advertise in the best
slovene newspaper ★
Commerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske ^ delavce v ameriki
Čiiatelji v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU, sploh po in izven Amerike
:XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 17, 1956
Zadnje vesti
daZ^CIeVe,and je napoved ta,
se K? dopoldne še oblačno, da
0	Popoldne zjasnilo in bomo
1	najvišjo temperaturo 78,
62 stopinj. Za jutri, da ePo in jasno. V Washingto-napovedujejo za vse kraje Tovzhotla in zapada oblačno, %Vno vreme.
8aIn^ttSbUrghu 80 Prekinili
r nja med jeklarnami in de-
toret pa Zato' da 1)0 ^fis v toel £St°Pnik jeklarn Stevens i jMV Yorku posvetovanja se ,r!Stlijo Fkla. Jutri, v sredo, Wt*»n skupna pogajanja na-ZoI*t v Pittsburghu.
Pri
W , Volltvah meseca novem-domo imeli glasovanje za 500,000 če naj se v
Va^nd" lete 1959 PrirediJ'o ženske igre.
J® obtožila Sovjetsko
«5kih i drŽi ,etalce dVeh ame"
gresa v."1: katere A™rika P°-
frttS'hJ V Moskvi ^ela
la, (]a znanje in je obljubi-•o ti i Za5e,a Preiskavo kje Sest U Cl Po^šani so že obw," 0 asPeh« preiskave bo
V Mo^vj amcri5ko poslaništvo g
poijirr«je javi,a
^utwwi a in je v Washi"S-nika , a Potom svojega posla-
Skih i./* ameriški piloti lov-
V0 .^'leteli nad poljsko drža-
dovoljenja.
W^tini so imeli hudo le-tla	ko Je Pad,° na
in : tn,sko letalo, eksnlodiralo Vih	Posledica—23 mrt-
*10 Njenih.
V
O* kneževini Monaco v t'cno	dnižabno "i" poli-
kap^ Važno senzacijo. Dvorni Aiueri, 3e namreč priznal, da bo bi]a anka Grace Kelly, ki je da]a P^ila princa Rainerja,
4 Potomstvo.
»Ha s!?! k*1*15"1 je dejal, da ni-k^tk( Vrivati to, kar bo v n0. itak uradno ob javi je-OUeia „ 1®eževin'1 Monaco ne ^edstva na prestolu, b?
Oilier b' Umrl sedan.H Princ tC,'.. Popadala k republiki l|Ji.
SeUpw
^guno madžar^kih političnih ^PadrT' Ui 80 Priš,i * letalom v sponZ.° Nei»«ijo, je dobilo ki stan Ja v osebi Rose Varga, 15. iC"3® tu v Clevelandu na javn0 in .,Mrs- VarSa je brzo-Hic0 v i sPonzorstvo v bol-^ejl^j« In?lostadt v Zapadni ^gU kjer 86 nahajajo po-V letalu je bil toin> ]{. Pretep med prvim pilo-niki! ' Je vladi zvest, in upor-^ K;?' ki 80 Puota prisilili, to 5z Pilotirati letalo pilo-Rain, „ potnkov, seveda dru-K ' amreč v Zapadno Nemči-
^jo^'^rghu je imel včeraj afnnm Predstavo cirkus Veliki y	ki je znan po
beležilpredstave se je
d«lali 8 • °° ,judi- ki so m' 80 8icer bi,i
^eriš^ '' da dokler obstoja Wia) in tradicija, va.jena cir-^di cil.k °kler bodo otroci, bo je ClJoda vodstvo cirku-misli- Morda bo v ai,ašnii '.j Podobnega kot so ** bodo C,rkusi—te predstave
ne. Mehanične, avtomatič-
ŠTE VILKA (NUMBER) 135
Bo j zoper polio je uspešen; avgustsezona polia
WASHINGTON, 16. julija—Osrednja zdravstvena oblast je izdala poročalo o stanju polia v letošnjem letu. Poročilo pravi, da so bili novi slučaji polia mnogo, mnogo nižji, kot lansko leto in je upravičeno upanje, da se bo leto 1956 končalo z zmago nad poliom, če bomo dali svoje otroke pravočasno cepiti zoper polio.
Zadnja statistika navaja, da*' je bilo v letošnjem letu 2,931 novih slučajev polia po Ameriki, lani ob istem času 4,111.
Mesto Chicago dela izjemo. Zdravstvene oblasti v Chicagu so označile številne nastope novega polia za vznemirljive. Nekaj pa je na tem, kar se lahko pripisuje ali brezbrižnosti staršev, ki otrok ne dajo cepiti, ali pa gre za posebne čikaške razmere v posameznih okrajih.
Zdravstvena oblast posebej opozarja starše, da je mesec avgust navadno višek sezone polia, naj se torej pobrigajo, da otroke pravočasno cepijo zoper polio.
So še zaloge jekla!
Steel Magazine, glasilo ameriških jeklarn, razpravlja o položaju v jeklu. Magazin ugotavlja, da so bile na stavko pripravljene tako jeklarne, pa tudi delavske unije. Če bo stavka trajala 30 dni, na ameriško gospodarstvo to na splošno vzeto ne bo močno vplivalo, ker je zalog jekla dovolj. V Ameriki je 64 jeklarn, ki delajo s polno paro, ker v njih ni stavke. Ameriška obramba, v kolikor bo rabila jeklo in ga nima na zalogi, se bo lahko poslužila teh jeklarn in njihovega jekla. Položaj pa se utegne bistveno poslabšati, če bi bila stavka dolgotrajna in bi se zavlekla v drugi mesec.
Pobegnili z letalom
Neko madžarsko letalo je doživelo med poletom pravo notranjo zračno bitko. Med potniki je bilo sedem takih, ki so že popre-je skovali tajno zaroto, da bodo pilota prisilili, da popelje letalo v Zapadno Nemčijo. Med njimi je bil tudi izvežban pilot. Z orožjem so rednega pilota prisilili, da je odstopil mesto temu drugemu pilotu, ki je z letalom pristal v Zapadni Nemčiji. Med poletom pa so se v letalu divje pretepa-vali. Ko je letalo prispelo na letališče Ingolstadt, je večina potnikov morala v bolnico. Sedem jih je zaprosilo za politični azil, deset, skupaj s posadko, pa hoče nazaj na Madžarsko. Zarotniki so trdili, da je to začetek upora na Madžarskem, ki naj bi posnemal onega v poljskem mestu v Poznanu. Madžarska vlada zahteva, da se vsi pobegli v Zapadno Nemčijo vrnejo nazaj, da jih bo madžarska oblast primerno kaznovala.
ZOB ZA ZOB!
Grški uporniki na Cipru so proglasili, da bo odslej naprej veljalo zob za zob. Če bodo Angleži ubili enega grškega otroka, bo padel en angleški otrok. Če eno grško ženo, bo padla ena angleška žena. Če en dorasli Grk, bo padel za njega en dorasli Anglež.
POSTANE NAJ SLEP ZA VEDNO!
V Orlando v Floridi živi družina baptistovskega pastorja James Sibole, ki ima štiriletnega sinčka Mike Sibole. Mike je pred dvema letoma izgubil eno oko. Moral je na operacijo, ker se je bil na tem očesu pojavil rak. Mike pa ima tudi na drugem očesu raka in oče James Sibole je sedaj pristal na to, da če obstoji možnost, da se Mike ohrani pri življenju, mu naj z operacijo odstranijo tudi to oko. Ta sreda je določena kot dan
operacije, ko bo Mike postal za vedno slep.
V soboto je Mike praznoval svoj četrti rojstni dan, zadnjega, ko je še videl svet okrog sebe.
Tragedija je postala znana po vsej Ameriki. Oče, ki sinčku ni povedal, kaj se bo z njim zgodilo v sredo, dobiva brzojave in pisma sočutja, med temi je pa tudi nekaj takih, ki očeta kritizirajo, ker je pristal na operacijo, čeprav otroku morda s tem ohranijo življenje.
KAM S TAKO AMERIŠKO MLADINO?
Osrednja zdravstvena oblast v Washingtonu si beli glavo z vprašanjem, kaj bo z ameriško mladino, če jo bodo pustili, da se razvija, kot se razvija.
Oblast je dala izvršiti zdravniške preiskave doma in na tujem, preiskala je sedem tisoč mladine v starosti od šestih do 16 let in to v Ameriki, v Italiji, Avstriji in v Švici. Rezultati so bili ti, da se je pri skoraj 58 odstotkih ameriške mladine izkazalo, da ne odgovarja osnovnim pojmom zdravega gibčnega telesa, pri preiskani evropski mladini pa je bilo le okrog devet odstotkov tako zaostalih.
Izkazalo se je nadalje, da ima ameriška mladina boljše pogoje, da se dobro razvija, ko gre za vprašanje hrane in zdravniške oskrbe. Bolezni pri mladini po-jenjujejo, mladina raste, se debeli, toda osnovnih pogojev zdravega telesa nima. To pa radi tega, ker ne hodi več, se ne poslužuje dvokolesa biciklja, se torej ne premika, da bi pospe-
NAPITNINA JE ŽE— DRUŽABNA POTREBA?
Če moramo dati napitnino za kako postrežbo, postrežbo samo itak plačamo, potem ali je to ameriško? Amerikanci sicer pravijo, da če sem v restavraciji in znaša račun za kosilo tri dolarje, naj plačam pač tri dolarje. S tem, da mi kdo pomaga pri snemanju klobuka, ali da dam suknjo raz sebe, kaj naj še posebej plačam?
V	Sovjetski zvezi so proglasili napitnine kot ostanek predrevolucionarne carske Rusije, pa kaj se tam dogaja: v brivnicah tisti, ki klijentu malo počisti obleko in skrtači površnik, dobi na teden napitnine 150 rubljev, strokovni delavec v tovarni pa zasluži le rubljev 100 na teden.
Davčna oblast je imela opravka z natakarjem v znanem hotelu Waldorf-Astoria v New Yorku, ker ni prijavil napitnine. Sploh pa tisti, ki prejemajo napitnino, mislijo, da je napitnina davka prosta. Davčna uprava pravi, da ni. Ta natakar je prejel samo v enem letu $36,784 napitnine, ali $17,-084 več, kot ima plače predsednik ameriškega vrhovnega sodišča!
V	Ameriki je danes že postala navada, da dajemo napitnino bolniškim strežnicam, pomočnikom pri zdravnikih, voznikom ini tistim, ki nakladajo pohištvo, če se selijo, tistim, ki instalirajo televizijske aparate, ali pa pralne stroje, pa je zanimivo, da ko so izvedli povpraševanje pri Amerikancih, ali so za napitnino ali proti njej, so bili v principu proti njej. Ko pa so iste Ameri-kance vprašali, ali pa plačujejo napitnino, so vsi odgovorili, da jo plačujejo.
Mnogo je natakarjev, ki dobi jo $175 naDitnine na teden. Torej $9.000 na leto, ali več kot dobijo redne plače profesorii in drugi izobraženi ljudje.
Bi torej ne kazalo, da se poprimemo dela, ki je plačano, pa nosi še napitnino?
sevala obtok krvi, ker se samo vozi in vozi z avtomobili in z avtobusi.
