikar ga nc pozabite! R. I. P.
Iz krowillga je 2. t. m. dospelo pismo, pisano 2. sušca do gosp. Pirca, ki se jc pa. kakor menimo, nekako ob ravno tem času podal s svojimi tovarši na morje nazaj v Ameriko. List iina nektere znamenitosti iu pravi: ,,Prečastitljivi gosp. misijonski rektor! Polovica vsili lovar-šij (menda Indijanov) je zares tukaj zbrana, ter bodo poslance volili v \Vašington. kteri naj bodo [tri pervosedniku prosili, da tovaršije smejo na svojih prostorih ostali, iu da naj dobivajo katoliški misijonarji iz \Vašingtona denar v podporo, ktere ste, prečastl. gospod, vsim tovaršijam do poletja obljubili, iu kar so jim prečast. skof priterdili. Nocoj sein imel veliko poglavarjev čez noč. Pavel Beauliti iu llole in the dav bula pospremila indijanske poglavarje v \\ ašington. — Skoda da som šc zmiraj tukaj. — Vran je včeraj prišlo ua trume, iu zavolj tega so zapustili ljudje Krowing ter so odšli na sladkorstvo (cukrarijo). -- Pred mescem vel. serpanom Vas tukaj ue pričakujemo, ker -e ie do tistega časa bi utegnili doveršiti namen svojega po-popotvanja....	Jožef Anton .Marija Gaess. vikarij.
ŠAt{J je hej novega po škroheai sveta 't
O Polonii iu rimskih papežih pišejo ..Blalter a. Tir." (po Schvveiz. K. Ztg.). kako jc nekda) razdjaua Polonija našla le enega samega branitelja. papeža Klemena XIII: klicar rovarstva Voltair pa jc delivcc hvalil ua \se cente Spis pravi na<lalje: ..Kadar je Nikolaj pervi katoli-ko Cerkev na Poljskem neusmiljeno iu prekanjeno preganjal in se je vsa Kvropa tresla pred mogočnikom. sc je Ic samo Gregorii XV! z apostoljsko prostomiselnostjo pognal za teptano versko svobodo. Kakor jc besedil v svojih govorih u ..avita fraus" zatiravcev, tako je mogočnemu, ko je bil v Kini prišel, s pretresljivimi besedami očital njegovo neusmiljenost. „„Dostojna. stanovitna iu keršanska je bila njegova beseda pri pogovoru z rusovskim cesarjem, iu kakor nekdanji, tako je bil tudi tadanji Atila ginjen z govorom iu velicastvom papeževim.uu (Gioberti Ges. mod. IV p. 7?». * Pij IV ni po-ostal za svojimi velikimi predniki. Potem ki je za svobodi« hvaMsano triuoštvo zmote in greha, ki se v rovarstvu razodeva, očitno preklical in mu vedno vojsko napovedal, je mogel preklicati iu vojsko napovedati tudi triuostvu laži in greha, ki izhaja s samogospostva Aleksandra II. da povsod zinaga resnica, pravica, krepost in -voboda. Pij IV ki ga je rovarstvo preklinjalo za kervavega trinoga, se je pognal za teptano poljsko ljudstvo in stopil ua njegovo stran zoper sainoderžca itd.
Pij IX torej, sam preganjan, stiskan, razorožen. ml rovarstva preklinjati, je 22. mal. travna 1863 pisal Aleksandru II v prid vsužnjenega naroda, in mil jc pokazal, kako je sramotno zatiranje katoliške vere vir vsega hudega.
") Naj jih za-ajo nasledva pa tudi kterikrat kaj veselih iz Vase
roke.	\r.
