Inserat! »« sprejemajo in veljA tristopna vrst»: 8 kr., {e b« tiska lkrat, t" n ii ii ii ® » 16 n n n n 3 •• Pri vaJkratnem tiskanji se ooiui primerno «manjša. Rokopisi ■e ne vr&čajo, nefraukovana pisma s« ne sprejemajo Naročnino prejema opravniStvo «dministrmija) in ekspedicija na Starem trgu h. St. 16. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. ua pol leta . . 5 „ — tf isa četrt leta . . 2 „ V administraciji velja: £ Za celo leto . . 8 gl. na pol leta . . 4 „ "iak jutro skozi 25 let sedel je redoma na ravno ližtem mestu. Tako so mu bili vajeni, ga tu tdeti, da je bil tako rekoč kip velicih vrat. Le eno se je od njega vedelo, da namreč nikdar v cerkev ni stopil, akoravno je bil goreč in pobožen katoličan. V trenutjih, ko se je pobožno petje v notranjih prostorih hiše božje glasilo, ko se je kadilo od oltarja, združeno z molitvami vernih, v nebesa povzdigovalo, ko je resnobni in vbrani orgeljni glas slovesno petje krščanske množice spremljal, gnal je berača nek čut, svoje molitve z unimi v cerkvi združiti, ogledovaje zunaj podobo, ki se je v božjem hramu videla. Odsev luči od pisanih gotiških okončinah, obilno število stebrov, trdnih in nepremakljivih kot podobe večnih verozakonov že stoletja tu stoječih, vse ga je nehote z občudovanjem na-polnovalo. Vidile so se mu sem ter tje po zgrbančenih licih solze udirati. Kaka velika nesreča ali bridko očitanje je vsaj na videz dušo težilo. Nek duhovnik bral je v tej cerkvi vsaki dan sv. mašo. Potomec ene najplemenitniših rodovin na Francoskem in v posesti velikega premoženja mu je bila nnjveča radost miloščino dajati. Posebno naklonjen je bil temu beraču, in sleherno jutro ga je o. Pavlin od St. C. poleg velikodušnega daru tudi s prijaznimi besedami tolažil. Nekega jutra tega berača ob določeni uri ni pri cerkvenih vratih. Toraj poišče mašnik njegovo stanovanje ter ga najde bolnega na bornem slamnatem ležišči. Oči duhovna se začudeno vpirajo na potrato in uboštvo, ki ste v tej stanici zedinjeni. Krasna zlata ura visi nad trdo posteljo. Dve podobi, z bogatim zlatim okvirom in stančico pregrnjeni, se svetite na mokri, beli steni, slonokoščen Kristus, prav umotvor podobarskega izdelka, je na mizici ob znožji bolnikovem, starinsk stol z gotiško olepšavo in z damastom prevlečen, stoji v kotu in na njem leže molitvine bukve s srebrnimi sponami. Vse drugo je siromašno ter priča popolne nepremožnosti. Mašnikova nazočnost oživi bolnika. Vzdig-nivši se reče: „Oh, gospod oče! Vi ste tako dobri, da se nesrečnega spominjate?" — „Pri-jatel, odgovori Pavlin, Božji služabnik sme le srečnih pozabiti. Pridem vas vprašat, ali česa potrebujete?" „Nobene stvarice ne", reče berač; „smrt se mi približuje, oh ! da bi bila le mirna moja vest!" „Vaša vest? Ali se imate zavoljo SLOVENEC. Politik list za sloveoski narod. Volilci! Te može si zberite za svoje zastopnike in skrbeli boste dobro za-se, dobro za domovino. Kdor zna sam pisati, naj zapiše ta imena v volilni list, kterega naj potem zapečatenega pošlje nam ali pa gospodu Horaku v Ljubljano. Kdor pa ne zna sam pisati, naj naredi križ pred svoje ime ter da podpisati list še dvema pričama, ki z lastnoročnim