Drugo poglavje je 30,000 otrok, katere je obiskal do letošnjega leta polio; dalje 30,000 takih, ki so invalidni vsled raznih vročinskih bolezni, pa tudi že radi revmatizma na srcu.
Kakih pet milijonov mladine do 18. leta je notranje razdvojene, ker ne vedo, kaj bo življenje napravilo z njihovimi starši-ali bo družina ostala skupaj, ali pa se bosta oče in mati razporo-čila. To je rak ran sedanje ameriške družbe. Računati moramo namreč s tem, da je na leto vsled razporok 150,000 ameriških otrok, ki so vrženi iz družinskega gnezda.
Sicer so gotova poročila, da je za mnoge otroke razporočenih staršev po razporoki dobro preskrbljeno, da njihova vzgoja in vzreja ne trpi toliko, kolikor po-preje vsled nesoglasja staršev, večina pa le deli usodo znanih "ptičkov brez gnezda."
VEČ MLEKA!
Gospodarska fakulteta na univerzi v Chicagu napoveduje za ameriške farmarje, ki se pečajo s produkcijo mleka, lepše čase. Povpraševanje po mleku bo v prihodnjih desetih letih narast-lo in bo treba dati od 16 do 18 milijard funtov mleka več na trg. K večji potrošnji mleka bo pripomoglo med drugim nara ščujpče ameriško prebivalstvo.
SKRB EISENHOWERJA PO VRNITVI V BELI HIŠI: PAN AMERISKA KONFERENCA DNE 20. JULIJA
Iz bolnišnice
Mrs. Frances Vadnal se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 3620 Beyerle Rd., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice. Prijatelji jo lahko obiščejo sedaj na domu.
Na spremstvu
Mr. August Kollander, ki vodi svojo potniško agencijo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., je v nedeljo zjutraj spremil večjo skupino rojakov in rojakinj, ki so odpotovali z letalom na obisk v domovino. Ž njimi potuje do Pariza in Milana, kjer bo preskrbel, da bodo dobili zveze z vlakom ali letalom za nadaljevanje poti v domovino. Vrnil se bo v petek.
KONGRES SE PRIPRAVLJA NA ODGODITEV ZASEDANJA
WASHINGTON, 16. julija—Predsednik Eisenhower, ki se je vrnil iz Gettysburga, je dal preko svojega tiskovnega tajnika Haggertya javiti, da se pripravlja na pan-ameriško konferenco, ki se bo vršila v mestu Panama City. Ko gre za delo v kongresu samem, je Eisenhower sicer napovedal, da bo sledil delu kongresa, kakor normalno, ker da je zdrav; vendar so Eisenhowerjevi zdravniki sporočili, da se mora Eisenhower varovati pred prenapornim delom, ker ga smatrajo še vedno samo na okrevanju.
Federalni kongres se priprav-*--:-
lja na zaključek 84. zasedanja. Delo kongresa se navadno odgo-di med 21. julijem in 4. avgustom. To bi bila skrajnost.
Voditelji kongresa že pripravljajo potrebno, da se kongres odgodi. In kakšna bi bila potem bilanca 84. zasedanja kongresa?
Kot povdarjeno, se Eisenhower zanima v prvi vrsti za pan-ameriško konferenco v Panama City. V petek ponoči bo odletel s predsedniškim letalom Columbine in bo v Panama City že v soboto zjutraj.
Vodja demokratskih senatorjev Lyndon Johnson hoče na vsak način izsiliti nekaj glasovanj o zakonskih načrtih, katere je že sprejela zbornica poslancev.
Vsaj zboljšanje zakona Social Security. Ta zakon je zbornica poslancev že sprejela pred enim letom. Odbor senata ga je kot spremenjenega zavrnil in sicer radi finančnih vprašanj, če naj bi šle ženske v pokoj že z 62 leti, potem bi bil fond Social Security obremenjen z novim izdatkom $200,000,000 na leto.
Tisti delavci, ki postanejo de-lanesposobni že s 50 leti, bi dobili za sebe in za svoje družine pravico do gotove podpore, ne pravico do gotove podpore, ne pa do prave pokojnine.
Republikanska administracija, tudi Eisenhower, je zoper spremembo Social Security, torej za to, da naj vse ostane pri starem.
Demokratski senatorji iščejo v senatu potrebne glasove, da se zakon morda še ta teden sprejme, kakor ga je sprejela spodnja zbornica. Vtis obstoja, da je potrebna večina v senatu zagotovljena. Senator Walter George iz Georgije je obljubil, da bo zastavil ves svoj osebni vpliv, da senat ta zakon sprejme.	« 1**
Od važnejših zakonov, ki jih je sprejel kongres je zakon o novem cestnem omrežju. Ta zakon je Eisenhower podpisal, je torej pravomočen. Šlo bo za pogajanja med federalno blagajno in med blagajnami posameznih držav in občin, v koliko naj vsaka blagajna prispeva za kritje stroškev.
Od važnejših zakonov, ki jih je sprejel kongres, je zakon o novem cestnem omrežju. Ta zakon je Eisenhower podpisal, je torej pravomočen. Šlo bo za pogajanja med federalno blagajno
in med blagajnami posameznih držav in občin, v koliko naj vsaka blagajna prispeva za kritje stroškev.
«
Odprto je ostalo vprašanje, kam s federalno pomočjo ameriškim šolam. Ta zakon je sicer sprejela spodnja zbornica, pa z dopolnilom, da naj gre federalna pomoč, ki je določena z višino okrog ene milijarde šesto milijonov dolarjev, samo tistim državam, ki ne vršijo ločevanja med črnci in belci, pa je veliko vprašanje, ali bo tudi senat za to.
Zbornica poslancev ima v pretresu novi zakon o državljanskih svoboščinah, ki je tudi eden od trdih orehov letošnjega zasedanja kongresa. V Washingtonu* odkrito priznavajo, da ta zakon v letošnjem zasedanju ne bo prišel pod streho. Prevelike razlike so se pokazale že v debati v zbornici poslancev, pokazale se bodo tudi v debati v senatu, če bo senatu zakon sploh pravočasno predložen, da ga namreč zbornica poslancev sprejme.
Na zakon o ameriški pomoči tujini je dal predsednik Eisenhower vse svoje uteži na tehtnico, pa je že zbornica poslancev trdovratna in črta kredite, ki jih je zahteval Eisenhower. Senat bi bil bolj naklonjen večjim zneskom, ne pa vsem, kot jih zahteva Eisenhower.
Iz Bele hiše trdijo, da Eisenhower ne bo več polagal toliko važnosti na kongres, ali sprejme pomoč tujini, kot jo on predlaga, ker vidi, da stvar v kongresu ne gre naprej. V volilni agitaciji se bo s posebnim govorom obrnil na ameriško ljudstvo samo in utemeljeval, zakaj naj bi bilo prav, da da Amerika $4,900,000,000 pomoči raznim državam izven Amerike.
1
Eisenhower in kongres
Danes, v torek, ima Eisenhower pri sebi voditelje kongresa, zastopstvo spodnje zbornice in senata, pa hoče Eisenhower pregovoriti kongresnike naj vendar le spravijo pod streho njegov program, znan pod imenom 14-tih točk.
Vlci) grek
BORIVOJE HADŽIč
V	Charity bolnišnici je umrl včeraj zjutraj ob 9. uri Borivoje Hadžič, star 47 let, stanujoč na 3809 Payne Ave. Rojen je bil v Jugoslaviji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1951. Bil je vdovec. V domovini zapušča hčer. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Save in nato na pokopališče sv. Teodošija.
♦
Zadušnica
V	sredo zjutraj ob 8.15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 30-dnevnici smrti August Bol-ko. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
ODVRNJENA STAVKA
Mezdno gibanje je nast .pilo v ameriški industriji gumija V družbi B. F. Goodrich Co. se sklenila nova mezdna pogodba in bodo delavci dobili višjo plačo od 9. julija dalje. Povprečna delavska mezda je bila do sedaj $2.32 na uro.
V mezdnem gibanju je tudi delavstvo družbe Firestone in U. S. Rubber. Ta teden bo delavstvo glasovalo, ali gre na stavko ali ne, odvisno bo, kakor pri družbi Goodrich, če bodo te družbe posnemale družbo Goodrich. Verjetno je, da jo bodo in bo v industriji gumija mir. Tudi v družbi Goodyear je mezdno gibanje.
NOV OBISK RUSIJI
Ruskemu povabilu, da obišče vode Sovjetske zveze, se je odzvala nizozemska vojna mornarica. Nizozemci bodo poslali v dneh 20.—24. julija v Leningrad tri vojne ladje, eno križar-ko in dva rušilca.
ŽIVLJENJE SE ZAČNE S 60 LETI
Ali je temu tako? Pregledali so zgodovino 400 znamenitih mož državnikov, slikarjev, pesnikov, pisateljev, generalov. Izkazalo se je, da so ti možje dosegli največ svojih uspehov med 60. in 70. leti. Nekaj je bilo celo takih, ki so bili najbolj plodo-viti med 70. in 80. leti, nekaj,
čeprav mal odstotek, pa takih, ki so dosegli višek slave šele po tem, ko so bili že stari 80 let. Povprečno je izračunano, da je 66% veljakov najtežjega kalibra, takih, ki so takorekoč delali čudeže in dali človeški zgodo vini neizbrisni pečat, potem, ko so bili stari že 60 let.
Redna seja krožka 2 P. S.
Redna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Slov .nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse članice, da se gotovo udeležijo, ker bo več važnih stvari na dnevnem redu.
Vile rojenice
Pri družini Albert in Veronica Pestotnik na 1217 E. 71 St. so dobili obisk tetice štorklje, ki jim je pustila zalega dečka, da bo delal družbo sestricami Debbie in Donna. S tem so postali stari ateki in stare mamice Mr. in Mrs. John Pestotnik iz 1036 E. 68 St. ter Mr. in Mrs. Ludwig Avsec iz 15100 Hale Ave. Ta vesel dogodek se je primeril pretekli pe^ek, ko so pri Avsecovih praznovali 14. rojstni dan hčerke Carol Ann. Torej je bil to za njih srečni dan, čeprav je bilo na 13. in po vrhu še na petek. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_____________:___$10.00
For Six Months — (Za šest mesecev)__________q u0
For Three Months — (Za tri mesece)___________1_____
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year — (Za eno leto)______$12.00
For Six Months — (Za šest mesecev)______ 7 00
For Three Months — (Za tri mesece)__________4 50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Poat Ol'fice at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ZA NEMČIJO ZOPET BARANTAJO
(2)
Tako v Vzhodni, kakor v Zapadni Nemčiji gre za vojake. Nemec je vojak v svoji krvi. Nemško vojaško silo, tako kaže vsa zgodovina, mora vsakdo upoštevati.
Vzhodna Nemčija se skriva pod oboroženo policijo. Priznajmo, da je končno vseeno pod kako barvo se skriva, glavno je—orožje.