in pa da je edini pomocek popolna prostost katoliške Cerkve. Kdor če umeti poliliški pomen lega pisma. naj se spomni le na neki primerljej iz Rusoovcga (Rousseau ) življenja. Po pervciu deljenji Poljskega so vprašali nekteri Poljaki tega nejevernega rova rja, kaj je storiti. „lle. odgovori on, pogoltnili vas bodo, glejte pa saj toliko, da oni. ki vas pogoltnejo, vas prebaviti ne bodo mogli.** Ker pa poslani niso timeli odgovora, in so prosili razlage, jim reče liuso: ..Hočete svojo narodnost zopet kdaj doječi? Ohranite neskaljeno katoliško vero." —
Ko tedaj Pij IY ne besede ni spregovoril o politiki, temuč Ic u veri, njenem zatiranji in njeni svobodi, ker naj-pred iše kraljestva Božjega iu njegove pravice, se je eelo po priznanji rovarstva potegnil tudi za politiško svobodo, ker neskaljena katoliška vera je Poljakom edino upanje njih kdanjc prostosti. Ker so Rusi spoznali to živo zvezo katoliške vere s politiško svobodo, torej so od nekdaj katoličane preganjali z Neioiiovo neusmiljenostjo iu z .lubjaiiovo lisičnostjo. tla bi z viharjem triuoštva otemuili poslednjo upno zvezdo naj nesrečnišega naroda. Knako dobri rodoljubi kakor katoličani so bili torej prebivavci v Rzicšuo-vicah. ko so do polmertvcga raztepeui z navdušenostjo se klicali: ..Dopustite nam. kakor dopušate judom in luie-raiioni, da sinemo svojega Boga moliti, kakor so ga molili naši očetje." —
Tako pišejo iu menijo Nemci o tej reči. Mi pa ponavljamo nauk keršanstva: s pregrešnimi pomočki si nikoli noben narod tečno nc ho pomagal, in uar bolj potuhnjeni iu prcmedcui rovarji dobro vedo. zakaj oni o vsaki priložnosti spodkopujejo katoliško vero.
Na Angleškem mnčuo obetajo, da bodo v zopet pričetih zbornicah spmlhili ininisterstvo Palmcrsloiiovo. ki te /e zadnjic le z 10 glasovi obviselo. Menijo, da pervi nasledek novega miiiisterstva bi bila terdna zveza s Francijo.
Sveti Oče so po prestani holehnosii Veliko nedeljo zopet dajali navadni blagoslov znad stolnice sv. Petra v Rimu. Bili so pa ljubezni do svojih vernikov takt« ginjeni. da ni«« mogli izgovoriti besedi, v sredi so sc mogli ustaviti ter so se zjokali. ..Armonia" t«» povedavši dokazuje v daljšem spisu, da imamo pravico iu dolžnost sv. Očetu pomagati k zmagi zoper sovražnike. Kdo ne »pozna, če je Cerkev vklenjena. da je z njo vklenjena resnica, pravica in kolikor toliko tudi čednost sploh; pregreha, razuzdanost iu krivica pa svobodo vživa. Imenovani časnik ima v vsakim li-ui dolge zapisnike darov za sv. Očeta in zraven tega se p< — sebno prilogo zanje vsaki teden. To kaze. koliko goieci verniki so dobri Italijani, ki v toliki stiski in zatiranji, v sredi nar večili sovražnikov papeževih, v Torinu, tako očitno spoznavajo svojo vero iu sc poganiajo za Jczu-uvcga namestnika. ..Cerkev, o katoličani! je na-a rcc." sklepa a list, ..in mi sami. zcdiiijeni z vez|o ljubezni, iu pod »hla-tjo papeža iu škofov, smo Cerkev. Zakaj bi se ne braniti ' Zakaj jc r,c podpirali ' Zakai In ji nc pomagali v nevarnosti? Zakaj hi jo zapušali v napasti' Res. posuši naj -e nam desnica, rajši kakor da Iti jenjala stegovati se v pomoč namestniku Kristusovemu!** —
.,Armonia" piše. da moldovovalaskega kneza Kuza stia-sijo avstrijanske pisma iu rusovskih 40.000 vojakov. Avstrija mu je neki zažugala v začetku sušca . ako njegova vlada nc bo ukrotila pehanj pregnancev zoper Avstrijo. jih bo vcdila ukrotiti Avstrija sama. Precei potem je Gorčakov pisal g. Gogoluicano-tu. Ku/atovemu ministru, ter gaje karal, da rovarstvu v komolce gre. iu njemu natveza odgovorno«! za 40.000 Rusov, ki stoje v Besarabii in so pripravljeni Prut prestopiti. Vsled lega da jc Poljak Sapieha. hegou iz levovskih ječ, zapustil Moldavijo. kamor jc bil pribezal, in odšel v C arigrad. Tako ve pariški dopisnik.
Zastran ..konfenrcncije" le dve besedi .,iu form i ranili listov." London: ..Danija je vradno naznanila, da koefe-rencijo brez primiria sprejme." Iz Francije: ..Se zmiraj ui
naznanila, da bi bila Dauija konferencijo sprejela. ... Tedaj jo je voda odnesla, kakor francosko samovlado I. 1848."
Sicer bode Francija na konferencii v l.ondon-u tišala na zavezo I. 1852; če bi pa to ne obveljalo, da naj se ljudstvo v Slesvik-llolštein-u popraša, kaj da hoče?