podpisom potrdite, da je res volilec sam podkrižal list. (1e pa kdo drugi izpolni z imeni volilni list, kterega potem volilec sam podpiše, se mora tudi podpisati kot pisalec imen. Listi se morajo pa vsakako zapečateni oddati volilni komisiji. Tega vsega se je treba natančno držati, sicer listi niso veljavni. ftvoje prijatelje, častito duhovščino in narodnjake po deželi sploh pa prosimo, naj volilce, kteri bi vsega tega ne vedeli, podučujejo, da zmaga naša pravična reč. Ne dajte se motiti po nikomur, ki bi Vam priporočal druge kandidate, kaka- so gori našteti, da se ne vjamete. Gospod Janez Fabijan, trg. in hišni posest, v Ljubljani. Gospod Vaso Petričič, trg. in hiš. posest, v Ljubljani. „ Janez Jamšek, „ „ „ „ „ „ „ Franjo Hesorick, trg. in hiš. pos. v „ „ Franjo Kolin jih, „ ,, „ „ „ „ „ Ford. Sajovic, „ „ „ „ „ Kranji. „ .lože Knšar, „ „ „ „ „ „ „ Franjo Ks. Sovhii. „ „ „ „ „ Ljubljani. „ Itudolf Xagltf-, „ „ „ „ „ Loki. „ V. C7. Snpan, „ „ „ „ „ „ Za obrtnijski oddelek: Gospod »)nnez Dolliar. ključar in hiš. posest, v Ljubljani. Gospod Franjo Hren. posest, mlina in žage itd. v Begnjah. „ Franj» Draller, čevljar,, „ „ „ „ „ Avgust Maršalek, krojač in hiš. pos. v Ljubljani. „ Franjo Goršic, izdel. orgelj in hiš. po?. „ ,, „ Henrik Ničmtiii, knjigovez „ „ „ „ „ „ Janez Goljaš, gostilničar „ „ „ „ ,. „ lliba Pakie. trgovec z leseno robo „ „ 0, Edvard Ilolm, knjigovez ,. „ „ „ „ „ Anton Per me, pek in hišni posest. „ „ .J. \. Ilorak. rokovičar „ „ „ „ ,, „ Pavel Skale, živinozdrav.in hiš. pos. „ „ Odbor političnega društva „Slovenija". Volilci trgovske in obrtnijske zbornice kranjske! Naši kandidati za kupčijsko zbornico so: Za rudninsko-obrtnijski oddelek: Gospod Janez Pfibil, rudninski lastnik in inženir. Gospod baron .lliha Zois. rudninar in grajščak. Za kupčijski (trgovski) oddelek: Za novo leto. „Slovenec" z današnjo številko prične III. letnik. Slovenski rodoljubi so ga ustanovili, da bi krepko zagovarjal in branil najdražje svetinje naroda slovenskega in sicer ne samo proti napadom nemčurskim, ampak še veliko bolj proti napadom domačni, ki so nam pri-zadjali veliko več škode, kakor nasprotniki tuji. Komu ni v spominu tisti nesrečni čas, ko se je rodil narodni razpor in je list liberalnih Slovencev začel psovati najodličnejše rodoljube slovenske in svoje predale polniti s samimi škandali? To je zdaj nekoliko potihnilo in reči smemo, da se je to najbolj zgodilo po prizadevanju „Slovenca", ki je neprestrašeno zavračal in spodbijal omenjene psovke. A sloge, po kteri srčno hrepene vsi pravi rodoljubi, še nismo dosegli, in je tudi ne bodemo, dokler si bodo načela tako nasprotna, kakor so si načela naša in načela nasprotnega liberalizma, ki meni, da je dospel na najvišjo stopinjo, ke-dar najhujši zatira katoliško cerkev. Naša naloga tudi v prihodnjem letu bo pojasnovati in opisovati Slovencem ta napačni liberalizem in njegov gnjili sad ter na ta način pripravljati pot odkritosrčni in resnični spravi na podlagi nikdar ne omahljivih, na božje in človeško pravo se opirajočih načel. Pri drugi stranki, ktere namene smo v „Slovencu" spodbijali, nismo bili tako srečni; ona v nam sovražnem