Zapadni Nemci se oborožujejo. Parlament v Bonnu je sprejel zakon o obvezni vojaški službi. Nemec v starosti od 18-45 let bo podvržen tej vojaški službi. V parlamentu pa se niso mogli zediniti v tisti točki, kako dolgo naj bo iMemec v vojaški obleki. Vlada je hotela, da vsaj dve leti. Naletela je na opozorijo in so drugi predlagali, da bo dovolj, če bo Nemec v vojaški suknji eno leto, zopet so bili taki poslanci, ki so bili za 18 mesecev. Ker ni bilo sporazuma, so to vprašanje odložili in ga bodo rešili v posebnem zakonu.
To vojaško življenje je zanimivo. V nemški vojski sodelujejo ameriški učitelji, pa se po vežbanju lepo družijo z Nemci pri čaši piva. Tudi sedanji nemški vojak pozna čelade. Vzhodni vojak ima čelado tipa sovjetskega vojaka, zapadni nemški vojak tipa ameriškega vojaka. Torej deljenost že na zunaj.
Poveljstvo vzhodno nemške armade se trka na prsa, da je ta vojska v službi demokracije, poveljstvo zapadno nemške vojske se hvali, da je zapadnonemška vojska popolnoma nekaj drugega, kot so bile dosedanje nemške vojske. Do sedaj je v nemški vojski veljalo pravilo brezpogojne pokorščine, da se da nemški vojak na povelje oficirjev pobiti tudi do zadnjega moža. Bodočnost bo pokazala, koliko demokracije je sedaj v eni ali drugi nemški vojski.
Igra z Nemčijo in nemškim orožjem pa se nadaljuje.
Sovjetska zveza, ki ima zasedeno Vzhodno Nemčijo, je bila objavila, da bo iz Vzhodne Nemčije poslala domov v civilno življenje kar 30 tisoč vojakov. Poveljnike in vlade zapadnega bloka je celo povabila, naj bodo zraven, ko bodo prvi ruski vojaški oddelki odhajali na svoje domove. Na vsak način nekaj resnega.
Vzhodno nemško vojaško poveljstvo je sledilo ruskemu vzgledu in je tudi najavilo, da bo svojo oboroženo silo enako znižalo za 30 tisoč mož. Torej je vzhodno nemško vojaško poveljstvo le priznalo, da ima vojake pod orožjem. Vsa ta znižanja pa so bila skrbno pripravljena v uvod za sedanja pogajanja v Moskvi. Kaj je pravo ozadje? Kdo ve?
Povdarili smo zapadno nemško gospodarsko moč—za to Zapadno Nemčijo je za enkrat Amerika. Država s tako gospodarsko močjo in s 50 milijoni ljudi, je danes velesila. Se bo vdala pritisku iz Moskve, ali pa ima Moskva pripravljen načrt, da ga bo lahko sprejela tudi zapadno nemška vlada. Samo, da daš Nemcem politično samostojnost, po bodo Nemci v drugem programu hitro edini.
Nemško vprašanje je treba rešiti tako, da bo zavarovan bodoči mir.
Ni odveč če se spomnimo na bivšo Nemčijo po prvi svetovni vojni. Takrat premagano Nemčijo so bili zmagovalci razorožili in so ji kasneje zaukazali, da sme imeti pod orožjem le 200,000 oboroženih mož. Znano pa nam je, da so se Nemci vojaško vežbali v privatnih športskih organizacijah, v raznih zvezah bivših bojevnikov, da so izvež-bali teh 200,000 mož, ki so bili zakonito pod orožjem tako, da je bil vsak vojak izvežban oficir.
Ko je Adolf Hitler leta 1933 prišel na vlado in ckli-cal splošno vojaško obveznost, je torej v kratkem času postavil na noge močno nemško armado, z njo pa začel drugo svetovno vojno. V prvih letih vojne je porazil s to svojo vojsko skoraj vso Evropo.
Bilo je končno Vprašanje, kaj "bi se bilo zgodilo^ če bi ne bila dala Amerika svetu na "razpolago Vse svoje vojaške, a glavno, gospodarske sile.	L. Č.
*■——■———■——■——.———____________________„.... .. ____
I	......f
j Urednikova pošta j
*------------------—----------------------------------------------------j
PISMO IZ "KRANJSKE" DEŽELE
V "Enakopravnosti" se še nisem oglasil. Danes pa imam v hiši obisk iz Amerike, našo litijsko domačinko Milko Kresovo, ki je prišla iz Forest Cityja, doma pa je iz Zgornjega Loga nad Litijo. Pomenek teče o tem in onem in ker je Milka naročnica "Enakopravnosti," bova skupaj "naklepala" tole pismo o novicah in vtisih iz "kranjske" dežele.
Včeraj je bil kresni dan, pa nimamo še' nobene toplote. V začetku junija je snežilo na Kredarici in na Triglavu, sredi junija, pa celo na Kamniškem sedlu. Zato imamo tako hladne dneve.
Milka Kresova se je zaradi te vražje hladnote celo prehladila. 8. in 9. in 10. junija je bila Milka v Šentrupertu na Dolenjskem. Obiskala je družino Ko-privčevo v vasici Kamnje. Bilo je slabo vreme, deževno in toča. Vse je uničeno, polje in vinograd. Toča je neusmiljeno okle-stila vinograd. Milka bi rada obiskala ob tej priliki tudi Ludvika Medveščka, znanega rojaka iz Žabje vasi pri Novem mestu. Zaradi slabega vremeua pa ni mogla do njega. Pozdravlja ga po tej poti i.n bo prišla na obisk, tako upa, drugič.
Milka je kar lepo potovala čez morje in je bila z vsem zadovoljna. Lepo se zahvaljuje Avgustu Kollandru, ker ji je vse tako lepo uredil za potovanje. Ga priporoča vsem, ki mislijo na obisk v domovino. Kollander zna vse lepo urediti, da potuješ brez skrbi kakor v starih časih—baro-li . . .
17. junija 195 pa je bila Milka na prelepi svečanosti v Jablani-ški dolini pri Litiji. Pri Ribičevih so imeli jubilej. OČe Jože
je slavil 50-letnico poroke s svojo izvoljenko Frančiško Simon-čičevo, po domače Kozmosovo iz Zgornjega Loga. Milka je bila pred pol stoletjem operna za družico. Zato pa je prišla letos prav zaradi tega iz Forest Cityja v domovino, da se je udeležila tega družinskega praznika pri Ribičevih. Ob tej priliki pa je imel sin Pavle srebrno poroko. Milka je bila tudi na njegovi poroki pred 25 leti. Bilo je zelo svečano, saj je takih lepih jubilejev zelo malo.
Pred odhodom iz ZDA so Milki naročili precej potov. Večino jih je že opravila, le na Planino pri Javorju nad Litijo mora še iti.
Na današnjem obisku mi je Milka Kresova sporočila zanimivo novico o našem rojaku iz Zasavja, o Donaldu Lotriču. V Prosveti berem večkrat njegove članke, da pa je zasavski rojak, nisem vedel. Ker zbiram karto-teeko zasavskih kulturnih delavcev, sem ob tem pomenku spet izpopolnil svoje zapiske. Z Vač je bil doma tudi ameriški novinar Slovenec Ivan Grill; bil bi vesel, če bi mi kdo kaj o njem poročal.
Milka Kresova dobiva "Enakopravnost" v času svojih počitnic v stari domovini semkaj na tukajšnji naslov. Vse številke pa ne prihajajo redno. Marsikatera se izgubi, za kar ji je zelo žal. Povest bi rada čitala v celoti, pa ker ^manjkajo nadaljevanja, mora preveč gruntati, kaj se je izgubilo . . .
Ob zaključku tega pisanja pozdravlja Milka Kresova vse v uredništvu iri vse prijatelje in znance.
Jože Župančič,
Litija, Grbinska c. 10.
BOLNE RANE V GOSPODARSTVU
Gospodarsko tekmovanje v Ameriki je divje. Bolne rane so:
Še vedno industrija avtomobilov. Objektivno vzeto je na zalogah še vedno 800,000 neraz-prodanih voz. Razpečevalci ponujajo interesentom samo, da vzbudijo željo po nakupu novega avtomobila, tako lahke odplačilne pogoje, da so naravnost smešni.
Pohištva, raznih hladilnikov, pralnih strojev, sušilnikov itd., "td., je več kot preveč. Zopet: ponujanje pod smešno nizkimi pogoji.
Tudi s televizijskimi aparati nekaj ni v redu. Prodaja teh aparatov je za 11% nižja od pro-
daje lanskega leta, razpečevalci se zadovoljijo z najmanjšim dobičkom, ali pa delajo brez dobička, samo, da se znebijo zalog.
Bolna je tekstilna industrija. V letošnjem letu je bilo 605 kon-kurzov v tej gospodarski panogi, lansko leto le 424.
Tudi živil je preveč. Vsak dan poskušajo v Ameriki z novimi trgovinami ž živili in statistika izkazuje, da poskuša s to srečo na dan deset trgovcev. Konkurenca j6 tako močna, da so se tudi gi-oCeristi podali na pot najbolj naivn'e, včasih celo umazane reklame, samo, da se znebijo blaga.
PRAVA RAZVALINA ŽIVLJENJA
Clevelandsko sodišče ima soditi usodo družine Miller in družine Dimond. Dimond stanuje na Walter Road, West Lake. Družina Miller pa na 21314 Kenwood Ave., Rocky River.
Marjorie Miller, stara 36 let in mati štirih hčerk, se je dne 1. julija zagledala v oženjenega Russella Dimonda, ki je dekori-ral njeno stanovanje. Takoj sta postala prijatelja in sta se znašla v intimnih odnošajih. Miller je svojo ženo napodil, Marjorie se je znašla na stanovanju Russella Dimonda, pa so bile le lo-
gične tožbe, ki so vsled tega razmerja nastale. Žena Dimonda je vložila zoper Marjorie Miller tožbo na odškodnino $75,000, ker da ji je odtujila moža. James Miller toži svojo ženo za razporoko, kjer tudi zahteva da mu sodnija izroči v oskrbo štiri hčerke. Marjorie Miller dejansko svojih otrok ni videla že od 2. julija, ko se je preselila na dom Diamonda. Pozneje je sicer šla k nekim prijateljem, pa se zopet premislila in se vrnila k Dimondu, Dan razprave je določen za 8. avgust.
NA VSEM' SVETU JE
918 MILJONGV GLAV ŽIVINE
Letos v januarju so našteli na vsem svetu 918 milijonov glav Toveje živine ali za kakih 15 milijonov več kakor lani.
LEPOTA
Dva sošolca sta se čez več let spet srečala. Oba se srečanja razveselita in dolgo kramljata o tem in onsm. Naposled vpraša prvi: "Ali je tvoja žena še zmeraj tako lepa?" Drugi globoko vzdihne in odgovori: '•Seveda,
samo da potrebuje zdaj vsako jutro za svojo lepoto dobro uro."
Mesto s šestimi okopi
Ameriški arheologi so pred nekaj meseci odkrili v državi Louisiani ob zalivu Macon ostanke starega naselja, čigar starost je ostala sporna vse dotlej, dokler niso na podlagi areo-posnetkov tega mesta, ki jih je izdelala armada, lahko storili prvi korak v proučevanju tega starega selišča. Na podlagi teh posnetkov je prof. Ford ugotovil, da je tu živelo na tisoče praindijancev v skrbno zgrajenem mestu. Častili so svoje bogove na ta način, da so jim gradili ogromne gomile v nejasnih oblikah ptičev.
