StevQfia ВМ 0,19 НдгашпкпБо^с flpreva KIag«ofurt, poStnl predal 110 J Uređnlitvo т Klagemfurtu / Naročnina (те plaSa naipre]) тевебпо z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donašalce) / OdjaW naročbe tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno Is le do 25 tekočega meseca / Oglasi RM 0,12 za milimeter stolpec Ster. le. Krtdnburg, 11. oktobra 1941. 1. letol V teku le odločilna bitka na vzhodu Dr. Dietrich o vojaškem položaju - Fuhrer Izda oklic vojakom - Konec vojne na 2 frontah . BerUn, 10. oktobra. Temelječ na silnih UepehOi nemške oborožene sile v boju zoper svetovnega eovražnika, boljševizem, ki jim !r zgodovini ni primera, je pretekli četrtek opoldne govoril Reichspreeeeschef doktor Dietrich pred zbranimi zastopniki nemškega tiska o odločilnem razvitku vojaškega položaja na vzhodu. Pri tem je lAratl sporočil novo učinkovito zmagovito poročilo vrhovnega poveljstva oborožene o obkolltvi treh nadaljnjih sovražnikovih armad v prostoru okrog Berjanskega, ki je bilo sprejeto z navdušenim odobravanjem. Sklepi, ki se podajo iz poročila šefa državnega tiska in ki pravijo, da je po teh bojnih činih slavne nemške oborožene sile vojaška odločba na vzhodu končana, so Ude-leiencem segli globoko do srca. Dejstva proti lažem Relchspressechef Dr. Dietrich je uvodoma ie enkrat označil velikansko razliko med nemško in sovražnikovo poročevalno politiko. Kazal je na to, da po modemih metodah našega nemškega vojskovodstva možnosti propagande v korist vojaških dejanj nekaj časa zavestno stopajo v ozadje. Šele takrat, ko je uspeh že nagtopil, smo dopuščali, da so dejanja govorila. Pri vojskovanju in poročevalni politiki naših nasprotnikov je pa to ravno narobe, oni so tako rekoč iz besed izobličili bitke in ko so bile bitke izbojevane, jim je zmanjkalo besed. O tako močno opevani veliki ofenzivi Timo-šenka je izjavil šef državnega tiska po najbolj točni vednosti, da Timošenko sploh nikdar ni podvzel kaj takega, kar bi se moglo označiti z ofenzivo. Tam kjer so njegove čete v zadnjih mesecih enkrat z bataljoni ali stotni-jami napadale, so bile postreljene. Cela ofenMva Timošenka je en sam bluf in sleparstvo, e katerim se je svet pre-varil. Ravno taiko sleparstvo pomen ja tudi trditev, da so vzpostavljene zveze z Leningradom po suhem. Poročanje naših sovražnikov, ki ni bilo kaljeno po kakšnem stvarnem znanju, je stavil šef državnega tiska nasproti v celem svetu kot zanesljiva priznana nemška poročila vrhovnega poveljstva oborožene sile, katerih navedbe so bile vedno potrjene po dogodkih. Ne more se tudi pričakovati, je izjavil šef državnega tiska, da bodo poročila o zmagi potrjena po onih, ki so bili tepeni. Za i zst rel — stoj! V trenutkih /e top pripravljen za streljanje. Stroj za poteg Se ni obstal, pa že so top-ničarji skočili dol, da vse pripravijo. — Cev se potegne naprej. (PK. Tannenberg, Atlantic Zander Multiplex-K.) CeloknpDa sovjetska fronta je razbita Reichepressechef dr. Dietrich je potem v velikih obrisih podal sliko o pomenu zadnjih vojaških razvojev na vzhodu. Te operacije da 8o produkt skrbne velike osnove, katere celotno velikost se da spoznati iz oklica, ki ga je dal Fiihrer v zgodovinski noči od prvega do drugega oktobra nemškim vojakom na vzhodni fronti, prej nego so to ofenzivo nastopili pod genialnim vodstvom Adolfa Hitlerja, ki je tudi ta velikanski na^rt vojskovanja, kakor vse druge, umislil in vodil. Ogromni uspehi te orjaške borbe postajajo od ure do ure vidnejši. Ob viharnem odobravanju je šef državnega tiska prečita! zadnje zmagovito poro-čilo vrhovnega poveljstva oborožene sile iz FUhrerjevega grlavnegra stana, po katerem bodo sedaj tudi v prostoru pri Berjanskem uničene tri sovražnikove armade. S tem je silen predor skozi centralno fronto do-vedel do tega, da so v dveh kotlih popolnoma obkoljene armade maršala Timošenka, katerih velikost cenijo na 60 do 70 divizij. »Ako pomislite,« je izjavil Reichs-preasechef dr. Dietrich, da so armade Vo-aroiilova v Leningradu obkoljene in armade Budjenija v velikih bitkah vzhodno od Kijeva in severno azovskega morja praktično odpravljene, potem ni dvoma, da je razbita celokupna sovjetska fronta in da bo po uničenju armad Timošenka, ki je tačas v teku, odstranjena in izbrisana tudi zadnja boljševiška vojna skupina Od ozemlja, kjer izvira Volga do azovskega morja, ako ne upoštevamo obkoljenih armad, ki so obsojene na uničenje, so ostanki sovjetskih poraženih armad na umiku. Vojna na irahodu je z razbitjem Timošenkove vojne (Aupine odločena. Nadaljnji razvoj bo potekal tako, kakor mi to želimo. Sovjetska unija je s tem zadnjim silovitim udarcem, bi smo ji ga prizadjali, vojaško odpravljena. O večjih skupinah boljševikov, ki bi bili zmožni za operacije, se danes sploh ne more več govoriti. Zadnje, še obstoječe divizije, katerih odporna sila je že močno popustila pod neprestanimi udarci, bodo drqga zja drugo izbrisane. Angleške sanje # da* AQ dokončno, downjjax*. Delo duha Nepoboljšljivi blebetači na Angleškem bo-> do, tako je izjavil dr. Dietrich, še takrat, kadar bodo te odločujoče operacije v kratkem zaključene, gotovo s krilatico restavracije sovjetskih armad ali z velikansko velikim ruskim prostorom skušali tolažiti in javnost sveta znova zamegliti. Tako u-panje je pa po v resnici uničujočih porazih vojaški diletantizem, sicer pa našim nasprotnikom lahko zagotavljamo, da naš Fiihrer ni mož, da bi jim dal časa za zo-petno restavracijo. V navdušujočih besedah je šef državnega tiska ocenil ogromne storitve naših čet v teh trdih, težkih in ogorčenih bojih. Te storitve so nad vsako hvalo in na vsem svetu ni vojakov, ki bi jim mogli enakovredno stopiti ob stran. Po treh in po,l mesecih neprestanih bojev so še močni dovolj, da nasprotnika, tisoče kilometrov oddaljeni od meje lastne zemlje, frontalno napadejo in ga potem v kotlih uženejo. »Nad vsem tem pa stoji,« je zaključil Reichspressechef dr. Dietrich, »vojaški genij Flihrerja. On je enkratni in edinstveni. Kadar bodo enkrat pisali zgodovino te voj-nei bodo i^oznali da so bile armade, ki so jih dovršile navdahnjene od ognja njegove volje. Д Izpremembe v srbski vladi Belgrad, 10. oktobra. V vladi generalnega polkovnika Milana Nediča eo v torek nastopile izpremembe. Dosedanje državno -ministrstvo pri ministrskem predaedniStvu je bilo odpravljeno. Ministrstvo za dela je bilo združeno s socialnim ministrstvom. Za novega finančnega ministra je bil postavljen Letica, naučno ministrstvo je prevzel profesor Jonič. ga prometnega ministra je bil postavljen prejšnji general Dokič. Drugi ministri