Nova novica je, da mir — mir močno cvete, — saj po časnikih. Napoleon ga neki hoče imeti še to leto. „Parcae. <|uod minime parcant.** | Ilieron.) — Kaj pa Grecija? Amerika* Moldavija? Polonija, Dauija in še marsikaka — ija?
Pred Dupeluom iu Fridericijo nič kaj novega.
V Neapeluu je neki toliko gibanje za pravega kralja Frančiška II. da policija žc nc ve. koga zapirati.
Na Dunaju je 2. t. m. umerla nadvojvodnja llilde-garda. žena svitlega nadvojvoda Albrehta. Nadvojvoda Albreht y: o tej priliki podaril 2000 gld. dunajskim ubogim, kteri se beračiti sramujejo.
Novemu iiievikanskemu cesarju .Maksimilijanu sc ponuja zlasti veliko — neki več sto Benečanov v službo v novem cesarstvu. Cpanje imajo, da se bo potem živa zveza pričela med Benedkami iu Meviko v tergovstvu itd. in da bo to Bcnedkam pomagalo k novemu razcvetu. — Meiikanci delajo velike priprave za novega cesarja. Mesto je odločilo veliko denara za slovesnosti o častitljivem sprejemu Gospe vezejo cesarski plajš. ki ga mu bodo podarile. — V Vera-Kruci hiše zalj-ajo. da bi mogli svojega vladarja dostojniše sprejeti.
Iz Rima . 4. mal. travna. Mariinega ozrianovanja praznik so bili sv. Oče pričujoči pri cerkveni slovesnosti v cerkvi „della Minerv a :u prav zdravi so.
Letniki, Jabelka in lesnika.
„Srbski dnevnik-1 I. sveč. pi<e. da je tiste dni neki Magjar izmed nar boljših gospodarskih hiš iz Čakovea prestopil v rpravoslavno44 gerško nezedinjeno cerkev. Dopisnik iz Cakovca v „Zagreb. listu" pa pojasnuje. i/, ka-košnih naj bolj i h gazdinskih kucah je bil ta Magjar, ker bil je ua trideset in nekoliko gld. globe obsojen, mogel pa jo je v ječi odsedeti, kajti ni imel s čim plačati. Pa tudi nagib k prestopu je bil ženskega spola; živel je namreč oženjeni Magjar v zavezi z neko omoženo gre-kinjo; ker sia ga pa zavolj tega dva katoliška duhovna pastirja v d\ch razločnih krajih zaporedoma sodnii naznanila ter se je njegova nečednost preganjala, torej je očitno sc zagrozil: ako ga katoliški duhovni v miru ne pustijo, ne bodo dolgo z njim zapovedovali, in da bo h kakoršni koli v n i prestopil. Prestopil je v gresko nezedinjeno cerkev ; če je pa svoj namen dosegel. dopisovavcu ni znano. To rec je pa pojasnil dopisovavec. ker njemu ui še noben primerljej znan. da hi bil rojen Magjar prestopil v greško cerkev, kar je gotovo lepo spričevanje prebivavcem mari-janskega kraljestva. Koliko s takimi prcstopivci katoliška cerkev zgubi, in koliko druga pridobi, je slehernemu očitno.
V Me tik i še ni premagan Juarez, in že sojo Francozi napeli zoper duhovstvo iu zoper konservativne Mevikance, da bi si pridobili milost pri inoderatnih rovarjih. - Francoski derzavnik Thier- je neki rekel, da trojna.a z ve', a avstro - pru-ko-rusov-ka se jc rodila 22. vinotoka o. * - Ku-ovski car si je dal po nekem ru-ov-kem duhovnu te-le besede pisati: „Gospo»l. Vi ste mogočen. pa niste mogočen. razun le zalo. ker je ljudstvo z vami; ne pa vendar Vaša policija, ampak le samo Vaše duhovstvo je zmožno Vam poiiložno iu v dano ljudstvo ohraniti .•• Te besede .. Armonia" sai Jm-kemu. du-hovstvu in veri -ovražniin ministrom pod nos daje iu pravi med drugimi zbadljivimi besedami: ..Duhovstvo odvrača ro varstva, poglavitne sovražnice kraljev: zaterjuje brat-.v-k" ljubezen ; zavrača uboge na Boga. ki sc je ubo/r,ega storil zavoljo njih. bogate pa ua Boga. ki jim zaooveduje ubogim pomagali: s ler- jemlje netilo komunizmu in brezvljrfju. Duhovstvo utišuje serca. betzda togoto, kroti stra?ti; <iosti-