Na letalskih posnetkih tega področja je lepo vidno šest koncentričnih osmerokotnikov, igrajenih iz različnih vrst zemlje, ki so obdajali naselje. V podrobnejši preiskavi, ki je sledila na terenu, so se ti osmerokotni-ki pokazali kot nizki hrbti, podobni cestam, koncentrično razporejeni okrog centralnega trga. Smatra se, da so ti okopi bili obrambnega značaja, vendar je prof. Ford mišljenja, da so imeli povsem drug pomen. Njihova skupna dolžina presega 15 km, vsebujejo pa preko 500 tisoč kub. metrov zemlje.
Ford je s skupino kopačev kopal globoko v zemljo tega starega naselja. Prodrl je skozi razne kulturne plasti z značilnimi najdbami predmetov, ki so jih tedanji prebivalci uporabljali pri vsakdanjem življenju. Ta-kQ so našli drobce lončenine, lovsko orodje iz kamna in drugo. Glede na te najdbe so arheologi mnenja, da je to ljudstvo živelo od lova, uporabljali pa naj bi kopja in nekatere bole.
Vzporedno s tem odkritjem je omenjenemu arheologu uspelo rekonstruirati zgodovinske dogodke, ki so se odigrali na prostoru tega naselja. Tako naj bi po njegovi teoriji na tem prostoru živelo ljudstvo že pred 10 tisoče leti in to na izredno nizki stopnji kulture, o kateri pričajo izkopanine.
Potem naj bi okoli leta 1000 p. n. e. prišlo novo ljudstvo s severa z višjo kulturno stopnjo, o jemer pričajo najdene kremenaste konice za kopja in ostanki bakrene posode. To da slutiti, da 3o že poznali tehniko obdelovanja bakra.
Glede izvora teh ljudstev je prof. Ford prepričan, da so prišla v Ameriko preko Beringove ožine že mnogo pred časom, v katerem je živel Homer in so na svoji poti prišli v Louisiano. Tu 30 naleteli na primitivce, katerim so vsilili svojo kulturo in vero, ter jih prisilili, da so za njih gradili templje v čast nekemu bogu v obliki ptiča.
Lojze čampa:
Časopis naše ogledalo
Pripomba uredništva: To je posebno poglavje rokopisa urednika Lojzeia Čampe, ki je bilo pred vojno pripravljeno tisk v knjigi,».namenjeno staremu kraju, pa obravnava za.^m'aa vprašanje zakaj je moralo priti do časnika ali kakor se rabi drus beseda, do časopisja. Doba pred vojno, v vojni in po vojni je® sika j spremenila. Nastali so novi poročevalski uradi. Principi dovine in časopisja pa ostanejo isti. Prepričani smo, da se bodoi vrstice,_ ki jih objavljamo, zanimali tisti, ki se zanimajo za casop radi pišejo v časopis, pa bodo bolje razumeli časopis.
UKRADENA DRAGOCENA SLIKA
Iz neke londonske galerije so ukradli ondan sliko znane francoske impresionistične slikarke, Farlogarove hčerke Berte Mo-rizo. Slika s« imenuje "Jour d'ete" (Poletni dan) in je vredna 10,000 filntšterlingov. Angleška policija tiatov še ni izsledila.
MORSKE LASTOVKE PREKOSILE VSE HITROSTNE REKORDE
Ameriški zvezni urad za zaščito divjih živali je nedavno objavil poročilo, v katerem je tudi mnogo zanimivosti o pticah selivkah. V zadnjih 50 letih je urad obeležil z obrojkom 7 milijonov ptic iz 600 vrst. Starostni rekord je dosegla noka morska lastovka, ki so jo ujoli v avgustu 1951. Te ptico :;o . na dolgem poletu prve. Morska lastovka preleti vsako leto iz Arktike v Antarktiko, kamor se na pomlad vrača. Na poletu se ravna po soncu, preleti pa 40,-000 km. Neko lastovko, ki so ji pritrdili na nožicp obroček leta 1913 v Ameriki, so našli čez štiri leta v Južni Afriki. Tudi rdeče-repka lahko preleti velikanske daljave. Eno izmed njih so ujeli v Angliji, kamor je priletela v 22 dneh iz Labradorja, oddaljenega 4000 kilometrov.
0g!ašfejt€ v * - • Enakopravnosti
Kakšnih sredstev se je posluževalo človeštvo, ko je skušalo s časopisjem in tiskom zadostiti izvirni človeški želji: zvedeti novice in dajati ljudem poročila? Če se ne oziramo na časopis, potem je vobče najpriprostejše sredstvo obveščanja—človeška govorica, ki je v bistvu ista, če se pogovarjata dva ali če vzamemo žehice pri vaških vodnjakih ali predavatelja v radiju, ki govori razmeroma največjemu številu poslušalstva.
Kot poročevalca v pravem smislu besede se je—zgodovinsko vzeto—prvi poslužil Noe goloba, ki ga je, kot pravi sveto pismo, spustil iz ladje, da bi videl, ali je vesoljnega potopa konec in ali se zemlja že odeva v zelenje. Golob mu je prinesel zeleno vejico v kljunu. S tem mu je sporočil, da je novo življenje že tu. Časnikarstvo ima za to Noe-tovega goloba za prvega poročevalca.
Kolikor imamo poročil, je človek starega veka zelo rad rabil goloba, zlasti pa tekače, ki so nam najbolj znani iz grško-per-zijskih časov. Vsa ta sredstva sporočanja so seveda služila človeštvu izven časopisja. Nadalje se omenjajo voščene in lesene table, zlasti v rimskem času, potem pa v prvi vrsti pismo, ki je, kakor smo že omenili, tvorilo nekak prehod k časopisju. Srednji vek pa je že imel časopisje, ki je v 400 do 500 izvodih dajalo poročila gospodarske, pozneje tudi politične vsebine. Ker je bil tisk kot poročevalsko sredstvo v ogromni manjšini, je treba pri tem poudariti, da so imela znatno vlogo različna znamenja, zlasti pa ogenj, kar je v naših krajih znano še izza turških vpadov, ko so gorele na visokih hribih grmade. V Ameriki so v dobi naseljevanja rabili ljudi, ki so hodili od kraja do kraja in vpili.
Ko se je v 15. in 16. stoletju tisk že kolikor toliko izoblikoval, so se lastniki takratnih časnikov poslužili v prvi vrsti ljudi, ki so znali bodisi opevati ali pa slikati dogodke, o katerih se je poročalo. Vidimo torej, da so slike tudi eno izmed sredstev nazornega poročanja. Zelo privlačna je bila v teh časih umetniško slikovita glava časnika tako, da je že iz nje govorila do-tična doba in splošno stremljenje naroda. Da je bila slika zelo priporočljivo in zelo hvaležno sredstvo, je razumljivo iz tega, ker so bila prometna sredstva zelo slaba. Preden je prišla vest v roke dotičnega, kateremu je bila namenjena, je vse skupaj že davno zastarelo, slika pa je imela le nekaj trajnejše veljave.
S tehnične strani vzeto je bila zelo važna pošta, s katero se je časopis srednjeveške dobe kaj kmalu okoristil. Znana jg rodbina Thurn in Taxis, ki se je s >nrn podjetjem pojavila v ) i j', prvič leta 1515. S tem je bilo mnogo pomagano strem-' jenju, da doba poročila čim večjo vrednost. Seveda ne smemo misliti, da imamo v roki kak modern tiskan časnik. Prehod iz pisanih do tiskanih poročil se je izvršil v Evropi šele po 30 letni vojni.
V zvezi s pošto in s tiskanjem poročil je treba zabeležiti pojav te dobe, da so izdajatelji časnikov prišli na misel, da bi časnike večkrat izdajali. Pošta je vozila tedensko in tako so dobili časniki priliko, da so lahko tedensko obiskali svoje odjemalce. Prve take pojave srečujemo že končem 16. stoletja, pogosteje pa v začetku 17. stoletja. Dalje je 'omembe vredno, da so se promethi kraji želo zanimali
drug za drugega, in srečava"1 že tedaj danes tako modern sredstvo—dopisnike, poročev ce iz različnih krajev. ŽastoP stva listov so v vseh mogo^ deželah, zlasti pa v vePjjj mestih, Znamenito natančno^ ^ slikovito popisujejo ti poročeV ci vojne dogodke, zakaj in ka je bila poražena kaka vojs^ Ne smemo si pri tem ttiisliwi je čitatelj zvedel te novice bral jih je nasprotno mesece mesece pozneje. Vendar pa V1 mo že borbo človeškega du kako bi čimprej povedal n°vlC^ Novo sredstvo je dajanje z menj iz višin. Določena zna1** nja so pomenila določene cr ' kar so zopet hitro dalje podaj4 ' Seveda je bilo to sredstvo v vrsti odvisno od vremena ta ' da je bilo v oblačnem brez P mena. Tudi golob je pismonosi začeli delovati. V zapadni Evrjl pi imamo organizirane proge> so jih preleteli golobje prvi vs dan in prinesli poročila. V r je bil tudi štafetni tek. RazVfl. se je cela trgovina sporočil, o® bito cvetoča zlasti v prvi P0^ vici 19. stoletja. Američani . si pomagali s posebnimi ladja^ ki so plule sem in tja in zb'r vesti. Tako ladjo so zgradili P vič v Bostonu. Dogodke so VP sovali v posebno knjigo in ta je nastala zbirka poročil.
Največ posledic pa sta zap" stili v časopisju železnica in P\ sta na eni ter iznajdba brzoja* in telefona na drugi stra Brzojav je stopil okrog ^ 1850 v zasebno službo in smo imeli važne zveze, kot & .. Dunajem, Frankfurtom, zom, Kolnom in Berlinom-1859 ima londonski Reuter kabel v svoji službi. S tem Pa ■ rečeno, da smo imeli ze { priliko uživati današnjo h'tr°jc poročil. Brzojavi so rabili P°c z tedne, ker ni bilo dovolj zV in je bilo treba brzojavno P° ^ čilo—kot na primer carini P vrženo blago—spraviti do nieJ.' kjer so morali primerno čaK , nato pa je šlo dalje v notranji po ovinkih, kakršne so pač "1 zveze, še leta 1850 je rabil jav Pariz-London dva dni, Pa"" Berlin en dan, Pariz-Dunaj . dni, Pariz-Rim 6 dni, P31^. Bombay en mesec. Hitrosti P01, čil je v drugi polovici 19. sto'® ja pomagal telefon in l<opc'-c radio. Veliko časopisje si ^ kratko in malo ustanovilo lastne stroške lastne telefon0 ^ proge, kot na primer pri jfj. dobro poznana "Frankfurter ^ tung" med Frankfurtom in ^ linom. Kako slabo je bilo P°r. čanje organizirano, kaže 113 c bolj primer iz krimske v0^ leta 1856, ko je vest o rezult^ prinesel v Evropo najprej flC tekač—Tatar, in seveda nap ^ čno, zaradi česar je prišel zgodovino s svojo, "tatargK vestjo.'