so ostali, na svojih položajih. Srb-^a vlada z generalnim polkovnikom Nedi-čem na čelu obstoji sedaj iz deset resornih ministrov. —o— Zaprisega francositiii prostovoi]cev Krakov, 10. oktobra. Na vojaškem vež-bališču v generalnem gouvernementu je poveljnik nekega armadnega zbora v svečani obliki zaprisegel legion francais na F ii h re r j a in vrhovnega poveljnika nemške'oborožene sile. Francoski prostovoljci, ki jih je neki nemžki izobraževalni štab več tednov pripravljal za porabo na vzhodu, bodo v prihodnjih dneh nastopili pot na fronto. Fiihrer svojim vojakom Pred zadnjo veliko odločilno bitko tega leta Berlin, 10. oktobra. FUhrer je izdal poziv na vojake, v katerem je, podavši pregled o zadnjih gigantskih storitvah nemških zavezniških čet pravi; To, kar imate vi, moji tovariši, in kar imajo naši hrabri zavezniški vojaki na storitvah, na hrabrosti, na junaštvu, na PO-manjkanju in v teh komaj treh in pol mesecih za seboj, ne ve nihče bolj, kakor tisti, ki je nekoč sam kot vojak izpolnjeval svoje dolžnosti v pretekli vojni.. V teh treh in pol mesecih, moji vojaki, je pa sedaj končno ustvarjen tudi predpogoj za zadnji silni udarec, ki naj še pred pričetkom zime tega nasprotnika raztrešči. Vse priprave so — v kolikor jih morejo ljudje obvladati — sedaj končane. Po načrtih je bil tokrat pripravljen korak za korakom, da pripravi S tek položaj, v katerem mu sedaj lahko zadamo smrtni sunek. Danes je pričetek velike odločilne bitke tega leta. Ona bo tega sovražnika in naoenovalca cele vojne. Angleško samo, uničila. Kajti s tem, da razbijemo tega nasprotnika, odstranimo tudi zadnjega angleškega zaveznika na kontinentu. Od nemške države in od cele Evrope pa s tem odstranimo nevarnost, kakoršna od časov Hunov in pozneje Mongolov bolj strašna kontinentu ni pretila. Nemški narod bo zato v bližajočih se malo tednih še bolj kakor prej pri Vas. Kar ste Vi in zavezniški vojaki doslej storili, nas že sedaj vse obvezuje k globoki hvaležnosti Z zadržano sapo in z blagoslovi Vas v prihodnjih težkih dnevih spremlja cela nemška domovina, kajti Vi ji z božjo pomočjo podarite ne le zmago, ampak e tem tudi naj-EBiaeiii eifideofoi 2» aih — _ Brsatje so svarili Slovence Krainburg, 10. oktobra^ W. M. Prav poučno je, ako se včasih brska po starih oklicih, časnikih, časopisih, listinah in drugih spisih; ne redko se tu naleti na zelo pomombna sporočila, ki, četudi obravnavajo stvari iz daljnje preteklo« sti, vendar točno dokazujejo, kako so se ž# v preteklosti pripravljali sodobni dogodki in kako so jih že vnaprej slutili. V розЛ^ meri velja to o nasilni ustanovitvi jugoslovanske države ob koncu svetovne vojne. Takrat je nastal« tvorba, ki se je rodila samo iz velesrbskegg napuha in bolestne mržn^e antante do Nemm cev; kajti združili so v nenavadno spojino! kraljevino Srbov, vStevši njen bolgarsko-albansko-macedonski privesek, s stoletja starimi braniki proti jugovzhodu, Hrvaška in Slavonijo, z dedščino po Turkih: Bosno in Hercegovino, z Dalmacijo, ki je prežeta 3 venecijansko tradicijo, z velikimi deli južne Madžarske, da celo z ozemlji Kranjske, Spodnje Štajerske in koroške mežiške doline. Izobličili so jugoslovanski državni narod, ki ga nikdar ni bilo, ki je tako po go« vorici kakor drugače vidno bil deljen v Srbe, Hrvate in Slovence in katerega brezvestni birokraciji so bili izročeni milijoni tujerodnih rojakov (Nemcev, Madžarov, Bolgarov, Albancev itd.). Koroška je pred 21. do 23. leti težko ob. čutila brutalno nesmiselnost te umetne tvorbe. Znala se je pa ubraniti z lastnimi močmi v krvavih bojih in z zmago« vitim glasovanjem. Preko Kara« vank so prehajale semkaj ne samo oborožene tolpe, ampak tudi hinavski hujskačf z bombastičnimi razpravami in lepaki, z vabami in obljubami. Pomemben je tukaj vpogled v odprto pismo Hrvatov na koroške Slovence. Slovencem najbližji jugoslovanski bratje so že takrat spoznali, kakšna je stvar« z Belgradom. V poslanici »podjarmljenih«, za slovenske brate na Koroškem zaskrbljenih Hrvatov«, ki je bila v nekem hrvaškem mestu sestavljena sredi julija 1920, čitamo med drugim: >Iz najčistejše in najbolj nesebične ljubezni do naših slovenskih bratov na Koroškem smo se odločili, da Vam pošljenio bratska svarila, da boste vsaj Vi obvarovani strašne nesreče, ki je na žalost nas že zadela. Mi, Hrvatje, smo bili proti naši volji priključeni novi jugoslovanski državi... Mi, stari kulturni narod, ... smo bili na milost in nemilost izročeni napol civiliziranemu narodu... Da bi.mogli priti k nam, slovenski bratje na Koroškem, in na lastne oči videti, kaj smo ml Hrvatje doživeli v novi SHS državi! Ne* grb soefiodaci-fini ш na %% Ftran ?. — Stev. Тв. KAFAWANKEN-BOTE _Sobotaj^^ll^ktofan^^9^ flkem »hujše kakor so to kdajsto-rili Turki in Tatar i«. Odprto pismo nadalje našteva poglavitne grehe srbskega nasilnega režima: Odnašanje dragocenih zakladov in imetja iz Hrvaške v Srbijo; ogromne davke (med tem, kq jih v stari Srbiji skoraj nič ni bilo, treba rlaSati) hi brezobzirno izterjavanje s pu-repetirkami, bajonetom in pendre-l-.om; premestitev hrvaških vojakov v Ma-csdonijo in Črno goro, da bi se tam zatrli I'.ppri; razvrednotenje starega denarja (štiri la-one za en dinar); izžemanje hrvaške »kolonije« "po častnikih in uradnikih; vohunstvo in kazni ječe za nedolžne brez vsakega zaslišanja itd. »To je jugoslovanska svoboda«, nadaljuje odprto pismo, »to je dom, ki smo ga našli v tej prokleti državi pod srbsko oblastjo! Vam, slovenski bratje, preti ista usoda ... Vendar ste Se srečni, ker jo Vaša u -soda Se v Vaših lastnih rokah. Stojite neposredno pred glasovanjem, ki bo odločalo o tem, ali naj zapadete tej roparski državi ali pa naj ostanete svobodni državljani kulturne d r ž a v e. Mi nismo bili tako srečni, nas so, ne da bi nas vprašali, izročili srbski samo-pašnosti.« »Popolnoma nesebično, popolnoma brez lastnega Interesa« — tako zaključuje ta oklic — »se obračamo a temi svarilnimi besedami do Vae, slovenski bratje na Koroškem, ter Vas prosimo in zaklinjamo, da obvarujete: Vas same, Vaše otroke in otrok otroke pred grozno usodo, ki nam preti, ako nam milostna previdnost Se za-čaea ne pokaže rešilnega izhoda iz pogina...