krat že je skezala le sama pričujočnost duhovna, da je ubijavcu orožje iz rok padlo.... Vi pa tega nočete; vi rovarstvu pomagate, komunizem sejete, brezvladje zbudu-jete. Vi razdvojavci sovražite vse, kar pozna red, spodobnost, vero; in nas hočete preveriti, da ste vneti iu vžgani za hrambo prestola, pod kterega senco se debelite iu bogatite. Da bi vas! Pojdite to pravit italijanskim otrokom, ne pa umnim ljudem. To se ne pravi braniti svojega lastnega vladarja. Ne pravi se vladarja branili preganjaje duhovstvo in pripravljaje ga ob vso veljavo pri ljudstvu, še celo ua smeh in zasramovanje ga postavljaje; ne brani se vladar z zapiranjem škofov in kardinalov; ne brani se z ropanjem posestva sv. Cerkve; ne brani se s pregnanstvom redovnic in menihov: edini način vladarja braniti in podpirati pa je, podpirati blagorni v p I j i v katoliškega duhovstva" itd. Sardinsko vladarstvo sliši neprenehoma take levite, vidi, da mu spred oči inertud iu druge nezgode jemljd njegove neverne in za bič zrele pajdaše; pa ti ljudje imajo bivolovo kožo, ktere nobena reč ne predere! Slepi sovražniki derže škofe brez zaslišanja po ječah, hladuokervno dajo povelja za plenjenje cerkev, za preganjanje mirnih menihov iu redovnic. To in tako je sploh življenje in djanje terdokožnega prostoinavtarstva!—Od začetka posta nekako do 20. sušca je v jezuitarski cerkvi v Londonu 70 — 80 protestantov prestopilo v katoliško Cerkev; pripravljalo se je pa veliko število druzih, ki so imeli prestopiti do Velike noči. Te spreobračanja se gode v enakem številu po farnih cerkvah in druzih duhovskih hišah. (Arm.) — Na Laškem blizo inodeueške meje so strašni potresi; v sredi sušca jih je v Vergati po noči malo po hišah spalo, ker so se bali, da bi se utegnile podreti. V Zoki se je stolp zrušil. — V Sinigalii na Laškem je Ivan Szots, stražni mojster iz Bačke na Ogerskem, na smertni postelji prestopil iz protestanštva v katoliško Cerkev. —Kardinal De B o n-n ec ho se je 18. u. m. v fraucoskem starašinskem zboru omeuil žalostne resnice, da na Francoskem je po 4000 samomorov ua leto, tedaj po več kot deset na dan. Dokazoval je pa, da vzrok te strahovitosti so brezbožni časniki in kužljive bukve in spisi, ki ostrupujejo cele deržine iu posamezne osebe. V silo tehtnem govoru pravi kardinal dalje: ,,'Težko me stane spregovoriti o nas, ali kaj sc če? Papež, prelati, duhovni so podoba vere: napadajo jih. Mislite pa, da na na9 merijo? O kaj še!... Mislite, da merijo na vero samo? Tudi ne, gospodje! Ti ljudje imajo posebno odmeuo: v naših osebah, v naši veri napadajo druge reči.... Oni hočejo občiuski red razdreti. (Tres bieu! Cest cela.) Oni hočejo vesoljno razdjanje, da bi nasitili svojo ošabnost iu svoje strasti. Oni vedo, ako občinsko družbo v obličje napadejo, da srečajo žandarje, cesarske oskerbnike, porotniški zbor. Torej gredu ua ovink, iu da bi si prisvojili vladarstvo zemlje, nebesa napadajo itd." Zbor jc prezali govor z navdušenjem spremljal. — Na Kitajskem so našli neki judovski Jeruzalem, mesto z milijonom judov sredi kitajskega prebivavstva. To je nov dokaz, da so bili judje res po vsem svetu raztreseni in razveti. Dozdaj se jc le to vedilo, da v Kai-fuug-fro ua Kitajskem jc mala judovska občina, ubožna, brez rabina, brez znanosti hebrejskega jezika, ki ima majhen hram in nekaj ostankov peterih Mozcsovih bukev iu se šteje za edinega kazavca naroda judovskega v Kini. (Tygod. kat.) — „Kin-gesendet" v dunajskih listih toži, da je pretečeno nedeljo .'». maliga travna pred dominikanskim poslopjem v obličji cerkve truma delavcev in voznikov med Božjo službo kopalo in perst vozilo, iu še le pozno popoldne, ko so vse etikvene opravila že minule, seje kerčmam v prid delo opustilo. Politiška oblastnija se je zanašala, da so pri duhovski privoljenja iskali. Ponedeljek popoldne jim je dež delo ustavil. Ti ..šarmanteljniki znajo (ako piedcrzuo praznike oskrunovali, niso pa nič prašali za privoljenje ue pii policii, ne v škofii, ne pri zadevni duhovnii. — V
Torinu in Parizu imajo sprejmiša aii kloštre „sv. Cite", ki imajo to lepo keršansko nalogo, da sprejemajo kcršenice. ki so brez službe, kadar koli ktera pride, in jim zopet v službe pomagajo. Kakor pa mavtarski časniki vse napadajo in onesnažujejo, kar je čednega, tako tudi ..Indepentlance Belge" zasramuje te samostane v Parizu. ker kadar kdo pride kake dekline iskat v službo, prednica tirja, da naj smč dekle ob nedeljah in praznikih hoditi k Božji službi, in pa da naj ob postnih dnevih postno jc. kakor Cerkev zapoveduje. —- Cesar Napoleon je daroval bogato z diamanti olepšano tobačni comlgsp. Landriot-u. škofu iz Rocchelle-a. ki je o velikem postu pridigal v tuilerijski ali cesarski kapeli.