. Sredstva torej, katerih se $ posluževal časnik v razvojni d° bi, so bili golob, tekač, zna*0 nja, brzojav iz višin, železnih' brzojav, pošta, telefon, Dve glavni tehnični sreds^ modernega tiskarstva pa sta 1,1 li: strojno stavljenje in rotaclJ ski stroj. V umskem oziru P3 nam je preiti še razvojno pot- P° kateri hodi snov, ki končno polni časnik. Rimljan se je služeval uradnih aktoV in txl.. že poklicnih pisarjev; srednl| vek je imel zasebne pisarje, n^'1 vek pa vladne odločbe, a po Pa.' cu cenzure svobodne časnika^6 in dopisne urade vsake vrste-
(Dalje prihodnjič)
imen|K društvenih uradnikov
za leto 1956
^DRAMve1|^NTON
9«Ho&rkaA Mary Bozich, 7^niCfca eI AveV IV 1-70V4 & ctnna Vadnal, nad-5alitl John^Starman, Anna Vad-,Bukovec *>°ss, arhivarica Louise S* Seje se Sovod^, Joseph Go-
v mesecu v % n A° vsa£ Prvi Petek u v k.D.D. na Waterloo Rd.
"CARNIOLA HIVE" st. 493 L TM
®r^VednicadTS®dni^ mary Zehner, iP^P^ne Stwan, pod^ Kn>a l^Paufine Stampfel, du-Mary Tekaučič, lflca pm mary Mahne, vra-o aryVesel Zigman, stražnica
G, bolSP«apiSi1ik,a,rica in tajni-lKmfff oddelka Christine ffi5®. fit4lxEast 60th Street, EN ^bev^nanCna tajnica Pauline
i!.1* !?35' 169th Street, rSPar, :nadzornice: Frances zasf^-Kolegar in Frances
ShH Frances T,1 ? Klub društev si"'	Bavčar in Josephine
v Il^o prvo sredo v ^Aven^a^t.olSND na St.
CBi!Nl°LA TENT"št.'l288 T.M.
n'^Snfk dSrednik Thomas Mlinar, J^dsedn k Joseph Babnik, pod-TavearJ°fPh Sušnik, 'tajnik fenikarar-TWagajmk Louis Pike, nradniki ,a IYan Babnik, drug feSk ?tvofitev seje: Joseph
latStar> Frank nc°n , Smith> John X? Jack c, u ,mo1 e' Anton Debe-n|ubel, Frank Meserko, n eh Drob°n^or: Anton Zupan, G^i odbor C^ln Carl Stwan. bol-
U SeJe se ,J°®eph Susnik. ?v	četrto nede-
8.3Q doma UnaV ^rT *V Slov' dop. na fat. Clair Ave. ob
^EVELAND" št. 126 SNPJ
lieSfkikT Andurew Bozic. pod-Novak Jersin- tainik
1-4706 'h?.69 East 72nd Street, Z ^1., aŠa]mk Frank Yako-^yich,' r^P ^kar Rudolph Abra-Ami. Cn1 tohn pirc, nadzor-Victor Gruden, Cltelj RurirS 1 '« Mladinski rav-^MandsknVl, Abramovich. za ^°vak in t°. federacijo SNPJ Blaž > B. N0i0un Pi£c> za SNPJ far-»ev S lnA F. Jakovac, klub zdravn?ii- • Smith in John "k> v cfevLi v,f slovenski zdrav-
seje se , eiandu ln okolici. C?P°ldne QKŽeQVSak0 tretj° nedeljo
^ e ob 9. uri v SND na St. ♦
UERaCIJA DRUŠTEV pr	S.N.P.J.
^Sdlednl Camillus Zarnick, fee Za& ? Raymond Luzar in r5nik, 6a^fk> tajnica Josephine w "l. bla« ? .,Bonna Ave-. EN
Odlmkar cagrt^k john kik°l. za"
in »0r: BlaJ v Samanich, nadzorni Ivanka Shiffrer
St>eSseecVurš;io„^ako četrto sobo-
clair xve nar> domu na
T
s l'OVE NLJ NWOODSKE p št- 22 sdz
Fannie Brezovar, & N mII^" Koncilja, taj-nff AVenUp	19612 Chero-
le^rka plf' tel. IV 6-0462, blagaj-
Sth Street ena Sede^ 713 East nj'nenc,	zapiSnikarica Rose
Gertrn JniT?dbor; Mary Cer-"lar. Gertrude Bokal in a7 Kro-
v «eje se
^e«ecu ^IV0 vsako drugo sredo nue oh v domu na Holmes ° '-30 uri zvečer.
P°naIRJSKl ODSEK A.J.C. pr	her Avenue
bla^sar ^ Kobal, pod-žatfj^ark? Tsti SleJko' taj"ica in
io^nikarica J.°sePhine Henikman, matu °flbor v^	Lokar- nad-
niki 0 i« Pav anc^ Gorjanc, Betty Ge™-*9 Kluh 5a Miklavčič, zastop-'n Ann v AJC L°jzka
eje ^ vrše n °g?n- • vrse po potrebi.
G0'?NA j?tVdSKI KLUB Prec]s JUTROVEM"
Steil^dnfc^0! Jennie Bartol, pod-Mahnil ,ne Vatovec, tajnica pij,, 1-1655 \,10306 Reno Avenue, nice karica Mblagajničarka in za-»n 1 Hcse vlary Taucher, nadzor-Slov nna KrolOVe,c' Antonia Rolih
Sei dvoran lC,oZast°Pnica za
rncSe se vr$?fano: R°se Vatovec. aV(J!*u ob1,?®11 Prvi četrtek v na pl'i uri v Slov. del. Prince Avenue.
*V,GLASBENa MATICA"
era"k Bradach, pod-332-ica in lnijos,ephine Bradach, ka lWest 9^uSriokarca June Price, eainif?r°lyn r„?treet- blagajničar-»'kr i?rka ali ' Pomožna bla-iri lf°uie p'ce , Somrak, nadzor-OdChn Pere ank> Edward Kenik shirt' edwarrt	Posvetovalni
in fe BabbhtKernik- June Price-
Mirti'1 J°hn Perencevič Policijski odbor. VoZak in » Emil Safred, Alice Spi' Anton^Q u Gorenšek. Pevo-v se vr?h hubel. |}UGeieeu v o^vsak zadnji četrtek 8- Uri ev®ke v«P na st- C1air Ave-zvečer	vsak četrtek ob
cr- soba št. 2 v SND.
-lv?AM- -BOR . pred«	CANKAR"
^ It^-kPlut. podpred-y Dolenc, tajnik in
blagajnik John Pollock, 161 East 225th Street, IV 1-1799, zapisnikar-režišer John Stebla j, reditelj ica Mary Zakrajšek, nadzorniki: Mary Somrak, Jack Plemel in John Cech.
Seje se vršijo v Slov. nar. domu
na St. Clair Ave.
♦
PEVSKI ZBOR "JADRAN"
Predsednik Tony Kolence, podpredsednik George Marolt, tajnik-blagajnik Fiank Bittenc, zapisni-karica Vida Zak, nadzorniki: Fred česnik, Betty Rotar in George Lon-char, pevovodja Vladimir Male-char, pianist Reginald Resnik, publicijski odbor: Wilma Tibyash, Pete Tomšič, Jennie Prime, Lillian Puncer in Florence Unetich.
Vaje se vršijo vsako sredo ob osmih v sobi št. 3 v Slov. del. domu na Waterloo Road.
"KLUB DRUŠTEV AJC" na Recher Avenue
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik John Barkovich, tajnik Andrew Ogrin, blagajnik Fred Martin, zapisnikarca Angela Ogrin, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Louis Godec in Josephine Henikman.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v AJC na Recher Ave.
"KRAS" št. 8 SDZ
Predsednik Stanley Kozely, podpredsednik Joško Penko, tajnica Jennie Koželj, 687 East 156th Street, tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Drive, zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki So vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Avenue.
"LIPA" št. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, pod-redsednik Andy Skerl, tajnica lary Stokel, 14503 Saranac Road, tel. PO 1-9214, blagajnik John Sivec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Frank Smole, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in John Cech, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Frank Smole, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Andy Skerl, za Slov. nar. čitalnico Mary Stokel, za Ameriško jugoslovanski center Joseph Trebeč, John Sivec in John Cech. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Avenue ob 1.30 uri popoldne.
M;
KLUB "LJUBLJANA"
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Anton Bokal, tajnica Stefania Koncilja, 15611 Saranac Road. GL 1-1876, blagajnik Jerry Leskovec, zapisnikarca Louise Der-dich, nadzorni odbor: Mollie Legat, Rose Leskovec in Frances Česen, kuharica Frances Gorjanc, stric George Nagode, teta Antonia Sve-tek, maršal Louis Starman, pevovodja Frank Rupert, zastopniki: klub društev AJC: Paula Miklav-cich, Mary Segulin in Louise Der-dich.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
"LOŠKA DOLINA"
Predsednik Frank Baraga, 1144 East 71st Street, podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 East 66th Street, HE 1-9183, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine Street, Willoughby, Ohio, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Frank Marolt, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Avenue Frank Znidaršič in Anton Petkovsek.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
♦
"LUNDER-ADAMIČ" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 East 73rd Street, EN 1-0320, blagajnik Frank Plut, zapisnikar Joseph Okorn, nadzotni odbor: Louise Zele, Mollie Plut, Rose Retar, reditelj Jacob Žagar, za Klub društev SND Anton Wapotich in Joseph Birk, za čitalnico SND William Candon, za Clevelandsko federacijo SNPJ Frank Plut in Anton Wapotich, častni uradnik William Candon.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND. -f
"MIR" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Jacob Lipovec, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Avenue, LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikar Louis Ka-ferle, nadzorniki: August Svetek, Peter Adam in Anton Srebot, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsakce drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Avenue, -f
"NA JUTROVEM" šl. 477 SNPJ
Predsednik Charles Baša, pod-presednik John Grill, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Avenue, tel. VUlcan 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Peter Segulin, predsednik nadzornega odbora John Samsa, nadzornika: John Lavrenčič in Joseph Rolih, društvena zdravnika dr. A. J. Perko in dr. John Folin.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v
Slovenski delavski dvorani na Prince Avenue.
♦
"NAPREDEK" št. 132 ABZ
Predsednik John Ludyik, pod-prednik Ludwig Proseri, tajnica Adalyne Cecelič, 33595 Morris Dr., Eastlake, Ohio, tel. Willoughby 2-4359, blagajničarka Mary Gorše, zapisnikar ica A ana Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik, Antonia Tanko in Mary Golob, zastopnik za Klub društev AJC Anthony Zadeli, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mestcu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na soboto ali nedeljo, se pobira na ponedeljek.
"NAPREDNE SLOVENKE" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, 4332 West 5 2nd Street, Cleveland 9, Ohio, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Katie Bradač in Frances Gorshe, zastopnici Clevelandske federacije SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za Farmski odbor SNPJ Katie Bradach, namestnica Josephine Tratnik, za Atletični odbor SNPJ Alma Tyler in Nada Žagar, za Klub društev SND in Čitalnico Jennie Skuk.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu, St. Clair Avenue, ob 7.30 uri zvečer, -f
"NAPREDNI SLOVENCI" št. 5 SDZ
Predsednik John Stefe, podpred-sek Ladislav Debevec, tajnik Matthew Debevec, 1287 East 169th Street, IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Frank Stefe, Charles Koman in Ladislav Debevec.