početji ni čisto nič odjenjala, naši nemčurski ustavoverci marveč tako pokoncu nosijo glave., kakor skoraj nikdar poprej ne. A to nas naj ne straši in ne moti. Naši ustavoverci niso merodajni in odločilni, ampak so le majhen del zdaj vladajoče stranke, ki se pa pri vsi svoji sreči vedno trese in boji, da bi ji ne zapel mrtvaški zvon. Memogredoča zmaga naših nemčurjev naj nas tedaj ne moti, marveč naj nas spodbada k veči in marljivejši delavnosti, stanovitnosti pa potrpežljivosti in naš trud gotovo ne bo zastonj; ampak navdaja nas trdno upannje, da preden preteče leto, preteče tudi čist in slava sedaj vladajoče stranke. 0 volitvah kupcijske zbornice kranjske. Nenadno naglo so se rešile vse pritožbe (reklamacije) zoper Vesteneckovo sestavo volilnih zapisnikov zlasti trgovskega volilnega razreda s tem, da je bilo jih le osem za opravičene spoznanih, vse druge (izmed blizo 150) pa zavržene. Se ve, da bodo šle te ovržene pritožbe zdaj do ministerstva in če bi tudi tam ne bile uslišane, potem nam ne ostane druzega, kakor da se obrnemo do pravičnosti Njih Veličanstva, našega presvitlega cesarja. Dan volitve pa je že odločen in sicer je ta važni dan že 8. januarja. Iz tega kratkega obroka se vidi, kako se našim nasprotnikom mudi; obrok je gotovo zato tako nenavadno kratek, da bi mi ne imeli veliko časa za svoje delovanje. Zato pa na noge prijatelji našega naroda in pravične naše reči! Na noge, da kaj ne zamudite! Nasprotna stranka je na vso moč delavna, vse je na nogah za volilci in jih lovi v svoje zanjke. V Ljubljani je rotovški sluga nosil volilne liste po mestu a za petami so mu bili že nemčurski agitatorji, ki so pobirali te liste od volilcev. Na Starem trgu sta hodila za slugo klobučar I)e beut z (Debevec) in neki Polegegg (Polegek) ter pregovarjala na vso moč volilce, da naj izpolnijo liste z imeni nemčurskih kandidatov ter potem jih njima izroče. Koliko sta jih na ta način vjela, nam ni še znano. če pa nasprotna stranka vse žile napenja, vsa sredstva, tudi silo poskuša, če ji vladni organi kolikor je v njihovi moči, pri tem pomagajo, potem je treba tudi nam z vso močjo truditi se, da ne spustimo volilcev iz rok, da odtegnemo volilce naše stranke nem-čurskemu vplivu, sami pa si prizdevamo pridobiti takih, ki dozdaj niso z nami držali. Dvomljivim volilcem je treba pred oči staviti, da je grdo, ako ne držijo z narodom, v čegar deželi in od čegar denarja žive, marveč po tegnejo s tistimi, ki mu hočejo vzeti narodnost njegovo ter mu ne pripoznajo njegovih pravic. Nasprotovanje narodni stranki je grda nehva-ležnost. Ker so te volitve silno važne, bomo naznanili izid njihov, in razglasili vse volilce, ki bodo volili narodno, pa tudi tiste, ki bodo svoje glasove dali nasprotnim kandidatom, da bodo Slovenci poznali svoje prijatelje. Kdor tedaj hoče, da ga bo narod slovenski spoštoval kot prijatelja in domoljuba, naj voli narodne kandidate, ktere bere na prvi strani. Politični pregled. V Ljubljani 1. januarja. Vr Iffttili-irin se 31. deoembra telegra-fuje, da Izabelin sin Alfons je oklican za kralja in od armade tudi že pripoznan. Serrano to zvedivši je višje poveljništvo brez ugovora oddal Lasernu