—	Kaj Francoz stori, kadar je rešen kake stoklešne pravde?... G. Arinontl, nedolžen spoznan v Aiv-u. češ. da jc hotel nekega služabnika umoriti, je poslal tri tisoč lir ondotnemu vikšemu škofu, da naj sc med uboge razdele.
—	V Neapelnu vsakteri svojo dolžnost spolnuje: Moralisti denarje sejejo; Angleži podajajo orožje, iu rovarji mečejo Napolitane v ječe. kadar jih ne postreljajo. (Ann.i — Nekoliko katekizma je bral „Avvisatore Alessandriuo" torin-skim poslancem in jim jc razlagal deset zapoved, kterih naj bi v zbornicah nc pozabili. Pristavil jc pa k temu srkaj o ljubezni do bližnjega: ..Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe, iu kar nimaš rad, da bi ti drugi storili, jim tudi ti nc delaj." Pravi namreč izmed več druzega: ..Ljubi poslanec! Kaj, ko bi ti spozabil zapovedi ter bi ne mislil druzega, razun to: na konji smo? — Ali bi tebi všeč bil stan obsede brez prenehljeja? Bi bilo tebi všeč. ko bi te zapcrl: zato, ker je tvoj stric rovar? Ali bi ti bilo všeč. ko bi bil cc-njen na dvakrat toliko kot si zmožen plačatiBi ti bilo všeč, ko bi ti sleparji jemali kruh spred u»t ? Bi ti bilo všeč. ko bi ti ogleduhi po herbtu plesali? Ali bi ti bilo drago, ko bi se ti po stanovanji štefnjalo brez sodnikove ve-
lcve?---- Ce so ti vse take reči všeč. ureskerbijih tudi nam.
ti pa ne diše in ti grozo delajo, prizadevaj si. da se tudi t e pri nas ne terpe. — Na otokuMeliti (Malti) ste »Ive angleški gospodičini prestopili iz angleške v katoliško Cerkev. V Londonu pa mesca grudna puzeit C. Mattheus. ki jc hotel v auglikunizmu samostanske rede vstanoviti. pri globokejših študijah pa jc resnico spoznal in jo sprejel. Ravno tamkej tudi Henr. Anderson Uaucc, iz vstava kraljičinega v Oxon-ii. V Slezvikn se jc pokatoličil pastor Hensen. ki je po ustnem preiskovanji in branji resnico zasledil. — Jud Warburg v Moguncii. ki je v knjizuri ..Sclmc-ster Adolphe" usmiljene sestre obrekoval ter jim vsaktcrc pregrehe uatvezal, jih gerdo oblagal, jc obsojen po dogna-ni pravdi na 2 leti v ječo in mora 83"» gld. kazni plačati; ko bi ne imel s čim plačati, pa ostane za vsak gold. t dan v ječi. Njegov sokrivec je obsojen na 1H mescev v jeco in plača 845 gold. Zraven tega morata ohrckovavca in lažnika še sodnijske stroške plačati.
JfMafnikore zvezdice.
i\.
Ljubi obiskovavci Matere Božje na Žalostni gori: Uc sc vam zaupanje v Marijo šc bolj zvikša. nate v spomin in prevdarek resnično prigodbo. ki sc jc lela 1 M>2 v Bistri pri Figarji dopolnila.