Seje se vrše vsako trerjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Avenue.
+
"NAPREJ" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-se, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9:30 uri v Slov.
nar. domu na St. Clair Avenue. ♦
"PIONEER" št. 158 SNPJ
Predsednik Frank Habič. podpredsednik Frank Tegel, tajnica Paula Miklancie, 671 East 222nd Street, Euclid, Ohio, RE 1-6904, blagajnik Justin Martincic, zapisnikar Charles Zele, nadzorniki: Andrew Jerman, Frank Mihelic in Charles Zele, zastopnika za Klub društev AJC Paula Miklancie in Mary Segulin, za Cleve. fed. SNPJ Frank Habič.
Seje se vršilo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
♦
"PODR. št. 5 SMZ"
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Avenue, IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 6907 St. Clair Avenue, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Eršte in Math Velikance, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, Math Velikance, Matt Zaman, Frank Bran-cel, za Klub društev SND Frank Jerman in Frank Misič.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Avenue ob 8. uri zvečer.
PODR. št. 10 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Yager, predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmič, tajnica Sylvia Janša, 15501 School Avenue, UL 1-1843, blagjničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Tončka Repič, nadzornice: Millie Novak, Mary Camloh in Mary Zallar, vratarica Jennie Koren.
Seje se vrše vsaki drugi torek v mesecu v Slov. domu na Holmes Avenue.
+
KROŽEK št. 1 PROGRESIVNIH SLOVENK
Predsednica Anna Grill, podpredsednica Minka Kramer, tajni-ca-blagajničarka Alma Lazar, 1274 East 167th Street, tel. KE 1-5627, zapisnikarica Ivanka Kapel, nadzornice: Frances Francel, predsednica; Marian Bashel in Theresa Gorjanc, prosvetni odbor: Bertha Dovgan. Mary Dacar, Marie Shaver in Sophie Yager, poročevalki: Theresa Gorjanc in Anna Zelle.
Zastopnice za farmo SNPJ Antonia Tomle in Frances Henikman, za dram, zbor Anton Verovšek, Ursula Branisel, za AJC: Marion Bashel, Mary Starman in Rose Slejko, za SDD: Ana Zaic.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Road.
KROŽEK št. 2 PROGRESIVNIH SLOVENK
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 718 East 222nd Street, Euclid 23, Ohio, blagajničarka Josephine Gerlica, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay, publicijski odbor: Ivanka Shiffrer in Mary Bozic.
Zastopnici za farmo SNPJ; Mary Bozic, Milka Slabe; za čitalnico: Rose Retar; za Klub društev SND: Katie Bradach.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
+
"KROŽEK št. 3 PROG. SLOVENK"'
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-
ENAKOPRAVNOST
ca-blagaj ničarka Elizabeth Matko, 330 East 260th Street, RE 1-4588, zapisnikarica Mary Lokar, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Josephine Henikman in Paula Miklavčič, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
"RIBNICA" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Frank Wirant, tajnik Joseph Ban, 1201 East 168th Street, Cleveland 10, Ohio, tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 East 75th Street, nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Frank Lunder in Louis Mrhar, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center John Komatar in Joseph Post, za S. N. čitalnico Louis Mrhar.
Seja se vrši vsak drugI petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue, soba št. 4, staro poslopje. Društvo se pri-
§oroča vsem, kateri še niste člani DZ, da se nam pridružite.
SLOV DELAVSKA DVORANA 18014 Prince Avenue
Predsednik Gašper Segulin, podpredsednik Joseph Miklič, tajnik Anton Miklaučič, 3751 East 96th Street, BR 1-3745, blagajnik Paul Gril, zapisnikarica Rose Vatovec, nadzorni odbor: John Vatovec ml., Eddy Luba in John Vatovec st.,
Gospodarski odbor: John Miklič,
rank Klinkwizki, Joseph Miklaučič in Stella aMhnič, poslovodja Mrs. Anna Kristofec.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo V mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. del. dvorani na Prince Avenue, -f
"SLOV. DEL. DOM" na Waterloo Rd .
Predsednik in blagajnik Walter C. Lampe, podpredsednik Joe Godec, tajnik Vincent Coff, zapisnikarica Ann Zele, nadzorni odbor: Frank Bittenc, Vinko Godina in Al Blatnik, gospodarski odbor: Joe Bradach, George Marolt in Tony Vrh; ostali direktorji: Mary Perdan, Tony Prime, John Lunka, Joe Ogrinc in Frank Mihelic.
Seje se vršijo vsakega 24. v mesecu ob 8. uri zvečer.
STRAN 3
SLOVENSKI DOM na Holmes Avenue
Predsednik John Habat, podpredsednik John Janša, tajnik Frank Supanick, blagajnik Krist March, 716 East 160th Street; zapisnikarica Martha Batich, 16006 Holmes Avenue; nadzorniki: Joseph Ferra, Joseph Koporc in Stanley Kozel; gospodarski odbor: Frank Kocin, Frank Sustarsic in Joe Barbiš; ostali direktorji: Felix Korošec, Frank Matoh John Jev-nikar in James Kastellic.
Seje direktorija se vršijo vsak
tretji petek v mesecu, ob 8. zvečer. ♦
"SLOVENSKI DOM" št. 6 SDZ
Predsednik Anton Potokar ml., podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina Vesel, 877 East 185th Street, tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelit, nadzorni odbor: Molly Legat, pred., Mary Rupar in Jean Cecelič, zastopniki za Klub društev AJC John Zigman, John Barkovich in Frank Žagar.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue ob 8. uri zvečer.
♦
SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM na Recher Avenue
Predsednik Frank Žagar, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Avenue, tel. KE 1-1107, blagajnik Theodore Kircher ml., zapisnikarica Augusta Slejko, nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, John Bar-čič; ostali direktorji: John Korošec, Frances Gorjanc, Joseph Trebeč in Joseph busnik; poslovodja John žigman, tel. KE 1-9309 in oskrbnik Frank Zupančič, tel. IV 1-5663.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7.30 uri. kovich in Frank Čebul j, gospodarski odbor: Frank Rupert, predsednik, Louis Godec in Frank Urban-♦
PEVSKI ZBOR "SLOVAN''
Predsednik Frank Urbančič, podpredsednik Joseph Durjava, tajnik-blagajnik William Urbančič, zapisnikar Rudy Ivančič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Frank Ivančič, John Globokar in John Snyder; publicijski odbor: Frank Rupert, Joseph Durjava in Frank Požar
Vaje se vršijo vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ♦
PODH. št. 14 SLOV. ŽENSKA ZVEZA
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach od cerkve sv. Kristine, predsednica Amalia Legat, podpredsednica Mary Strazisar, tajnica Dorothy Zele, 20970 N. Vine Street, KE 1-4640, blagajničarka Rozi Pičelj, zapisnikarica Antonija šuštar, nadzornice, Frances Globokar, Anna Mihelick in Mary Iskra, zastopnici za Klub društev AJC Urška Trtnik in Josephine Blatnik.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue ob 7.30 uri.
-f
"SLOVENEC" št. 1 SDZ
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., Cleveland 8, Ohio, MU 1-2703, blagajnik John Kostanšek, 6912 Peck Avenue, zapisnikar Frank Kacar, nadzorniki: Frank Smole, Joe Smole in Joe Brodnik.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v meseleu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA"
Predsednik Joseph Leksan, 196-22nd St., N.W., Barberton, Ohio, tel. SHerwood 5-2791; podpredsednik Frank Kramar; tajnik Frank Skerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio.
Prihodhja glavna seja bo 4. nedeljo v aprilu 1957 ob 10. uri dopoldne pri Rainbow Hiinting klubu
v ClevelandU, Ohio.
♦
"SLOVENSKE SOKOLICE" šl. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Rose Kern, tajnica Cecila Subel, 1107 East 68th Street, blagajničarka Frances Zgonc, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice: Mary Zornick, Mary Hrovatin in Olga Russ, zastopnica za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za AJC na Recher Avenue Rose Kern, Frances Zgonc in Antoinette Wichich, za Clevelandsko federacijo SNPJ Ivanka Shiffrer in Amalia Božeglav, za Farmo SNPJ Ivanka Shiffrer, za Čitalnico SND Sofia Colarič. društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsafc prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu
na St. Clair Avenue.
♦
"SV. ANE" šh 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, Ohio, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hof-fert, reditelj ica Mary Pristov, voditeljica mladinskega oddelka Ste-phania Kasorog.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
♦
"SVOBODA" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Theresa Gorjanc, tajnica in blagajničarka Josephine Vesel, 15317 Daniel Avenue, KE 1-7492, zapisnikarica Leopoldine Vozel, nadzorni odbor: Mary Ka-frle, Rose Slejko in Anna Zaic.
Seje se vrše vsak drugi četrtek mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Road.
"SVOB. SLOVENKE" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, podpredsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petric, 101 East 225th Street, tel. RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 155 E. 220 St. Street, zapisnikarica Albina Brai-dič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden. Zastopnica ta Klub društev SND Helen Mikuš; za čitalnico SND Mary Somrak.
Seje se vrše vsak drugi petek v v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Pričetek ob 8. uri žvečer.
♦
SLOV. NAR. DOM.
St. Clair Ave.
Predsednik Frank Plut, podpredsednik William Wapotich, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Pe-trič, nadzorni odbor: Josephine Zakrajšek, Josephine Stwan, Anton Wapotich, Frank Elersic in Andy Turkman; Gospodarski odbor: Frank Wirant, Joseph Okorn, Charles Vertoušnik, Anthony Zakrajšek, Andy Champa, Frank česnik in Frank Mack; namestniki: John Smuk, podpredsednik; Blaz Novak, tajnik; Janko N. Rogelj, blagajnik; Joseph F. Fifolt, zapisnikar.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v starem poslopju SND. soba št. 4.
ST. CLAIR RIFLE fc HUNTING CLUB
Predsednik Louis Pike, podpredsednik Frank Kramer, tajnik in blagajnik Eddie Pozelnik, 15712 Waterlo Road, IV 1-2561, zapisnikar Harry Cernelich, nadzorniki: Victor Urankar, Wm. Kazen in Anton Antohin.
Seje se vi-šijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave.
-f
"V BOJ" žt. 53 SNPJ
Predsednik John šorc, podpredsednik Anton Sadar ml., tajnik Jos. F. Durn, 16122 Huntmere Avenue IV 1-6692, blagajnik John Zaic, zapisnikar Frank česen, nadzorniki: Frank Dacar, John Filipih in Anton Brenčič, zastopnika za Clevelandsko federacijo SNPJ Matt Petrovich in Marian Bashel, direktor mladine, Henry Penko.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. del. doihu na Waterloo Road.
"WASHINGTON" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Avenue, IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Mary Božič in Frank Fende, zastopnica za farmo SNPJ Antonia Tomle.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob 8. uri v Slov. del.
domu na Waterloo Road.
