Stran 424.
Kmetijstvo.
Pridelovanje zelja.
Vsaka kuhinjska ali zelenjadna rastlina je tem bolj cenjena, tem dražja, čim prej pride na trg, oziroma v kuhinjo Zato se velika večina zelenjadnih rastlin v gosposkih vrtih bi zu velikih mest prav zgodaj prideluje, oziroma sili v posebnih gorkih lehah. Siljene rastline res niso nikoli tako dobrega ukusa, kakoršnega so na prostem pridelane, pa ravno zaradi njih zgodnjcsti se cenijo ter drago plačujejo, veliko dražje, kakor pozneje na prostem pridelane, dasi so te veliko boljšega ukusa.
No, manj premožen človek si siljene zelenjadi pač ne more privoščiti, vsaj pogostokrat ne, zato si pa želi na prostem pridelano kar najprej mogoče dobiti na mizo. Med zelenjadne rastlme, ki se v gospo skih in v mestnih vrtih redno vsako leto pridelujejo ali silijo v gorkih lehah spada odločno tudi zgodnje zelje ali zgodDJi kapus. Zgodnje zelje se pa more neprimerno bolj zgodaj pridelovati kakor ga po navadnem načinu pri nas na prostem pridelujejo, če se prideluje po prezimljenih sadikah S pomočjo prezimljenih sadik prideluje se pa zgodnje zelje takole:
Koncem avgusta, pričetkom septembra — v Vipavi, na Goriškem, v Istri še celo zadnje dni septembra — se vseje seme prav zgodnje vrste zelja, kakor ivanskega zelja, zgodnjega podolgoglavnega dunajskega zelja ali zgodnjega erfurtskega itd. na obsenčene lešice Kakor hitro se rastlinice dobro prekrižajo, to je, kakor hitro nastavijo h klicnim listom prva dva prava listka, se prav na gosto začasno pre-sade na bolj pusto, vsekakor pa prav preksolnčno lešico Presade se tako, d i pride na vsakih 5 cm v čveterokotu ena rastlinica Tako gosto začasno presajanje se v vrtnarstvu imenuje pikiranje rastlin.
Kadar pikirane rastline dosežejo velikost ravno pravšnih sadik, se jim mora zabraniti dalnje bujno razvijanje, dalnja bujna rast. To se pa stori na ta način, da se ali vnovič prepikirajo, ali pa se puste, da trpe primerno sušo, kar se s tem doseže, da se jim ob suhem vremenu nič ne priliva, ob deževnem pa da se s čim pokrijejo, tako da jih dež ne more namočiti. Izkratka, s takimi rastlinami se mora tako
postopati, da do zime dorasejo le toliko, da se more o njih reči, da so ravno pravšne za presajanje. Čez zimo se take sadike puste popolnoma na miru do spomladi. Prihodnjo pomlad se pa prezimljene sadike, kakor hitro zemlja in vreme to dovolita, presade na stalno mesto. Najboljše mesto za nje je prav prek-šolnčna, pred burjo in severom zavarovana leg* s prav dobro, močno zagnojeno zemljo. Obdelovanje obstoji v tem, da se po enkrat ali dvakrat okopljejo, da se jim po potrebi priliva, po kakem dežju enkrat še celo z gnojnico, in da se z njih obira mrčes, če se na njih prikaže. Tako pridelano zelje naredi po skušnji na vrtu nekdanje deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu do binkošti že prav lepe trde glave, ki se prav lahko spravijo v denar.
Prav na isti način se da v pravem podnebju pridelovati tudi zgodnji ohrovt. Prvi pogoj je seveda prava zgodnja vrsta, kakor je na pr. italijanski mar-celin, ali ulmski, ali dunajski zgodnji ohrovt
Prav izborno se da na ta na<*in pridelovati tudi zgodnja karfijola, ki ima še višjo eno, kaknr zgodnje zelje ali zgodDJi ohrovt. Koleraba se na na ta način ne da zgodaj pridelovati, kajti njene sadike zime ne prestanejo.
Kako prav bi bilo, če bi se naši Vipavci, Gori-čani, Istrijani in tržaški okoličani lotili pridelovanja takih zgodnjih kuhinjskih ali zelenjadnih rastlin. Še lepši denar bi lahko zanje dobivali, kakor ga dobivajo vrli Brici že zdaj za svoj zgodnji ledrik, grah in krompir.                                                    R  Dolenc.