Marija Verbič (sedaj ornožcua Milavcc. sc /iva). .'» let staro dekelce, sc neki dau igra z bratom Andrejem iu ^kakljajc pade v vodo, ki je žago gonila, in ko bi trenil, jo voda zanese žagi pod vreteno. Otrok je kakor zagoj-zda med vretenom in koritom. Voda z velikim šumenjem čez in čez pljuska,— vreteno zastane in se ne gane. — /-aga se ustavi. — Hlapec, de bi sc prepričal, zakaj žaga ne reže, plane iz ograje, pogleda v korito in na ves glas zavpije. „Kn otrok je pod vretenom!tt Očeta slišano vpitje globoko presune: — on. ki ve moč vode, ve tudi
nevarnost svojega ljubega otroka; in ki je picpričan. de v tej veliki sili bolj zdatne pomoči potrebuje, kakor je človeška,— on, zvest častivec Matere Marije, pade na kolena obernjen proti Žalostni gori, ktero vidi čez Mah oro daleč pred sabo, zdihuje in moli: „0 Marija! tol a ž niča žalostnih, potolaži tudi mojo žalost, pomagaj mi! V tvoje varstvo izročim svojega nesrečnega otroka itd.u
Med tem. ko oče z vsim zaupanjem Marijo v pomoč kliče, pritečeta Pavel Moder iu Andrej Borštnik, vzameta otroka spod vzdignjenega vreteu;, kjer je četert uie ves pod vodo tičal.
Celih 5 ur je otrok brez zavesti; —- vse obupa, de bi kdaj še oživel: samo oče ne obupa, ki še r.miraj kleči in Marijo goreče prosi iu na pomoč kliče — — —.
Njegovo zaupanje pa tudi ni bilo osramoteno. ker po preteklih 5 urah začne neprevidorna otrok oči odpirati, gibati sc, govoriti in hoditi. Zunaj majhne rane pod \iatom, kjer so ji krivec (zelo taki ko cepini -zataknili, ko so jo iz vode potegnili, ni bilo nobenega hudega nasledka poznati. Vsi so te srečne otetbe veseli. posebno pa oče veselja ne ve. kam bi sc djal; hvaležno povzdiguje toke proti Žalostni gori. ker le Marijini pomoči pripisuje rešitev tega otroka ).
Spomladanska pes m ica
ponočnjakom iu ujih staršem, gospodarjem iid.
V prelepem spomladanskem času se vse veseli; kamor se človek ozre, vse ga k veselju budi; po logih. njivah iu travnikih veselo tički prepevajo iu svojega Stvarnika častijo, ki jih jc čez zimo ohranil; vsa natora zopet oživlja in od Očeta nad oblaki novo moč dobiva. Božjo vsigamo-gočuost oznanuje. nezapopadljivega Ohranivca vsili stvari povišuje; pa tudi vse slvarjeiijc nas k novemu Bogu. prijetnemu življenju vabi. vnema iu napeljuje. Grešnik! ali slišiš, kako na glas tudi tebi kliče vstajoča natora: Grešnik, zbudi se iz spanja, razcvctaj se s pomladjo vred v dobrem, de časa nc zamudiš! Nikar lic ostani suho drevo, dc kadar vertuar pride pregledal, ne boš brez sadii najden, posekat: in v ogenj veržeii. Posebuo žaljenje Božje v spomladanskem času začno čez vse nesrečni pouočevavci.
Kakor začno tički o spomladanskem času Bogu prepevati čast in hvalo, enako začno ponočnjaki vsako spomlad svoje rjovenje iu tuljenje, svojo peklensko službo, zapeljevanje iu morijo nedolžnosti! Koliko nasprotje! Ncziimnc stvari Boga hvalijo: umne pa ga nalaš žalijo. Oni so sc satanu dali v službo, ki jim obeta veselje iu mir; ali le »labo veselje on zamore dati, ker jc sani vedno žalosten. Poplačal pa jim bo trud. ko mu tako zvesto služijo, z večnim terpijenjein. Ti zgrab-1 j i v i volkovi hodijo večkrat v ovčjih oblačilih: kar ne raz-tergajo, pa tako ranijo, dc sc težko več rana zaceli. Ponočnjaki so pravi morivci duš; kar do čistega nc zapeljalo, pa saj s svojim umazanim petjem pohujšajo. v nedolžne serca rane naredijo, katere se potem grozno težko rdijo. Ce kam tolovaji ali tatovi pridejo ropat iu časno blagi« jemal, ljudje vpijejo, na pomoč kličejo, de jih odpodin*. Oh žalostno! Ce pa dušni tatovi pridejo, vse noči dusc tci-gajo in morijo, po vaseh razgrajajo, vse nerodnosti počenjaj««, umazane pesmi pojejo: takrat pa očetje in matere tako brez skerbi spijo, vse tc napake terpijo, kakor bi nc bilo nič hudega, nič nevarnosti! Kdo lozej ponočevanje za t are. kakoi sami gospodarji s sretijskimi predstojniki v vsaki vasi. r« bi le hotli' Srenjski predstojniki in vsi možje, kateri -e za kaj več imate, al vas drugi imajo, ce si za kake < a-ne
Ta dogodlia jc popisana od v. č. \nt. Jugovic-a. fajm. v Presarji. kakor jo je pravil Kigar. brat inon«M*ae Marije \erbic; vrednistvu pa jo izročen* po sed»nj«-i'i Pr«*«er-»kei*> f ijm . v. c I. Podobniku	V r.