♦
"WATERLOO CAMP" št. 281 WOW
Predsednik Frank Fende, podpredsednik Daniel Murn, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, reditelj Daniel Murn, nadzorniki: Frank Stupar, John Azman in John Rozance.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Road, Asesment se pobira pred eejo, ob 7.15 zvečer.
-f
"WATERLOO GROVE''St. 110 WC
Predsedhiea Pauline Balish, pod-predsednica Jennie Pocfoorsek, taj-
nica Cecelia M. Wolf, 1251 East 173rd Street, KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda; nadzornici: Mary Yeraj in Mary Rogell.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SDD, Waterloo Road.
"ZARJA"
Predsednik Leo Poljšak, podpredsednica Josephine Turkman, tajnica Sally Mcintosh (Strumbel), blagajnik John Krebel. nadzorniki: Frank Elersich. Frank Kokal in Albert Fatur.
Pevske vaje se vršijo vsak četrtek v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
♦
"ZDRUŽENI BRATJE" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 East 224th Street, KE 1-5773, zapisni kar John Kikol, nadzorniki: John Kikol, John Zaman in John Kre-bely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Road.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
Proda se hiša na Edna Ave.—za dve družini, 5 sob zgoraj, 6 sob spodaj, 2 garaži, 2 forneza. Eno stanovanje je prazno in nanovo de-korirano.
Za podrobnosti pokličite UT 1-4210
POZOR!
Mi prodajamo hiše. Ako kdo namerava kupiti jo, naj se obrne na ED KOLEGAR, tel. EN 1-5209, afi NORM POKLAR. Vam bova pokazala lepe hiše.
Uposlena sva pri
£>E V ANNA REALTY INC.
telefon na uradu: KE 1-2227
'Oglašajte v Enakopravnosti"
ŽENSKI ODSEK FARME S.N.P.J.
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Josephine Vesel, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 2021 East 228th Street. IV 1-4871, zapisnikarica Viki Poljšak, nadzorni odbor: Jennie Leskovec, Mary Ster in Mary Bozich.
Seje se vršijo po potrebi ter je datum objavljen v časopisu.
V NAJEM
se odda stanovanje s 4 sobami,
garaža in gor kota. Za dve ali tri odrasle osebe. Vpraša se na 1113 East 74th St.
DELO ZA MOŠKE
A-l BARVARJA DOBITA DOBRO STALNO DELO ZA BARVANJE ZUNAJ. Pokličite po 6. uri zvečer. HE 1-0131
IZRKDEN NAKUP!
Proda se dve hiši na eni loti; vsaka za eno družino, spredaj 7 sob, zadaj 4 sobe. Novi fornezi in druge ugodnosti. V fari Marije Vnebov-zete.
LI 1-8662
LASTNIK
proda hišo za 2 družini; 5 in 5 lepih velikih sob; blizu šole, cerkve, trgovih in vožnje. Dober dohodek. Fornezi.
Vpraša se na
478 East 128th St:
poletna posebnost!
Prinesite ta oglas in dobite 20 do 40% popusta na znanih izdelkih diamantov - srebrnine ur -fine zlatnine
FRANCIS JEWELRY 15701 WATERLOO RD.
Se priporočamo v obisk.
WHY, DADDY?
How do you answer the child who asks: "Why isn't there enough room in our school for all the children?" ... or "Why don't we have enough school books?"
If the children in your community are asking questions like
these, the best answer Is to giva your full support to your local school board, P.T.A.'s and other public-spirited organizations. They need your help to provide our children with the kind of education and schools they deserve.
BETTER SCHOOLS BUILD BETTER COMMUNITIES,
In cooperation with The Notional Citizent Commission for the Public Schools, this advertisement is sponsored by
ENAKOPRAVNOST
O HI OI
STATE PARKS^^S-J-jS^--
Some thirty-two years ago, the State of Ohio accepted the generous and civic-spirited offer of John Bryan, prominent farmer near Yellow Springs, to donate his 500-acre holdings to the people of Ohio for a State Park. Thus in 1925 this scenic area was set up as the first Forest Park in that section of the State.
Since that date, the John Bryan State Park, through othet land gifts, has been increased in area to 751 acres and is today one of the most popular parks in Ohio. An attractive picnic shelter house, a main lodge, a swimming pool, tent camping area, picnic facilities, nature trails, and scenic drives are among the features that draw many thousands of visitors to the John Bryan State Park each year.
The gorge of the Little Miami River in this park area between Yellow Springs and Clifton can be easily reached by &v>t traits
and there have been identified more than 300 different varieties of flowering plants in this protected preserve. The old Cincinnati - Pittsburgh stagecoach toad right-of-way in this park nas traffic slower than the horse-drawn stagecoaches of an earlier day for it is now a foot trail of great natural beauty, with rugged cliffs towering above the heads of the hikers.
Steamboat Rock in the center of the Little Miami River below the falls and gorge for generations, long before this was a State Park, has been a popular attraction for families and groups out to enjoy a picnic in a place little changed in appearance since the Shawnee Indians prowled this historic river valley. ]
The John Bryan State Park * can be reached off U.S. Route 68 at Yellow Springs about mid-' way between Xenia and Spring- 1 leld.
. X I wVs-H Paddy WAS' t aTRAid- of the cterk, (|e spftcir irJ it I W i^te^ »5 So <Mrk< X'n\ aF^-Aid.
^jsaaJ
nila Misterija, skušaj presenetiti Lionela; toda prepovedujem ti, ga ubiti ali raniti. Važne vzroke imam, da ga ujamem žive-
dvomno dejal, da se nahajajo v njem dragulji.
Boj se je znova pričel z vso besnostjo.
Lionel je vzel v desno roko Budhin demant, odločivši se, da se da raje ubiti, nego bi ga izpustil. Ostali demanti so se raz-tresli po tleh. Posluževal se je Budhinega demanta kot bok-šerja in zadal ž njim Bobyju strašen udarec na čelo. Ta je bolestno zamrmral, se dvignil in postavil Lionelu koleno na prsi.
Iskal je svoj nož, da bi mu ga zabodel v prsi; kar se je spomnil Misterijinega povelja, da mora moža ujeti živega.
Obotavljal se je trenutek.
To je Lionelu zadostovalo, da je sunil svojega nasprotnika v stran in se dvignil. Obenem pa je z naglo kretnjo porinil Budhin demant tako globoko kot je le bilo mogoče v črni pesek.
Boby ni bil ničesar videl.
Boj se je pričel znova. Toda Lionel je bil vsekakor slabši. Njegov nasprotnik je bil na njem in mu stiskal prsi s koleni ter skušal odpreti njegovo desno pest, ki jo je Lionel še vedno tiščal.
Končno je Lionel premagan odprl pest: demanta ni bilo več v njej.
Boby je! zatulil od besnosti.
—Kaj si storil ž njim? je za-jecljal divje.
Išči, je zamrmral napol zadavljeni Lionel.
—Daj mi ga, ali te pa umorim!
v —Ne boš ga dobil! Ubij me, če me hočeš.
Boby je skušal brskati po že-
pih svojega nasprotnika, ki ga je tiščal pod seboj, toda moral ga je pri tem z eno roko izpustiti in premetavanje se je spet pričelo z različnim uspehom.
Velika krvava mlaka je pokrivala tla. Nasprotnika sta bila na koncu svojih moči in v silno žalostnem stanju. Boby je zmagoval, toda le s težavo se je branil obupnih Lionelovih sunkov.
—Kdo ve, če vzdržim! Toda zakaj, za hudiča, Misterija noče da ga pobijem ? ... Stvar bi bila silno enostavna.
V Lionelovo srečo se je pokazala pri vhodu v dvorano Misterija v vsej svoji lepoti, sredi banditov in mornarjev, kot kraljica, obdana od svoje telesne straže. Z enim pogledom je spoznala položaj in v zavesti svoje zmage je dejala s pomilovalno brezbrižnostjo:
—Pusti vendar Mr. Bradyja, moj junaški Boby; saj vendar vidiš, da ni tako močan kot ti! Moram govoriti ž njim.
Boby je le nerad izpustil Lionela. Ta je bil z enim skokom pokonci, ves divji, globoko užaljen v svojem moškem ponosu in športnem slovesu.
Ves bled je skrival svojo jezo; toda v veliko začudenje Miste-rije in njenega spremstva je
mirno potegnil cigareto iz žepa in si jo zapalil. Nekateri mornarji so se bedasto smejali.
—Sedaj, je vzgliknil zmagoslavno, imam pa jaz življenje vas vseh v svojih rokah, če se kdo le gane, vržem cigareto senile v smodnik.
Vse je spreletela zona in stopili so korak nazaj. Edino Misterija se ni ganila. Občudovala ga
Gustave le Rouge
MISTERIJA
ROMAN
Ko je dobil Boby Bancroft to' dovoljenje, je odhitel naprej in kmalu je luč njegove baklje izginila v temi. Ugasnil pa je svojo bakljo, ko je opazil v daljavi svetlikanje, ki se mu je bližalo. Zadrževal je sapo, poslušal in naposled se je neslišno plazil dalje.
Tako je prišel do par korakov pred Lionela, ne da bi ga bil ta opazil.
Yachtman ni odgovoril na sirovi klic roparja, temveč natančno pomeril in sprožil, prepričan, da zadene svojega nasprotnika v srce. Toda Boby je s pogledom natančno sledil naj* manjšim gibom Lionela. Po bliskovito se je sklonil in krogla je udarila v skalovje.
Obenem se je Boby s silnim zaletom vrgel Lionelu med noge in ga je podrl na tla.
Strahovit, a nem boj se je pričel med obema. Lionel je zagrabil sovražnika za grlo in ga je stiskal z vso močjo. Naenkrat je pa vzkliknil od bolečine in ga izpustil: Boby mu je zlomil prst levice.
Nasprotnika sta se ljuto držala po tleh. V divjem obupa sta se stiskala. Lionel je skušal doseči svoj browning, ki mu je od-letel iz roke in padel korak v stran. Nato je. hotel Bobyju iz-takniti oči z znamenitim udarcem "vilic," toda bandit ga je do krvi ugriznil v uho in mu s strašnim udarcem zlomil eno rebro.
Boby je imel že ves razbit obraz, in dva zoba zlomljena in je komaj dihal. Lionela je bolelo že vse telo in imel je preklano spodnjo ustnico. Za nekaj trenutkov sta nasprotnika odnehala, ne da bi se spustila, s stisnjenimi zobmi in krvavo podplutimi očmi, ne da bi zinila.
Naenkrat pa je Lonel čutil, da se Bobyjeva roka počasi spušča v žep njegove suknje, kajti njegov roparski nagon mu je brez-
Nadaljevanje
Misterija je bila silno nezadovoljna. Po kapetanovih računih je morala jahta priti pol dne pred jadrnico k otoku, in ta čas je popolnoma zadostoval Lionelu, da poišče skrivališče in spet odjadra.
—Zakaj, vraga, se je jezjl ka-petan Bazil niste pustili potopiti njegove ladje? Zadeva bi bila s tem čisto enostavno rešena.
—Vi ne poznate mojih načrtov, je rezko odgovorila mlada žena. Življenje Lionela Bradyja je treba varovati, kajti on mi mora hočeš nočeš povedati mesto, kje se nahaja skrivnost.