« Danes, dne 10. oktobra, ko obhaja Koroška svoj, največji častni dan, spomin na to pretresljivo pismo gotovo ni brez pomena. In Hrvatje, ki so dolgih 23 let omagovali pod orientalskim jarmom, so končno vendar naSU »rešilni izhod iz pogina«. Nemške In turSke ugototvive Berlin, 10. oktobra. V zadnjih dneh eo poskužala poročila tirfca In radija različnih tujiJi,.virov opetoyauio in v raznih varijaoi-jah zbuditi vtis, kakor da je nemška vlada z zahtevami in pritiskom каЉог tudi z razvrstitvijo čet na Bolgarskem pred tem, da napade Turčijo. TurSka in nemška vlada tem tendencioznim govoricam niti en trenutek nieta pripisovali niti najmanjšega pomena, a ste se vzlic temu skupno odločili, da ugotovite, da take popolnoma neutemeljene objave na noben način ne morejo kaliti odnoeov zaupanja polnega prijateljstva, ki sta ga obe državi potnMH v dogovoru dne 18. junija. Predor proti Berdjansku Nadaljnja velika obkoljevalna bitka v sredini vzhodne fronte Iz FUhrerjevega glavnega stana 10. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene eile je dne 9. oktobra naznanilo: Kakor je bUo že včeraj priobčeno v po-eebnem poročilu, je neka po italijanskih, madžarskih in slovaških četah oja-nemška armada oklopnic iz proetora vzhodno Dnjepropetrovska napredovala do azov-Skega morja in devet! sovjetski armadi, ki je bila poražena pri M e 1 i t o p o 1 u, zastavila umik. Hkrati so nemške in rumunske skupine od zapada nadaljevale zgledovanje. Pri tem je neki brzi sbuspini orožja ff uspelo, da vzdolž obrežja azovškega morja prodre v Berdjansk In poda roke skupinam oklopnic, ki so prišle od severa. Ozko obkoljene od vseh strani, stoji šest do sedem sovražnih divizij neposredno pred pogubo. Za slabimi ostanki poraženega nasprotnica, ki so se poskušali umakniti v Rostov, pritiska skupina orožja ff že pri Mariupol u. V sredi vzhodne fronte so — kakor je tudi že objavljeno v posebnem poročilu — globoke prodorne operacije do-vodle do nadaljnje #elike obkoljevalne bitke. Od močnih oklopniSkih čet od zadaj napadenim trem sovražnikovim armadam (Arog Berjanska preti sedaj tudi uničenje. Vštevši skupine, ki so obkoljene pri Vjasmi, je maršal Timodenko tukaj žrtvoval zanje za borbo še docela sposobne armade celokupne sovjetske fronte. S tem je doktmčno razpršena utvara neprestanih na. padalnih i^iehov, ki jih je lažniva propaganda nasprotnika že več tednov pripisovala ravno tem armadam. Vnovični sovražnikovi poskusi, da s pomočjo oklopnic prodre obkoljevalni pas fronte zapadno Leningrada, so se razbili ob te&ih izgubah sovražnika. Številne sovjetske oklopnice so bile pri tem uničene. Luftwaffe je na celokupni vzhodni fronti z močnimi i&upinami podpirala operacije vojske. Uspešni парат so bili izvedeni proti zbiranju sovražnikovih čet, topniške postojanke, črte veznice in železniške naprave. Oboroževalnica jugovzhodno Char-kova je bila znova bombardirana. V zadnji noči so bojna letala napadla v vojni važne naprave v Leningradu. Polaganje min v vodovju okrog britanskega otoka se v zadnjih tednih po načrtih nadaljuje. V severni Afriki so ee nemška bojna letala Stuka pri Tobruku z dobrim učinkom borila zoper britansko topniško postojanko in nalcladanja naqirotnika. Nemšlia bojma letala so v noči na 8. oktobra bombardirala britanska letališča pri Marsa Matruk in Fuka. o Sovražnik ni priletel na ozemlje Reicha. V boju zoper britansko zračno brodovje je v času od 1. do 7. oktobra ob samo treh lastnih izgubah bilo uničenih 35 sovražnikovih letal. razvijajo napadalne akcije po predvidenem načrtu. Ponoven močni poskus izkrcanja lovjct« skih sil na obrežju zapadno od Leningrada, je bil odbit.Večina ladij, uporabiјеаЉ sa prevoz čet, je bila potopljen«. Izkrcani eo-vražnik pa je bil do zadnjega uničen. Luftwaffa je v zadnji noči napadla neko oboroževališče v Rostowu kakor tudi vojaške naprave v Mo^i fai Leningradu. V boju zoper VelMco Britanijo so bojna letala v noči na 7. oktobra bombardirala ▼ vojni važne naprave na jtrihtorapadnem Angleiltem. V severni Afriki so nemšk bojna letala tudi preteklega dne z dobrim uspehom napadla pristaniške n^>rave v Tobruka, Pri napadu iz zraka na pristanišče т Sueasn, v noči od 6. oktobra, sta bili po polnih bombnih zadetkih uničeni dve trgovski ladji • skupno 10.000 brt, dve nadaljnji veliki ladji pa težko poškodovani. Sovražnikovega poieta nad oesemljem Reicha ni bilo ne po dnevu ne po nočL Armade Timošenka obkoljene Iz FUhrerjevega glavnega stana, 10. oktobra. Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile je dne 8. oktobra naznanilo. Med tem, ko so v Ukrajini v polnem teku napadalne in zasledovalne operacije, je dne 2. oktobra uvedeni prodor v sredi vzhodne tronte dovedel do nove vrete ogromnih uničevalnih bitk. Samo na prostoru pri Vjasmi je, kakor je ia objavljeno V posebnem poročilu, obkoljenih več sovjetskih armad. Te bodo neizprosno'uničene. Zapadno od Leningrada v noči na 7. oktobra je vnovič izpodletel sovražnikov poskus izkrcanja še prej, nego je sovražnik pristal k bregu. Po drznih napadih iz zraka so bili za celo sovjetsko fronto težko zadeti transportni vozovi in železniške proge. Številni železniški vlaki so bili razdejani ali poškodovani. V zadnji noči je Luftwaffe napadla v vojni važne naprave v Moskvi in Leningradu. Pri zračnih napadih na pristanišče v Suezu je bila v zadnji noči po polnem bombnem zadetku poškodovana trgovska ladja. Sovražnikovih poletov nad ozemlje Reicha ni bilo. Sovjetska armada razbita Preprečen vnovičen poeltus izkrcanja pri Leningradu Iz Filhrerjevega glavnega stana, 10. oktobra. Vrhovno p0veljetv(0 oborožene sile je dne 7. oktobra naznanilo; V teku neposrednih novih operacij se je v prostoru severno azovškega morja vršila velika bitka. Bok ob boku s četami zavezniških držav pritiskajo nemške čete za poraženim sovražnikom. Motorizirane in o-klopne edinice so globoko vdrle v sovražnikova premikanja na umiku. Pri tem je bil ujet štab devete sovjetske armade. Njen vrhovni poveljnik, Samik, pa je že prej z letalom pobegnil na varno. Na ostalih oddelkih vzhodne fronte se Sjdoga-SM MNNUa-oi(N»T Imnand Tidtwin Os SSZJAm / Г ЈЛгркШ Zemljepis krajev, kjei so se na srednjem odseku fronte vršili boji. Pa svetu Bem. Neposredno potrdilo glede ogromnih bolseviških izgub na ljudeh in materialu daje britanska Exchange-agentura, ki opozarja na to, da se ne bo mogel več vzdržati dosedanji sovjetski obrambni načrt. Kako nevaren je postal položaj za sovjetske armade, se vidi v izjavi, da so vojne skupin* bolSeviSkih maršalov, Timočenko in Budje« ni, primorane k najdalekosešnejSI pregru-paciji. Hauptschriftleiter: Dr. Otto Schedl, d ФоЈтпЛЈе. Pripovedko Jo*, v, Eich«ndorffa ' Jedva se je bila zavihtela z drevesa, že je kakor v poletu preko zelene ravni eden jezdecev dospel pod lipe in se z vljudnim pozdravom ustavil pred prednico. Gabriela je bila hitro stekla v hišo, od koder je hotela skozi okno opazovati tujca. Toda prednica jo je poklicala nazaj, češ da gospoda žeja in da mu naj prinese čašo vina. Gab-rielo je bilo sram, da jo je bil tujec vlde| na drevesc, zato se mu je le plašno približala s polnim kozarcem in mu ga s pove-šenimi očmi nudila; skozi svoje dolge trepalnice je videla samo dragoceno uzdo in v sončnem svitu lesketajoče se vezenino njegove lovske suknje. Toda ko je stopila h konju, ji je prišepetal, da vendar vidi, da se njene temne oči v vinu zrcalijo kakor v zlatem studencu. Pri zvoku tega glasu je povzdignila bči in obstala kakor oslepela — jezdec pred njo je bil njen ljubi. Pil je na to na zdravje prednice, pri tem pa preko čaše gledal na Gabrlelo In ji skrivaj pokazal robček, ki ga je bila v oni noči zgubila. Nato je izpodbodel konja In z bežno zahvalo odbrzel proti pestremu roju ob gozdu, beli robec je pa v vetru frfotal za njim. . »Le poglej ga,« Je smeje rekla prednica, »kakor sokol, ki odnaša goloba po zraku.