ter šel v Madrid. Dežela je mirna (?) in osnovala se je nova vlada, ktere predsednik je Canovas Castillas. Kakošne bode to imelo nasledke, kaj bodo Karlisti na to rekli in storili, se bode kmalo videlo. Avstrijske dežele. Na Tirolskem je baron Dipauli z veliko večino glasov zopet izvoljen za državnega poslanca. Tirolski volilci so s tem pokazali, da se strinjajo s svojim poslancem, ki pa je tega mnenja, da, kakor reči sedaj stoje, je najbolje državnemu zboru obrniti hrbet. Ker je baron Giovanelli tudi iz ravno tega uzroka hotel odstopiti, utegne se zgoditi, da tirolski konservativni poslanci 20. t. m. ne pridejo na Dunaj. Odkar je zbornica sprejela Wildauerjev predlog, ki sega v pravice deželnega zbora, imajo Tirolci še več vzroka iz državnega zbora izostati. S Tirolci naj bi državnemu zboru dali slovo tudi naši poslanci, ki so imeli že toliko prilike prepričati se, da po-razumljenje in sprava se v tem državnem zboru nikdar ne bo dosegla. In če ustavoverstvo že vidno omahuje, ga ni omajala opozicija, ki sedi v državnem zboru, marveč je čedalje očitnejše, da pride to odtod, ker je temelj slabjn plitev. Če bi ga opozicija v državnem zboru od ene strani ne bila podpirala, ampak po izgledu Čehov postila, da stoji na lastnih nogah, bi se bilo gotovo še bolj nagnilo na stran, kakor se je, in morda celo že padlo. Na Ojccrskcmi so bili pričeli preiskavo proti vradnikoma, ktera so natolcevali, da sta izdala Andrassy-jeva ruska pisma. Pa ta preiskava je bila brez vsega vspeha in so jo za-rad tega vstavili. V tir vaškem saboru se pri splošnji razpravi o budgetu noben govornik ni oglasil. V posebnem razgovoru je pa dr. Makanec predlagal zbrisati 10000 gl. dispozicijnega zaklada. Pa poslanci so izrekli banu svoje zaupanje, in so zahtevanih 10000 gold. dovolili. Za žebčarje se je dovolilo 50000 gld. ječo odpeljani. Preiskava se začne. Najmanjše pretveze bilo je dovolj, tedaj kakega nedolžnega v smrt pahniti. Vendar je imel državni pravdnik posla dokaj, zoper to blago rodovino kako pretvezo izviti. Tu se najde malopridnež, ki vpeljan v najskrivniše pogovore, da, celo v misli nezadolženih, najneznatnišim besedam ve hudobno misel podtakniti, in jih še celo skrivne zarote zatoži, in ta malovrednež — sem j a z." „Obsodba k smrti se izreče, — izreče nad vso rodbino, le desetletni deček je bil izvzet. Oh, nesrečna sirota je bil le namenjen, svoje predrage rodovince objokovati in njih morilca preklinjati!" „Mirni ter tolažbe polni zarad svoje nedolžnosti pričakujejo nezadolžene klavrne žrtve Bogu vdani v ječi dneve svoje smrti. Tu nastane nek nered pri pregledu toliko izvršb. Dan, ko bi imeli z giljotino končati življenje, mine; pozabi se na-ije, in morebiti bi bili morilnemu odru ubežali, da nek človek-- ne, neka pošast, lakomna, po njih zapuščini obo-gateti, te pozabljivosti pri sodniji ne naznani. Njegovo peklensko llejanje se mu izplača z kakovega velikega dolga spokoriti ? " — „Hudodelstvo, častiti gospod, strašansko, za ktero vse moje življenje ni moglo pokore storiti. Zločinstvo, ki ne dopušča nikoli odpuščenja." — „Zločinstvo brez odpuščenja? Takega ni, prijatell Božja usmiljenost je večja, kakor