malo vredne reči dosti prizadevate, za kar Ic slabo plačilo tega sveta prejmete; o kako lepo priložnost in tudi sveto dolžnost imate, se tem tolovajem v bran postaviti, kateri po vaših srenjah čez vse drage zaklade ropajo, in si s tem večno plačilo služiti! Sej sv. apostelj Jakop pravi: kdor grešnika verne od napačne poti, pokrije veliko število grehov. .Sej je ena sama duša več vredna, kakor vse bogastva tega sveta: oh toliko zasluženja tedaj, če tudi le eno samo nedolžno dušo obvarujete. K temu vas pa ludi še dolžno! veze. Vi sle postavljeni za oskerbuike čez srenje: nikar te skerhi in te velike dolžnosti v uemar ne pušajte! Ce vam je mar sreča iu mir pri srenjah: prave sreče iu miru ne bo. dokler ne bo ponočevanje zaterto iu končano. Morebiti se k«u»u to nemogoče zdi. kar pa ni nič lako težkega Naj povem. kaj in kako je storil hvale vreden srenjski predstojnik na Dolenskeui. Ko je bil postavljen za predstojnika, je zraven druzih skerhi tudi lotil se ponočevanje zatreti. katerega je bilo v njegovi srenji grozno veliko, in prav vkoreninjeua navada. Skoraj vsa mladost je bila spri-dena: za opominjevanje dušnih pastirjev so ponočnjaki malo marali, lies so jim duhovni dosti bratov in sester odtergali ; z opominjevanjem in posebno z vpeljanjem pobožnih bra-tovšin so pervo mladost odveruili, de ni bila zapeljana. Staii ponočnjaki, vkoženi hudobneži pa ne marajo za nobeno opominjevanje. Na svet dušnih pastirjev jih pa srenjski predstojnik ukroti. Ko vpitje zasliši, vzame seboj pel ali sest mož. gre k ponočnjakom, in jim zapove spat iti. Ker pa nc slišijo, gre drugi dan k gosposki, naznani imena, iu prosi, de bi mu pomagali to hudobno navado zatreti. Gosposka mu z veseljem pomoč da. in obljubi ga podpirati; sej tudi deželski gosposki ponočnjaki nepokoj iu nadlege delajo s pretepanjem, velikrat pa tudi s poboji . in grozue nesreče dostikrat napravijo. Katera gosposka bi ue hotla pomagali poti oče vanja zatirati, bi ne skerbela za mir in srečo v deželi, za kar je postavljena. V.-ak ve, de v naši deželi ponočnjaki nar več hudega store. Iz pouočevanja se vsi hudobneži izredijo. pretepači, tatovi, roparji, morivri. uhajači in nezvesti vojaki.
Omenjeni predstojnik gre doiuu, kmal pridejo žandarmi, unc ponočnjake povežejo in jih pri belem dnevu, opoldan, vklenjene ženo. vsim drugim za strah, in ko jih ije prižemi, jih v luknjo dcuejo m prav dobro postijo. Prejden jih pa spuste, še vsacemu pet palic namečejo. \li prec pervi večer spet grozno tulijo iu razgrajajo. Spet gre predstojnik z nekterimi možmi jih opominjat. Oui pa beže iti na vsih straneh vpijejo. On pa si misli: je že dobro! gre na doui znanih ponočnjakov in jih doma nc najde. Spet jih gosposki naznanit gre, spet žandarmi ponje pridejo. Izgovarjajo in lažejo se. de niso oni bili: ali zastonj! Obsojeui so delj časa v ječo iu potem še vsakemu deset palic odmerijo ter zazugajo. če še spet koga kje dobijo, de mu bo še hujši pela. Zdaj je pa mir: Ic kak slavič tam prepeva, kjer je bilo pred kratkim časom tisto gerdo vpitje iu razgrajanje. Ponočevanje je s pridom zaterto; ua vedno opominjevanje dušnih pastirjev so se pa tudi več staršem oci odperle, de spoznajo. kolika nesreča jc bilo ponočevanje, in si sami z vso močjo prizadevajo svoje otroke lega zlega obvarovati.