« >Kdo je bil ta gospod?« je končno z globokim vzdihom vprašala Gabriela. — »Mladi grof DUrande,« je bil odgovor. — Takrat se je hrup lovcev vedno bolj in bolj oddaljeval vzdolž bleskatajočega se gozda, nune pa v .svoji veselosti vsega tega niso opazile in so znova zapele: »Ptičice tam gor v višavah Preko plavih gor in jezer Se selijo v daljnje kraje. Kjer stojijo lepe cedre, Z zlatimi pa tam perutmi Na Odrešenika grobu Angeli po jo Hoziana V noči tihem zraku.« Nekako štirinajst dni ppzneje je stopal nekega jutra Renald tiho in naglo skozi gozd proti gradu Diirande, kojega stolpi so temno gledali čez jelke. Bil je resen m bled, toda okrašen kakor za praznik z lovskim nožem in žarečo jermenasto obramnico. Nemir srca ga je dobršen del gnal naprej, tako da je dospel mnogo pred časom, ko so bila hišna vrata še zaklenjena in vse tiho, le kavke na starih strehah so se z vriščem prebudile. Vsedel se je začasno na ograjo mosta, ki je vodil do gradu. Rovi okopa spodaj so bili že dolgo Izsušeni, mramomati Apol s čudno kodrasto lasuljo je tam med izmerjenimi cvetličnimi gredami igral na gosli, na katerih je en ptič žvižgal svojo jutranjo pesem; preko čelad kamenitih kipov vitezov ob vratih so se koiatile široke aloe; gozd, ta stari tovariš gradu, je bil čudno razrezan in razdrapan; jesen si pa, ni dala vzeti svoje pravice in je vse fantastično rumeno in rdeče pobarvala, in gozdne ptičice, ki so pred zimo zbežale v vrtove, so veselo gostolele od vršička do vršička. Renalda je zazeblo, imel je časa dovolj in je Se enkrat vse prevdaril; kako je mladi grof DUrande zopet odpotoval v Pariz, da bi tam veselo preživel zimo, kako je na to on sam z radostnim srcem pohitel v samostan po svojo sestro. Toda takrat je bila Gabriela na skrivnosten način Izginila, videli so v neki noči tujega moža pri samostanu; nihče ni vedel, kam je odšla. — Zdaj so zaškripala grajska vrata, Renald je hitiT) poskočil in zaprosil za pogovor s svojim gospodarjem, starim grofom DUfao- de. Rekli so mu, da se je grof ravnokar prebudil; moral je še dolgo čakati v družinski sobi med ostanki /ečerje prejšnjega dne, med krtačami za čevlje, puškami in mačkami, ki so s? zaspano zlecevale ob njegovih svetlih škornjih. Končno so ga pustili v grofovo oblačllnico; starega gospoda so ravnokar česali; zehalo se mu je neprestano. Renald je sedaj spoštljivo prosil za kratek dopust v svrho potovanja v Pariz. Na grofovo vprašanje, kaj tam namerava, je Renald zmedeno odgovoril, da se nahaja tam njegova sestre pri nekem daljnjem sorodniku, sram ga je bilo povedati, kar je mislil. Grof se je nato zasmejal. »No, no,« je rekel, »moj sin pa zares nima slabega okusa. Le pojdi tja, nočem te ovirati v tvoji sreči; Dii-randovi so v takih poslih vedno darežljivi; takega mladega divjega labuda je treba oskubiti, toda ne napravi mi tega prehudo.« — To rekSi je pokimal z glavo, si dal obesiti plašč za pudranje čsiz rame in počasi korakal skozi dve vrsti služabnikov, ki so ga pri mimohodu z velikimi čopi piidrali, skozi nasproti ležeča vrata k zajtrku. Služabniki so se skrivaj hehetali — Renald se je tinsel kakor zvezan lev. še istega dne je nastopil svoje potovanje. Bil je lep jesenski večer, ko je iz daljave zagledal Pariz; letina je bila že davno pospravljena, polja so vsa stala prazna, le iz mesta sem je prihajalo mešano šumenje preko tihe pokrajine, da ga je na skrivnem obšla groza. Sel je potem mimo krasnih selskih dvorcev, skozi dolga predmestja, vedno globlje v naraščajoči hrup, svet se je vedno bolj ozko in temno skupaj stiskal, ropot in drdranje vozov je ogluSevalo, menjajoči se svetlobni pramen iz očiščenih oboknic ga je slepel; tako je bil ves zmešan, ko je nazaanje v vetru opazil guganje rdečega leva, znak njegovega bratranca, ki je v predmestju imel vinotoč. Ta bratranec je ravno sedel pred vratmi svoje male hiše ia se ni malo začudil, ko je spoznal zaprašenega popotnika. Renald je pa stal kakor na žerjavici. »Ali je bila Gabriela pri tebi?« je napeto vprašal takoj po prvem pozdravu. Bratranec je začudeno odkimal, ni vedel o ničemur. »Torej vendar!« je rekel Renald, udarjajoč z nogo ob tla; toda ni mu Mo i» uet to, kar je domneval in nameraval. Sla sta nato v hišo in stopila v dolgo puščobno sobo. ki jo je iz ozadja le slabo razsvetljeval ogenj iz kamina. V rdečih od« sevih BO tam ležale raztresene puste gruče: odslovljeni vojaki, brezposelni potujoči rokodelci in slični rogači, kakorini ae v mraku klatijo okrog velikih meet. Pogledi vseh pa so bili uprti v visokega, jnršavega moža z bledim, ostro začrtanim licem, ki je imel klobuk na glavi, dolgi plašč pa ponosno in gosposko zavihan čez levo ramo, in stal. sredi med njimi. »Vi ste hfanitelji!« je zaklical ravnokar, »kdor pa drugim daje živež, ta je njih gospod; glave kvišku, vi gospodje!« Dvignil je čašo, vsi 90 divje za,-vriskali in segli po atetklenicah, on se je pa z ustmi komaj dotaknil temnordečega vina, kakor da bi srebal kri, njegovi glumečl pogledi so preko čaSe hladno in prežeče Švigali naokrog. Ogenj v kaminu je sedaj zaeijal preko Renaldove svetle jermenaste obramnice, tO jih Je na mah zbodlo v oči. Močan hrust, rdečega lica in laa, kakor gost trnov grm, je z obje-jtnim proejaStvom stopil tik pred Renalda in ga vpraša, da-li j« v eluSbt Velike Turčije, Nek drugi je menil, da Im« vendar, kakor pes, okoli vratu obešeno plemiško ovratnico. .