za-morejo hudobije umrljivih biti." — „Smem li še upati, jaz, najsramotniši med ljudmi, ki ga je kedaj zemlja nosila?" — „Da, upati smeš, nesrečni, vsklikne mašnik s sveto gorečnostjo. Dvomiti nad odpuščenjem Večnega bilo bi veče bogokletstvo, nego je tvoje zločinstvo samo. Pred vsem spoznaj svoj dolg odkritosrčno, poslušam te v imenu preusmiljenega Boga." Mašnik se odkrije in bolnik spoznava sledeče: „Jaz sem sin ubogega zakupnika; pa graščinski, kterili polja so moj oče v zakup vzeli, so mi bili nagnjeni, in so me že otroka v graščino vzeli, odločivši me za hišnika svo jemu sinu. Izreja, ktero so mi bili dali, moje napredovanje v vseh učnih predmetih so mojo odločbo spremenile, povišajo me za tajnika. Izpolnil sem 25 let, ko prekucija nastane. Moj ognjeni duh gre po branji časnikov za dogod-bami one dobe, pohlep po časti se jame v meni vzbujati in sram me je mojega podložnega stanu. Sklenem, grad, zavetje moje mladosti zapustiti. O da bi bil ta sklep izpolnil prihranil bi si bil hudodelstvo! — Divjanje po prostoti in enakopravnosti kmalu tudi po deželi izbruhne, in graščinska gospoda, v strahu da ne bi jih njihovi lastni ljudje zajeli, po-slove vse služabnike. Nekaj istine v novcih vzdignejo brž ko mogoče, in od vsega svojega bogatstva ne vzamejo drugega seboj, nego nekoliko rodovinskih spominkov, ter se podajo v Pariz, ondi v skritosti iskaje zavetja in varnosti. Jaz, tako rekoč hišni sin, grem ž njimi: strah je gospodoval v vsi svoji grozoviti sili. Na listini izselnikov zaznamovani sledili so za njimi; a nihče ni vedel, kje da so; le edini jaz sem znal za njihovo pravo ime, ki so ga bili premenili, in tako so sredi občih homatij nepoznani združeno in mirno živeli. V trdnem zaupanji na previdnost božjo nadejali so se boljše prihodnosti. Prazen up! — Edini človek, ki je za njihovo skrivnost vedel, jih izda ■ jaz sem bil njih ovaduh." „Oče, mati, štiri hčere, lepe in nedolžne kakor angeli, pa en sin, deset let star, so v kaj bodo opravili še le proti dvema nasprot-koma. Milovanja vredna je dežela, ki ne more priti k miru in počitku. Stari Kspartero je '20. t. m. umrl. Angleška vlada od turškega sultana zahteva, da naj podonavskim knježevinam da pravico z vnanjimi državami sklepati kupčijske pogodbe. Pruska je pa neki zahtevala, da bi sultan imel pravico potrjevati sklenjene pogodbe. Ta predloga pričata, da Andrassy na izhodu nima nobenega vpliva in da je bilo vse prazno, kar se je o tem pisarilo po časnikih. Izvirni dopisi. 'Sa Vrhnike na dan sv. Silvestra. Dolgo že se je delalo na to, da bi 2 razredna vrhniška šola postala 4 razredna, in srenja je res že leta 1873 kupila prostor za novo šolsko poslopje, pa možje že niso vedeli, ali bi se na novem prostoru čisto nova šola sozidala, ali pa stara tik farne cerkve razširila. Pred kratkem, 15. pret. meseca, bila je v tej zadevi zopet seja, pri kterej je soseska s porazumljenjem krajnega šolskega sveta sklenila, na kupljenem svetu, četrt ure od farne cerkve, sozidati novo dve nadstropji visoko šolsko poslopje, v kterem naj bi bila tudi soseskina pisarna. Akoravno bode novo šolsko poslopje res bolj v sredi fare, bi vendar zamogli otroci, kteri že toliko let hodijo v šolo tik farne cerkve, tudi še za naprej hoditi; kajti staro šolsko poslopje dalo bi se lahko razširiti, ker to bi ne stalo toliko, kakor čisto nova šola. Toda nekaj tisuč gori ali doli — plačaj, pa je mir. „Laib. Schulztg." 