Misterija in kapetan sta pri tem pogovoru hodila po krovu "Morske lastovke" semtertja in pregledovala s pomočjo daljnogleda Falklandsko obrežje, ki se je videlo vedno bolje. Sedaj sta že jasno razločevala za belim pasom čeri obrise obrežnega skalovja.
—Ni bilo prav, da sem se vznemirjala, je naenkrat vzkliknila mlada žena; mislim, da smo vkljub vsemu prišli prvi.
—Mislite? je dejal stari morski medved nekam ironično.
—Da, saj smo dovolj blizu obrežja, da lahko vidimo, ali je "May-Flower" že tu.
-—To ničesar ne dokazuje. Poznam to otočje in vodovje okoli njega bolje kot vsak drug mornar in lahko vam povem, da so za temi skalnatimi stenami, ki so mnogo višje, kot se nam zdijo, sedaj trije mali zalivi, kjer se ladja velikosti "May-FIower" U o dobro skrije, ne da bi je \ mogli vedeti odtod. \ Kapetan Bazil je vzel veliko kukalo iz M; ferijinih rok in si ogledoval obrežje. Naenkrat je vzkliknil.
—Vedel sem, se je jezil, da morajo biti že tu. Poglejte hitro, če hočete videti kaj zanimivega!
Misterija je prijela za kukalo in gledala v označeno smer.
Videla je žalostno obrežje in nad njim strmo skalno steno. Po njej je s težavo plezal možak navzgor.
—To je Brady! je zakričala vsa razburjena.
—In glejte, je dodala z glasom, ki se je tresel od razburjenja: izginil je v skalno razpoko! Našel je skrivališče!
Oči so se ji bliskale od sovraštva in veselo si je mela ro-
—Nikoli ne bi mogla sovražiti tako junaškega moža, kot ste vi, je dejala in zardela od razburjenja. Kar ste napravili, je občudovanja vredno. Dajte mi Budhin demant in pustim vas oditi brezpogojno. Še več, vrnem vam Terryjevo hčerko.
Njen kristalni glas je zvenel tako iskreno in prepričevalno, da bi mu Brady skoraj verjel.
Kaj če bi se pobotal? Ta misel mu je šinila skozi možgane, a v tem trenutku ga je nekdo krepko zagrabil za roke. Bil je Boby, ki se je v začetku tega prizora vrgel na tla in tiho zlezel za Lionela. Ta je izgubil ravnotežje, a še v padcu vrgel gorečo cigareto v smeri proti sodu smodnika. Malo je manjkalo, da ga ni dosegel.
Krik groze se je izvil iz vseh prs, a že je eden mornarjev po-
ŽELIMO KUPITI
klavir (piano), po zmerni ceni.
Kdor ima za prodati naj pokliče HE 1-4509
—Imamo ga, se je radovala, njega in demant! Sedaj se je le treba požuriti! Kapetan, naglo . . . čolne v vodo in moštvo vanje! Izkrcati se moramo in zastaviti izhod iz jame, predno pride ven.
-^Kakšna ženska! je zamrmral stari morski medved z iskrenim občudovanjem.
V nekaj trenutkih so že člani udruženja Mygalov in kakih deset mornarjev sedeli v treh ladjinih čolnih.
Kapetan je vzpodbujal na vse načine svoje ljudi.
—Gibljite se vendar, lenuhi! je tulil kot divji; hitite, garjevi psi!
—Petdeset dolarjev moštvu čolna, ki pristane prvi na obali, je zaklicala Misterija.
Deset minut je preteklo in čolni so že bili daleč. Pod pritiskom vesel so bliskovito hiteli preko valovja. V največjem čolnu je bila Misterija. Krmarila je sama.
Na pametni nasvet kapetana Bazila so vzeli seboj orožja, ba-kelj in nekaj živeža, kajti obstojala je možnost, da bi bili prisiljeni ostati čez noč na suhem.
S krova "Morske lastovke" je kapetan Bazil videl, da so vsi trije čolni srečno pristali na produ obale. V srcu si je želel, da bi imela čudovita Misterija uspeha. Priznati je moral, da ga je čisto očarala.
Misterija je prva skočila na suho, potem ko je bila oddala krmilo enemu mornarjev.
Takoj je zapazila Lionelove stopinje na mokrem pesku. Vodile so k skalni steni, na katero je bil splezal. Našla je tudi razpoko, kamor ga je s svojim ku-kalom videla izginiti.
Sklonjena k tlom je strastno sledila stopinjam svojega sovražnika z nervoznimi in gibčnimi kretnjami, ki so spominjale na divjo zver, ki zasleduje plen.
—Imamo ga! je kričala, pijana zmagoslavnega sovraštva. Idite vsi za menoj!
S pomočjo vrvi so se Mygali in mornarji zvlekli navzgor do razpoke, v katero so zlezli drug za drugim.
Misterija je bila prva. Lionelove stopinje so ji kazale pot, kajti njih vtisk je bil zelo razločen na vlažnem pesku. Neposredno za njo je stopal Mygal Boby Bancroft, nevaren bandit, pravi orjak.
Mala četa je prodirala počasi naprej in po danem povelju, ne da bi kdo črhnil besedice.
Boby, ki je bil naravnost fanatično vdan Misteriji, ji je dejal, da .se preveč izpostavlja s tem, da hodi na čelu.
—Če bi stali naenkrat Brady-ju nasproti, je dejal tiho, vas lahko ustreli, ne da bi vas mogli braniti. Pustite, da hitim naprej kot prednja straža. Nisem pozabil, da mi je ta prokleti yacht-man prevrtal nogo s kroglo. Med seboj imava še poravnati star račun!
—Stori, kakor hočeš, 3e odvr-
Pavlik's Beauty Salon
675 East 185th Street IV 1-6969
Vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela izvršimo v popolno zadovoljstvo.
Odprto v torek, četrtek in petek zvečer po dogovoru.
4 SOBE
se odda v najem
Pokličite HE 1-5451
1 gys '
JOSEPHINA SAMSA
rojena KRISTAN fij
ZATISNIILA JE SVOJE
DNE 17. JULIJA l955'
Kje si, mati draga, kje je Tvoj obraz?
Kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
„ro t>u
Truplo Tvoje v hladnem B večno spanje spi, ali Tvojega glasu slišati več ni.
Žalujoči otroci	cin0*8
HARRY in LOUIS. 51 NANCY, hči
V NAJEM
Za boljše zdravje poslužite se
SLOVENSKEGA ČAJA
PLANINSKI ČAJ.................$1.00 škatljica
ODVAJALNI ČAJ............ ....$1.00 škatljica
MINERALNA VODA (Radenska) .........59c liter
se dobi tudi pri
MANDEL DRUG — 15702 WATERLOO ROAD
TIVOLI IMPORTS — 6407 ST. CLAIR AVENUE
CLEVELAND 3, OHIO	Tel.: HE 1-5296
se odda eno sobo za enega moška, dve sobi za dva moška.
Za naslov se poizve v uradu tega lista.
VAS MUCI REVMATIZEM7
Mi imamo nekaj posebnega prol revmatijmu.
Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
CHICAGO, ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
teMm ixinaimna .-gssm&mrn
BUSINESS OPPORTUNITY
british defense built in' \ >kmmbbi£* 1794 to prevent mad anthony *m x /&jfhhhg wayne from attacking detroit. ^js^mifif refusal of the garrison to aid the*	1
defeated indians after fallen timbers shattered the british-indian alliance. the treaty of greene ville. was signed the following year.
0F THS Jh
r^^sife1 fort based ''^mk l\ mmssli; ?j upon existing f d t.i 4hlf """........i//>v i earthworks.	i
GAS STATION —
Major brand. 1 year. S. W. side. $ for $ inventory.
REliance 5-9197
LOUNGE and LIQUOR STORE — In So. Shore. Neighborhood trade.
Call — SOuth Shore 8-9873 2555 E. 75th St.
C	xfZr^t \
V
\	I
■
H-'Jx^y/
Talce alalce...jilus alxreeze... | ^
and your own cottage in the pipes. They add up to the perfect solution to your ■
family's vacation problems for many years I^--^^N^^^^OvVVV^^Sv to come. And here's an easy way for you
to get the money that will put the key to a I	^ffxO^O^OvVV"
summer home into your pocket.	X \\\
Invest just $7.50 a week in Payroll	\ \
Savings. In 5 years you'll have Savings	| \V\\\\
Bonds worth $2053 in cash; m ten	.A\\v
years, $4448.	\\V
Why is the Payroll Savings Plan so sue- B	,	vOjf^
cessful? Because it puts your savings on an I/	^'fT""™
automatic, systematic basis. And best of all, K	';	X v
you do more than save through Payroll Kk" ž ■ Savings. You invest your money, too, and .	f* *	S
make it grow.
Before you know it — the summer home will be yours. And all you'll have to do is to sit on the porch and enjoy k. If you're real ambitious, you can sit and rock. In any event, you'll thank your lucky stars that you invested in U. S. Savings Bonds.
So get started today, on the Payroll Savings Plan where you work—or invest
in Bonds regularly where you bank.	^»^Wii^^^^^^BE^MMi
FOR THE BIG THINGS IN YOUR IfflE, BE READY WITH O. S. SAVINGS BONDS
The V. 5. Government does not par for this advertising. Tke Treasury Department thanks, tor their patriotic donation, the Advertising Council and
CURTAIN LAUNDRY — Small; suitable for 2 people; be your own boss; good income; living quarters if desired.
ROgers Park 4-0870
FOLLOW THESE GU/DEP0STS TO ADVENTURE,
ANTHONY WAYNE »5 PARKWAY 3

TAVERN — With apartment. For sale on Channel; year 'round fishing; opposite factory and bowling alley on Route 14, Cary. Reasonable.
MErcury 9-3011
GROCERY STORE — With living quarters. Splendid location in rapidly growing town. Established 3 years in new building. Ready to come and do good profitable business. Because of illness, owner has priced for quick sale. See at 105 Addision Road, Addison, 111., or call
TErrace 4-4300
WOODWORKING — Kitchen Cabinet. Reasonable. Inventory and equipment. Appointment only.
UNderhill 7-8310
DONUT SHOP — Fully equipped. Growing business on main highway. See owner after 7:00 p.m.
Route 21. Lake Villa ELliot 6-7430
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4 '	ENAKOPRAVNOST
hodil cigareto, dva druga^ sta pa odnesla nevarni sod da proč v kot, ostali so padli p Bradyju in ga krepko prive» na osamljeno skalo sredi kave • ne.	.
To se je izvršilo tako nagWj da noben bandit še ni °Pf' zakladov, ki so ležali okoli nP
Z ironičnim nasmehom se]
Misterija počasi kot mačka P bližala ujetniku.
—Končno smo vas pa vendarle ujeli, je dejala pomilovaJJ Storili ste pač vse, kar je v vaši moči. Sedaj mislim, mi brez ovinkov poveste, |0e J demant.	.
(Dalje prmomjltt
V blag spotili«1
OB PRVI OBLETNICI ODKAB.jE
UMRLA NAŠA LJUBLJEN MAMA
......