фаЈјв prihWnjiAjl 11. oktobra 194t. KABAWANKEN-BOTI! Stran S. — Stev. 10, :ftike svetovnih dogodkov v zaščitnem ognju teikih strojnic napreduje peh6ta proti robu gozda. (PK. Herrmann, Atlantic, Zander-M.) Na letališče v Rumuni j i so dospela prva italijanska letala, ki se uporabljajo v skupnem boju proti boljševizmu. Vodniki letal so skoraj izključno stari španski letalci, ki se sedaj vdrugič borijo proti istemu sovražniku, (PK. Hahn, Presse-Hoffmann, Zander Multiplex-K.) Jekleni »B r as ila za W. C. V oporišču nekega pristanišča za podmor-niom at prikazuje brod z novimi »Jeguljami€. Z dvigatom se spravljajo torpedi na palubo pomdornice in spolzijo potem s pomočjo posebne priprave v notranjost. (PK. рткор, Atlantic, Zander Multiplex-K.) Izvid ni letalec je odvrgel n a z n-ait-il o, 0 ki, ko udar! na tia, povzroči, da se vname kadeči se naboj, tako, da se jo takoj lahko najde. — (Kreusch, Press© Hoffmann -Zander MulUplex-K.) i4,4J V Ki j ev u. -{дх j; To so napravili sovjeti iz nekoč cvetočega glavnega mesta Ukrajine. Cele A/že in stanovanjske bloke so pred svojim pobegom razstrelili ali pa požgali. Nemški vojaki se po zavzetju mesta lotevajo dela, da pogasijo požare. (PK, Funck, Presse Hoffmann, Zander Multiplex-K.) Po napornih marših na vzhodu potrebujejo tudi konji okrepčila. (ff-PK. Baumann, Zander Multiplex-K.) Številka 13 v гкпј i govod stv u odstrelov* Set baterije lastnoročno *vknjiiuje€ na cevi tako učinkovitega topa. [(PK, Doelfs, Atlantic Zander M.) Streli so dobro zadeli. Obstreljevanje neke vasi, v kateri so se bili zasidrali bolševiki, po topniškem orožju ff, S pomočjo škarjastega daljnogleda se točno opazi učinek obstreljevanja. — (f^-PK, Baumann, Scherl, Zander Multiplex - K.) Tako so izsilili prehod preko Dnjeprл У bliskovitih ovinkih vozi napadalni čoln k bregu, pešci poskačejo van/, zadnji moi 'odrine in v nagli yoinji prehajajo na onstranski breg. ' • L u... |(PK Hackl Pfeaaa Hoffnipp^j Napadalni poskus sovražnika je odbit, Z ujetimi boISeviki maba sane ge vračajo zmagovite oklopnice r njihova izhodišča. — (PK. Plenik, presse Hoffmann, Zander stran 4. — Stev, 16, KAВЛWANKEN BOTE Sobota. 11. oktobra 194L „£iuM prilalelir"... Izmed posebnosti predsednika RooteveltM je omenit! njegove poslanice v obliki pinem. Njegov sin je zaslovel kot pismonoia, seveda'samo s pismi, ki so donaiali prejemnikom le mastne obljube (in v tem bile popolnoma enake angle&kim obljubam pomoči), praktično pa niso koristila. Sedaj je pa Roosevelt tudi svojemu zaupniku Harrima-nu, ki je, kakor znano načeloval USA delegaciji pri v podzemeljskih zakloniiJ^h Kremla končani moskovski konferenci, poveril tako nalogo. Mučno je pri tem samo dejstvo, da se je doznalo iz najboljiega vira besedilo ravno tega, Stalinu poslanega pisma. Popolnoma v iargonu angleSkih strategov umika, ki so celo iz največjih porazov ia-bricirali zmage, samo ker bo bili zadovoljni, da na Norveškem, Francoskem in Grikem, kakor tudi na Kreti ni ostal tudi zadnji mol na bojišču, — govori Roosevelt o globokem vtisu, ki so ga nanj »napravile storitve hrabrih sovjetskih armad«, ki jih sedaj preko treh mescev nemška oboroiena sila niste-matično razbija in uničuje. Da pa pozna točno pravo stanje, dokazuje odstavek, da se bodo našli primerna pota za preskrbo sovjetskih čet z materialom in opremo,« in zagotovilo, »da bo da! potrebno materialno pomoč,« da dosežejo sov jet i končno zmago. To pismo, ki nosi nadpin »moj ljubi prijatelj Stalin« in je podpisan s »Vaš prijateljski udani Vam« je nov dokaz za brez-vestnost mistra Roosevelta, ki s ciničnim smehljajem nagovarja z »ljubi prijatelj« moža, kojega cilj je popolno razdejanj« ev-ropake kulture in civilizacije, in ki v to svrho tudi obljublja potrebno pomoč. Kaj bodo k temu pismu rekli narodi Evrope, katerih zbori prostovoljcev so sedaj bok ob boku z nemško oboroieno silo nastopili k zadnji veliki bitki tega leta? Krvne žrtve Riimimov Bukareftt, 10. oktobra. Napram nereenič-nim trditvam, ki e razirjajo od strani sovražnika, objavlja rumunwAd veliki »tan med drugim sledeče številke; Od početka vojne «o rumunAe čete ujele 60.000 sovražnikovih vojakov. Kot izgube pa morajo rumunske čete (^žalovati okroglo 15.000 pogrešanih, od katerih se mora 7.000 do 8.000 wnatrati za mrtve, nadalje 20.000 padlih in 76.000 ranjenih, od zadnjih pa ima 80% lahke poškodbe. Naeprotno pa ima sovražnik na onih odsekih fronte, na katerih so se borile rumunske čete, 70.000 mrtvih in okrcgio 100.00Vorwllrte, vorwlrta.»Ich bin ein freier WildbretechUtz«, in druge pesmi, ki so navzoče občinstvo do solz navdušile. Po posloviti od Bannfiihrerjev s posegom v roke in poBlovitvi od navzočega občinstva s trikratnim »Zicke-Zacke, Heil«, se je naša mladina prepevajoč, vrnila na svoje domove. Krainburg. (Skrb za jetične.) Bolnišnica Gallenfelc opozarja na to, da je čas ordinacije jetičnega zavetišča v Krainburg od 12. oktobra naprej preložen na torke in petke od 9.30 do 11.30 ure. Prijave se sprejemajo od 8.30 do 9.30 ure. Krainburg. (Smrtna kazen zavlo-milca.) Viktorja Fatur, tapetarsikega pomočnika, rojenega 1911, leta v Zalogu pri Postojni, so v noči na 23. maja v S t r a-a C h i s C h u zalotili pri tem, ko je poskušal vlomiti v gostilno Paula Roesmanna. Pri tem je Fatur potegnil ostro nabnišeno bodalo in Rossmannu med borbo prizadjal več vbodijajev na hrbtu in na glavi, ki samo vsled tega niso globlje prodrli, ker je Roesmann vlomilca z oprijemom mogel še nekoliko brzdati. Fatur, ki je bil pred po-esbnim sodiščem deželnega soišča Klagen-furt (predsednik Landesgerichtsprasldent Dr. lifarinitech, javni tožilec Oberstaata-sebninl sodiščem deželnega sodišča Klagen-anwalt Dr. Hiebmann) obtožen zaradi vlom-ne tatvine in po naredbi zoper nasilne zločince je bil obsojen na smrt, Katharina. (Iz delovanja K VB.) Naš Volksbund je dobil nove prostore in je začel v polni meri delovati pod spretnim vodstvom našega Ortsgrupenleiterja. Orte-grupa polaga med drugim posebno važnost udi na socialno stran. Izposlovala je pod-,e tisMm, ki so v slabem položaju. Po->ebno sle zanima za stanje delavstva v gozdovih v Puterhofu. Gozdno delo je eno Vsled odredbe državnega ministra za vzgojo se bo v bodoče, pričenši z novim šolskim, letom, v vseh ljudskih šolah v Nemčiji poučevala le latinica, tako imenovana »normalna pisava« (pisana in tiskana), do-čim se pisana gotica, tako zvana »frak-tura« sploh ne bo več poučevala. Tako bodo učenci lahko brez težkoč čitali tudi v gotici tiskane knjige; teh pa je, kakor znano, velika večina. Nekateri nemški dnevniki in časopisi izhajajo že nekaj časa izključno v latinici, tako ла pr. najbolj razširjeni nemški list »Včilkischer Beobachter« in ugledni dnevnik »Kolnische Zeitung«. Doslej sta bili v Nemčiji udomačeni obe pisavi; gotica (fraktura) in latinica. Leposlovne knjige so tiskali izključno v frakturi, znanstvene in strokovne