Zatorej, srenjski predstojniki 111 vsi kateri ste čez kaj več postavljeni, skerbile narpervo povodenj pouočevanja zajeziti Ne poslušajte v pitja nesramnega pouočevanja; nc !er-pite. de bi se morila nedolžno.-1 vaših otrok. Zatirajte hudo v spomladi svojega djanja i'i življenja, de kadar pride jesen al celo zima vašega življenja, vam ne bo žal, de ste svojo dolžnost zamudili.
Zakaj, če 'o katera duša iz vaše neskeibnosti in pa vaše zanikernosti pogubljena in tudi vi ž njo, vas bo oua na vekomaj pekla!	K. v. D.
Soiarcki Marii za smarnice.
kaj bi za smarnice Ti dali, Marija ! mi učenci mali. Kako zapeli v čast bi Ti, Ker pomočnica naša si ?
Kaj druzega, o ljuba Mati! Mi ubožčiki Ti hočmo dati. Kot sere nedolžnih dragi dar Ti podarimo na altar
Se iz cvetlic lepo duhtečih, Iz belih, modrih in rudečih. Ti venček bomo spletali, In Tebe Mali venčali!
Naj so cvetlice v vencu bele Podoba čistosti vesele; Naj višnjevih pohlevni cvet Uči ponižno nas živet'.
Cvetlice v vencu pa rudeče — Ljubezni znamnje so goreče. Do Tebe in do Jezusa, Zveličarja preljubega.
Tako vsi združeno veseli, Marija! bomo Ti zapeli; — O čuj. Dobrotna! pesmi gla*. In prosi Sinčcka za nas !
Da bi marljivo se učili. Po zgledih Jezusa hodili. Da tu živeli bi lepo. In enkrat k Njemu šli v nebo.
Zaupamo, o Mati mila! Da nam boš milost to sprosti*; Sej Dn je vselej vslišal Te, Karkoli si prosila še.
Fr. Silvester
Zvezdica za šoto.
Otroška molitvica o vojsk ne m času
Ljubi Oče v visokosti!
Ker Gospod si vojsknih trum, Vstavi hude vojske šum, Reši vojskne nas britkosti.
Oh Marija. Ijdba mati!
Slušaj milih prošinj glas : Šprosi zopet mirni čas, Hiti. hiti pomagati!
Vsi, ki v raj' se veselite,
Sladki mir pihlja krog Vas; Naj bi tud navdajal nas , Vi pri Bogu nam sprosite!
Rodoljub Podratitovski.
Pobožnost avstrijanske rodovine lepo poterjujc svitli nadvojvoda Albreht, ki je o smerti svoje soproge ji »prosil blagoslov od sv. Očetu; po smerti pa je zopet v berzo-pisu papeža prosil, da bi blagovolili za slavno ranjco eno sveto mašo opraviti, kar so mu tudi berž »polniti obljubili. — Tudi je svitli nadvojvoda k spredej Imenovani milošnji še drugih 10.000 gold. daroval za dunajske uboge.
Sliši se, da so svitli cesar privolili zbrati v našem cesarstvu kerdelo 6000 mož za mezikansko cesarstvo in 300 mornarjev. Častniki, ki se oglase, se pomaknejo za stopnjo višej; treba jih je 260, oglasilo pa se jih je že 200. -- Novega meiikanskcga cesarja bodo neki vlade tako po-terdovale, kakor so greškega kralja, in London, Pariz, Dunaj, Berlin, Petrograd, Rim iu Madrid so se menda že zedinili, da hočejo potcidivno pismo podpisati berž. ko sc jim bo naznanilo, da je nadvojvoda prestol zasedel.
Dobrotni darovi.
Za gosp. Riharjev spominek. Gospodičnja C. J 4 gld.; — gosp. fajm. Jan. P—č—k. 1 gld.
Za sv. Očeta. Iz Šentjurske fare 5 gld. — G. J Sm. 2 gld.
Za gosp. mis. J. Cehu I j a. G. J. Sm. 1 dolar. Pogovori z gg. dopittovavei.
Prečast. dek. v Tom.: Zlati V. posi. — Preč. g. dek v Rog.: Hvaležno prejeli iu p. oddali. — G. B. v C.: Ravno kar du-pclo, pa za zdaj pi«p»zuo: — drugo se bo po/.vedilo. — G. M. S.: Do-io. — G. O. L.: Prejeli; — omenjeno željo bomo g edali spolniti. —