pa po večini v latinici. V nemških dnevnikih je od nekdaj prevladovala gotica. Izjema je veljala pri velikih listih le za gospodarsko rubriko, kjer se je uporabljala latinica. Antično pisavo Karla Velikega, v kateri so bile pisane prve nemške knjige, so po več stoletjih v dobi renesancc znova odkrili in ker so v tej pisavi ostali ohranjeni prepisi klasikov. Od Rimljanov pa so prevzete, kakor rečeno, le velike črke. šele iz karolinške antikve- (nazvane tudi minuskula), ki se je razširjala zlasti v romanskih državah, je nastala gotica v raznih inačicah, med katerimi se je najbolj uveljala fraktura. Ta gotica je bila nekdaj zelo priljubljena tudi v Italiji, Franciji, Angliji, Španiji in Nizozemski, še danes izhajajo nekateri stari angleški listi z imenom v gotici. Vendar so v teh državah gotico kmalu spet opustili. Omembe vredne so tudi nekatere posebnosti sedaj predpisanega vzorca opisane latinice, tako imenovane normalne pisave. Pisati se sme v šoli nagnjeno na^desno ali pokončno, kakor bolj prija otroku, nikakor pa nagnjena na levo. Razlikovanje tankih in debelih črt v pisavi ni predpisanao pa tudi ne prepovedano. Namen pouka v pisanju mora biti ta, da se doseže naravna, jasna in hitra pisava, v kateri naj pride do izraza piščeva osebnost. Vzorec nove pisane latinice, ki je bil poslan vsem šolam, je značilen tudi v tem, da kažejo posamezne črke le prav kratke, zgornje ln spodnje dolžine, , tako da znaša razmerje„?iaed srednjo širino vrste in polno širino (med višino črke »a« in črko »f«) 2:5, medtem ko Je doslej znaSalo to razmerja le 2:6. Veliki pisani »S« se podobno piše kakor tiskani »S«. Poleg malega »s« pa se uči se poseben znak za ostri »s«, ki pa se rabi samo v nemščini. Iz nove pisave bodo izločeni vsi nepotrebni okraski posameznih črk. Zonanli in notranji poioiaj v Bolgariji Sofija, 7. oktobra. O zunanjem in notranjem položaju v Bolgariji so poročali na seji bolgarske vlade večinske stranke predsednik Filov, zunanji minister Popov ter notranji minister Gabroyski. Kakor je izvajal predsednik vlade, so storjeni vsi potrebni ukrepi za obrambo bolgarskih najvišjih koristi v tej zgodovinski uri, ko so države osi zapopadene v trdem boju zoper izmed najtežjih in je zvezano z nevarnostjo. Vedno in vedno se zgodi kakšna nesreča. Zadnji čas moramo na žalost zabeležiti tri take nesreče. Nekemu delavcu je padla veja na oči, eden si je poškodoval roko, drugi nogo. Vsi pa bodo ionalu okrevali. Katharina, (R a z n o.) Za konje naše občine se bo vršil dne 23, oktobra 1941 nabor v Neumarktl, Začetek ob pol 9. uri dopoldne, kraj: nasproti Dekliškega doma. — Prejšnja Nabavna zadruga Lom se bo spremenila v Nabavno in prodajno zadrugo Katharina in bo začela zopet delovati. Kot člani se bodo sprejemali vsi občani občine Katharina brez izjeme. Zaenkrat je naročila 1 vagon kromprija. Asling. (Prometna nezgoda.) Pri srečanju z nekim tovornim avtomobilom je delavec Janez P r i s t o v e svojim kolesom zapeljal na kup peska in padel s kolesa. Poškodoval se je na obrazu. Nezgoda se je pripetila na glavni cesti v Jauerburg, ki jo gradijo. Assling. (Šport.) K prijateljski nogometni tekmi sta nastopili moštvi SV. Assling in SV. Straachische. Prisostvovala je velika množica gledalcev. Igra je končala s 3 ; 2 za Assling. Feislritz in d. Woheln. (Nabiranj zdravilnih zelišč.) Tekom letošnjega poletja je tulcajfcije prebivalstvo aa- bogastvo in zoper komunizem. Stališče Bolgarije v sedanjem mednarodnem položaju se ni spremenilo in se tudi ne bo. Bolgarija bo ostala državam Osi ob boku ter bo во-dlovala pri ureditvi nove Evrope in uvedbi novega reda. Pomembna so bila izvajanja notranjega minitsra Gabrovskega, ki je poudaril, da vlada ne bo odnehala pred nikomur v nobenem vprašanju notranjega življenja. Napovedal je izredne obrambne ukrepe, če bi se delovanje prevratnih elementov v Bolgariji nadaljevalo. Vse taike ljudi bodo naredili docela neškodljive. Sporočil je dalje, da so oblasti že ugotovile in prijele poglavitne prvake komunističnega gibanja, ki jih podpira Moskva. Nazadnje Je govoril o novih zakonskih ukrepih, ki naj jih zbornica odobri, da se rešijo narodne koristi. Vlada Je predložila poslanski zbornici načrt zakona o kazni za tiste, ki motijo javno življenje. Za sleherno komunistično propagando so določene razne kazni, med njimi tudi smrtna. Za poslušanje tujih radijskih postaj Je najmanjša kazen pet let ječe in pol milijona levov globe. Bolgari, ki BO v službi pri tujih radijekih postajah, so obsojeni na smrt. Druge zelo stroge kazni so določene za vse, ki bi zagrešili kar koli, kar bi v sedanjih okolščinah utegnilo Bolgariji škodovati. Ljudstvo odobrava nameravane ukrepe in pričakuje, da bodo napravili konec zločinskim delovanjem temnih elementov. * Rim. V Transvalu ln Oranskl svobodni držav pride, kakor poročajo nevtralni viri; skoraj dnevno do spopadov med Angleži in Buri. Britanske vojaške oblasti so r-epo-vedale angleškim vojakom, da bi r- e-čemih urah posamič pokazali na ul' " i ne smejo imeti orožja. Zanimivosti Izreden ribji-plen. V morskih predelih južno od Kopenhagena na Danskem so se pojavile te dni ogromne množice slanikov. Morje je bilo daleč naokrog vse belo. Sla-nike so kar z lopatami in škafi metali na suho. Odšle so brž na lov tudi številne skupine ribičev z ladjami, ki so po nenavadno uspelem lovu kmalu pripeljale k bregu ve-> liltaneke množine rib, da kaj takega danski ribiči že z lepa ne pomnijo. Ena sama ribiška ladja je pripeljala k obali 15.000 ton slanikov. Heimschulen (domovinske šole) bodo ustanovlejne na vsem področju nemžike države. Njihov namen je vzgajati ljudi v narodno socialističnem svetovnem nazoru. Ustanovljene bodo neodvisno od krajevnih potreb in bodo sprejemale otroke tistih staršev, ki prebivajo v tujini ali vršijo službo izven nemške države, otroke staršev, ki morajo kot politični vodje, oficirji ali uradniki pogostokrat menjati svoje bivališče ter se zatorej ne morejo dovolj posvečati vzgoji svojih otrok. Sprejeti bodo tudi tisti otroci kmetov, delavcev in obrtnikov, ki so posebno nadarjeni in jim je treba posvečati več skrbi. Sole bodo urejene posebej za fante in posebej za dekleta. bralo okrog 2.000 kg amlkovega cvetja, 1.000 kg planinskega maha, 1.000 kg en-cianovih korenik, 1.000 kg rženega rožička in 300 kg preobjede. Vsa zdravilna zelišča so bila oddana in bodo koristno uporabljena. Privali. (Večerno zborovanje žen.) V NSV-domu se je vršilo na večer zborovanje žen ,na katerem je Frauen-schaftsfUhrerin Iz sosednega Bleiburg-a, Hansi S1 i u t z, predavala o nalogah žen. Žene Iz PrEvall so se govornici zahvalile za njeno ljubeznivo pomoč ln prosvetno delo. Hoflein. (Pre prečen a t at vi na.) V pretečenih dneh, v poznih večernih urah sta se priplazila dva poznana vaščana iz Hofleina v grad Wurzbach; tam sta nakopičila raznega perila in pripravljala celo več kosov pohištva, da bi potem vse skupaj v temni noči odnesla na »varno mesto«. Bistro oko postave pa je njuno nameravano tatvino pravočasno opazilo ia preprečilo krajo. Predrzna tatova sta bila aretirana. SONNTAGS- u. NACHTDtENST r Apotheken in Krainburg von 11. bU 18. Oktober MB. M. BAUCH Btrai в. — St«T. 18. ■ . I ——p— KABAWANKEN-BOTE BoWa, If. oktobra 1941, Dx. F. I. Lukae Lcrežite! Hranltel QtmaiimL meltnlihw^ ut pjmMVmje^ ФелЈлАу mjdkoMjjdi luuL рЈшМиек IS. LEKCIJA LSsung der Aufgabe: 1. Der Frieeur schneMet die Haare. 2. Die Kolonialprodi^te kommen au8 den Kolonien. 3. Der Regen kommt аш den Wolken. 4. Die Quelle kommt aue der Erde. 5. Die Seife dient zura Wa-schen, 6. Die Fedem und der Bleistift dienen zum Schreiben. 7. Die Kohle dient zum Heizen. 8. Ein Fahrraid braucht man zum fahren. 9, Zum n&-hen braucht man Nadel und Zwim. П. Držalo grabelj je iz lesa. Drva se rabi za kurjavo. Žlica služi za jed. trne pride iz zemlje. Voda tega vodnjaka je čista (jasna) in sveža. Globočina tega jarica znaša 4 metre. Ti vodnjaki . so preplitvi, ne dajo (darujejo) nobene vode. Bi јеТ1 kakšno pečenko? Svinj-eko ali telečjov pečenko? Milsim, ml jemo govejo pečenko. Tujci kupujejo vodnik mesta Klagenfurta. Čepica . sprevodnika je modra. Italija ima obliko Somja. Ш. Juden und Kommunisten sind Feinde des Staates. Diesem Bach fehlt daa Waaser. Jedem Narren gefallt seine Kappe. Das Waaser dieses Flusses ist dunkelgriin. Die Fedem des Hutes je-. ner Frau sind bunt. Die Hauptteile des Kopfes sind: Die 8tirne, die Au-gen, die Ohren, die Wangen, die Nase und der Mund.. Die Wagen dieses %и-ges sind elegant Predlogi, ki zahtevajo 2. sklon: etatt, anstatt, wMhrend, wegen. Obungss&tze: Er kommt etatt eel-nee Vaters. Wahrend dee . Regens blei-be ich zu Hause. Die Tiere schlafen wahrend der Nacht. Er kommt nicht wegen dee Gewittere. Statt des Regens kommt der Schnee. Wahrend du Schach apielst, mache ich meine Aufgaben. Er raucht nicht wegeii des Verbotes. Ich kann wegen der Hitze nicht schlafen. Wegen der Ver-epatung dee Zugee rnUeeen wir warten. wahrend dM Sommers gehe ich oft baden. Anstatt einee Volkeliedee eingt er eine Ane. Predlogi, ki zahtevajo 4. sklon: durch, fUr, gegen, ohne, um. Cbungssatze; Wir fahren durch die Stadt. Durch Nacht zum Licht. Er ist arm durch seine Schuld. Ich arbeite ftir meinen Freund. Die Soldaten kSmpfen gegen die Feinde. Diese Aufgabe ist ohne Fehler. FUr eine Mark kann man einen Film kau-fen. Ich komme gegen 3 Uhr. Wir verkau-fen das Haue um 20.000 RM, FUr ein Kilo Apfel zahlt man 40 bis 60 Rpf. Die Wahr-heit besteht gegen die LUge. Gegen die Dummheit k&mpfen die Gotter vergebens. Ohne Geld кбппеп wir nichts kaufen. Ohne meinen Freund bleibe ich nicht. Um das Haus ist ein Garten Eine Blume ohne Duft. Der Reiter reitet durch das Dorf. Dieser Fischer fischt ohne Erlaubnis. Der Vogel fliegt um den Baum. Die Soldaten kampfen um die Freiheit des Vaterlandes. Ein Mensch ohne Familie ist arm. Er bit-tet um Feuer, fUr seine Zigarette. Er iat ein Mensch ohne Gedachtnis. Dieser .Mann hofft seit Jahren ohne Erfolg.Wir kampfen gegen die Juden. Dieser Herr spaziert ohne Krawatte. Hier iat eine Kirche ohne Turm. Ohne den Koffer fahre ich nicht nach Wien. Ohne ein Buch kann man echwer lemen. Dieses Abteil ist fUr Nichtrau-ther, jenee ist fUr »Mutter und Klndc re-eerviert. Predlogi, ki zahtevajo 3. »li 4 sklon: an, auf. hinter, neben, in Uber, unter, vor und eerwiert. Osnovno pravilo: Ce se gre za položaj, za obstanek na nekem mestu, se stavi 3. sklon (vprašanje: Kje?); če se gre za gibanje, smer ali menjavo prostora, se stavi 4. sklon (vprašanje kam?) 3. Fall; Цав Bild hftngt an der Wand. (Wo hangt das Bild?) 4, Fall: Ich hange d?« Bild an die Wand. (Wohin hange ich daa Bild?) Pomni: Predlogi ee čeeto vežejo s sle-ИсЈЧти Дтот X №Q ашо bso^o. Na primer: ал -f- dem = am vor + dem = vorm an + das = ans auf das = aufs vor 4- das = vore An dem Haue z= am Haus In dem Haus = im Haue vor dem Haue = vorm Haus An das Haus = ans Haus auf das Haus = aufs Haus vor daa Haue = vore Haus CbimgesKtze: Das Buch liegt auf dem Tisch. Ich gehe zur Post. Ich bin auf der Poet. Wir stehen hinter der Tiir. Wir ge-hen hinter die Ttir. Das FaG iat im Keller. Wir rollen Idas Fafi in den Keller. Das Bild h&ngt Uber den Schreibtisch. Wir hangen daa Bild Uber den Schreibtisch. Der Tep-pich liegt unter dem Tische. Wir legen den Teippich unter den Tisch. Das Tal ist zwi-schen den Bergen. Wir legen das Buch zwi-schen die Hefte. In dieeem Kurs sind 35 Schiller. Wo eitzt der Vogel? Auf dem Da-che. Wohin fliegt der Vogel? Auf das Dach. Wo Webt die Maifee? Auf dem Brief. Wir wohnen in der Stadt. Wir gehen in die StadL Die Blumen stehen am Fenster.. Ich stelle die Blumen an das Fenster.. Der Bleistift liegt neben dem Buche. Wir legen den Bleistift neben das Buch. Unser Zug steht auf dieeem Geleiee. Warum bleiben Sie solange am Schlater? Weil der Beamte noch nicht hier ist. In dieeem Bache sind keine Fische. Wo eind keine Fische.? L Preetavi v sloveičino: Die Magd bringt den KUhen das Futter. Die Beeren des Walde# sind echmaokhaft. Die Bienen machen den Honig. Die Ratten und die M&use sind schSdlich. Der Duft der Rosen 1st angenehm. Der Schomstein dieser Fabrik ist 80 Meter hoch. Die Folgen seiner Krankhelt sind schwer. Die Zimmer ihrer Wohnung sind r&u-mig. Die Kraftwagen der Poet eind rot. Ich babe, keine Schuld. Dieser Uhr fehlen die Zeiger, Der Bauer arbeitet im Stall und auf dem Felde. П. Postavi V pravilno obliko: 1. Die Schweeeter kommt anstatt Bruder. 2. Er iet lustig trot? (seine Krankheit). Er arbeitet oft auch wfthrend (die Nacht). Er weint wegen (der Tod) seines Vaters. Ich, fahre mit (mein Freund) nach Veldes. Meine Freundin wohmt gegenUber (das Em&hrungs-amt). Ich mache Aufgaben mit (meine Mutter). Er geht nach (die Aiteit) Er let eelt (eine Woche) krank. Er let mUde von (die Aiteit). Die Soldaten marschieren durch (ein Wald). Die Soldaten k&mpfen fUr (das Vaterland). Wir k&mpfen gegen (der Feind) Ohne (ein Z^dholz) kann ich meine Zigarette nicht anziinden. Der Keller ist unter (das Haus). Ich lege den Teppich imter (der Tisch) (wohin?). Die B&ume sind in (der Garten). Der Hut hftngt an (der Kleiderrechen.) Ich hange den Hut an (der Kleiderrechen) Beantworte folgende Fragen: 1. Wer repariert ein Auto? 2. Wieviel Zahne hat der Mensch? 3. Was ist Berlin? 4. Was macht der Hund? 5. Was macht die Wfischerin? 6. Wo 1st der Keller 7. Wo iet das Neet des Vogel8?8. Wo arbeitet der Faibriksarbeiter? 9. Wo wohnen die Soldaten? 10. Wo schwim-men die Fische? 11. Wo fliegen die VSgel? 12. Wo hangen die Bilder? 13. Wohin hangen wir die Bilder? 14. Woheir konmjt der Brieftriger ? 15. Waa bringt er? 16. Womlt sehen wir. 17. Worn* heren wir? Down in polje (Nadaljevanje s 4. strani.) Pravilna reja malih živali Pomen gojitve malih živali velikokrat podcenjujejo; vendar znaša vrednost pridelkov iz celokupne reje eno desetino kmetijskih proizvodov vobče. Z gojitvijo malih živali se pridobijo primečki važni hrani, kakor me- Vzoren kurnik s krmilnim avtomatom. (Photo Krack.) su, mleku, jajcem, medu, in dragocene surovine, kakor naravna svila, angora-volna, usnje, vosek itd. V resnici se tudi že opazuje močan porast reje malih živali. Treba je pa s poudarkom opozariti, da vsak v hlev nanovo postavljen kunec ali kokoš še ni »rušilec blokade«. Slišali in tudi ubogali so često poziv, naj se redijo male živali, preslišali 80 pa nastopni stavek, naj se male živali redijo le tam, kjer je zadosti potrebne krme. Cim dalje traja vsiljena nam vojna, tem bolj moramo štediti in gospodariti z našimi sredstvi krmljenja in s tem večjim poudar- ^ kom moramo rejce malih živali napotiti na drugo važno načelo, da redijo male živali samo tam, kjer je zadosti doma izdelane in doma pridobljene klaje. Reja malih živali, ki je v celoti ali deloma zasnovana na tem, da se krma dokupiije, na noben način ne po-menja razbremenitve našega gospodarstva glede prehrane. Dandanes je od večje vrednosti, ako se redi manj živali kakor če se jih redi veliko število. Reja živali je šele takrat pravilna in kaj vredna, kadar se znižani stalež v največji meri prehranjuje ■ klajo iz lastnega gospodarstva. Gojitelji malih živali si morajo veliko bolj nego doslej prizadevati, da povečajo proizvodnjo krme in se pobrigati, da jo na« sejejo, času primemo pridobivajo in shranjujejo. V zvezi s tem se mora posebej opozarjati na ukisanje zelene krme. Po zalogi krme se mora ravnati tudi izbera živali. V prvi vrsti pridejo v poStev domači zajci. Ako so na razpolago odpadki pri hiši, kuncem ni treba močne krme; ako bi se tako pokladalo kuncem, bi tc pomnilo zgolj obremenitev našega gospodarstva. Koze dajejo, ako je zadosti zemlje za pridobivanje klaje na razpolago, ravno tako brez močne krme dobre donose mleka, samo da se pozorno nasajuje in prideluje krma, ki vsebuje obilo beljakovine. Ni zaželjeno, da bi se brez zadostne podlage krme na novo ustvarjale kokoš jere je Kure in druge male živali naj redi le tisti, ki razpolaga s pbtrebno klajo. * Pravila za napajanje telet, ga rejo in za proepeh telet je posebno važno pravilno napajanje. Tukaj ne sme biti noben nemarnosti. Glede vprašanja, koliko krat je treba tele napajati, je odločilna starost. Cim mlajše je tele, tem pogostejše ga moramo napajati. V prvem tednu življenja naj dobi naipoj 5 krat na dan, v drugem tednu ga je treba samo še štirikrat, v tretjem tednu pa samo trikrat na dan napojiti. Napoj mora biti tako topel, kakor mleko, kadar prida od krave. Paziti je tfeba na to; da tele ne pije prehlastno. Ako preveč hlastno požira, me prilde napoj v sirčnik ampak v prežvekovaJnik (vamp). To pa lahko povzroči drisko, ki je mlademu teletu zelo nevarna. ш. Vlačilec za sirovo olje. Orodje, ki ga nemSki kmet pri obdelovanju polja ne more več pogreSati ia ki je btlo, kakor je pokazala pred nedavnim razstava kmetijskih strojev v Krataburg, tudi v Siidkarnten deležno največjega zanimanja. (Photo Krack.) W»rt«r Abteil (e) — oddelek ад — pri anetatt — aameeto anzUnden — prižgati Arie (w) — arija, napev auf — na bestehen — zdržati, oetojati bitteo — proeiti Dummheit (w) — aeunmofrt durch.— ekozi Erfolg (m) — uspeh Erlaubnis (s) — dovoljenje Eniahrung«amt (e) — prehramjevaloi urad FaB (s) — eod Fehler (m) — napaka Feld (e) — polje fischen — ribariti Film (m) — film Gedachtnis (e) — spomin gegen — proti Geleise (s) — tir Gott (m) — bog h&ngen —viseU hinter — zadaj hoffea — upati ћбгеп — Bližati kSjjapfen — bojevati se Kleiderrechen (m) — obešalnik Keller (m) — klet Kirche (w) — cerkev kleben — lepiti legen — položiti liegen — ležati lustig — vesel, -a, -o Liige (w) — laž Mechaniker (m) — mehanik neben — poleg Nest (s) — gnezdo ohne — brez Eflamaem —< đzažltl ^ reparleren — popraviti reiten — jahati Reiter (m) — jezdec reservieren — prihraniti, reeervirati rollen — valiti se Schnee 4di) — sneg Schreibtisch (m) — pisalna miza gpazieren — »prehajati se spazieren gehen — na sprehod iti (ich gehe spazieren — grem na sprehod) Stali (m) — hlev statt — jjameeto Tod (m) — smrt trot« — vkljub Uber — čez unter — pod Vaterland (e) — «<*nwlna • Verbot (e) — prepoved vergebens — zamaA Volkelied (s) — narodna peeeir vor — pred Wahrheit (w) — rcanica wihrend — medtem Wiecherin (w) — peric* wegea — zaradi Zahn (m) — zob pviachm teed Sobota, 11. oktobra 1941. KARAWANKEN.BOTE Sfran 7. — Štet. 18. ysi КШТЈБ NABAVLJAJO SVOJE POTREBŠČINE NA PRI krmi semenih umetnih stwoiifi iii^ KMETIISKIH ZADRUGAH Vsak kmet naj se takoj zgfasi pri kmetijski zadrugi, ki je zanj pristojna! Krainburg St. Georgen Laak Domschale Kerschdorf be: Eisnern Goriach bei Veldes Mitterdorf bei W. Feisiriiz Lom bei Neamarktl Radmannsdorf Woch. Feisiritz St. Martin bei Liiiai Vnterdrauburg РгатаИ DAMEN-UND HERREN-MODE LEDERTASCHEN KRAINBURG Naš list I BERLITSCH I mechon. WerkstiiH* fj ZwischenwSssem Grauguss und andere MetallgUsse prompt und sauber von der \ Eisengiesserei r i # StVelt a/Sive tel. 728 IZDELOVANJE HAR/VIONIK Čitaite Kaurawastken Bote! Ло8. Fleiss '' I. VL in a Save (Poitno Ie2»i«) BANK. FOR K.ARNTEN Aktiengesellschaft KLAGsNFURT Podružnice: VILLACH, SPITTAL a/d Drau, WDLFSBER6 dptejema vlage na knfiitce in /ekoče račune. po«o/a/e denat in te priporoča ta izvrševanje vteh bančnih poilov ¥ Informacijo daje; Hermann Krombholz-Krainburg, Hotel Europa ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 13. ure # Ladislaus & M. Schustersckitz Sbijpketjd StrALnLp.(jmtket Lees bei Veldet Ло8. Fleiss '' I. VL in a Save (Poitno Ie2»i«) Baumwollspinnerei und Weber«! Neumarktl Ed. Glatizmann & Atfd. Gassner Spinnerei, Weberei, Garnffirberei und Bleiehe, Stuckbleiche und Appretur FQr die Landwirtschaft: Gummi!(hflrzen »on rm г - w, rh «- Industrie-u. Spiralschlliuche aller Art Schragrollenlager-Achsen sami RSdOf und Bere'