25. grudna piše, da bode novo poslopje Vrhniko lepšalo; vendar pa moram reči, da niso skoraj zamogli izbrati bolj nepripravnega sveta, kakor je ta. — Svet je močviren, in zdravnik sam, ki je bil v to poklican, da v zdravstvenem obziru izreče svoje mnenje, je rekel, da ta svet ni za šolo, da poslopje bode vlažno, otrokom toraj gotovo škodljivo. In kakšno okolico bode imelo novo šolsko poslopje? Spredaj pri cesti stoji precej velik hlev, na drugi strani so ječe, zadej pa ne daleč proč je ob eni strani kovačnica, ob drugi pa strojarija. Taka okolica pa gotovo ni primerna šoli. P>ode toraj res novo šolsko poslopje na takem kraju lepšalo Vrhniko, ko bode samo od ene strani odprto, pa še to ne od velike ceste? — Ites škoda le./ega poslopja na takem mokrem in tako skritem kraji, škoda lepega denarja, kteri se bode za to porabil. Kake lepe sosede bodo po tem šolarji imeli! Zdaj imajo živega Boga v farni cerkvi, potem pa bodo imeli — jetnike. Bog daj, da bi jim te ječe bile v svarilo ni strah pred hudobijo. Iz vsega tega se razvidi, la na omenjenem prostoru novo šolo zidati, ni primerno — pa kaj — ako je le enemu všeč, morajo vsi zadovoljni biti in molčati, če bi še tako nespametno bilo. — (K. prih.) I k Borovnice, 31. dec. Od vsili krajev se sliši, koliko je divje zverine, in zlasti volkov; tudi pri nas se volkovi nahajajo, in so tako predrzni, da celo po noči v vas zahajajo, in so že več psov pobrali, pa noben lovec jih ne more zasačiti. Nekdo v „Slovencu" poroča, da tukajšno občinstvo v najlepši za-stopnosti živi s tukajšnimi železniškimi gosp. uradniki. Tudi jaz pritrdim, da tukajšno ljudstvo spoštuje gg. K. in G., ki sta res spoštovanja vredna, in mislim, da tudi o tretjem g. uradniku nihče ne bode imel vzroka pritoževati se, zlasti ker smo se v našem bralnem društvu nekaj zedinili. I*. »olciijNkcga, 28. dec. Kako žlahtno in lepo skrbe sedanji šolski kolovodje za šole, se vidi tu na Seli h, kjer ni učitelja. Novi gosp. župnik je pričel učiti otroke v šoli in naznanil c. okraj, šolskemu svetu, pa zato še zahvale ni dobil. Učiteljska služba na Selili je bila razpisana, oglasil se pa ni nobeden, akoravno so postavili stalno učiteljsko plačo na 450 gold., samo zavoljo tega, da bi bil vsaj kak novodobni učitelj na Selo prišel in akoravno je krajni šolski svet prosil, da bi gosp. duhovnik učil, in le 400 gld. odločil učitelju. — In zdaj se zopet nobeden ne briga, ali bi se kaj učilo ali ne. Gosp. župnik je zahteval mesečnih 20 gld., in to je krajni svet podpiral, — ali ker že od 1. novembra okrajni in tudi deželni šolski svet nočeta v to privoliti, bi na Selili šole ne bilo, ako ne bi duhovnik prostovoljno že mesec dni podučeval. Tako se godi in tako se skrbi za ljudske šole, in tako je povsod! Ako bi se duhovni na deželi ne trudili, kmalo bi ne bilo nobenega šolskega poduka in vendar morajo ljudje plačevati učitelje in šole. Vnanje države. B*ru*ka listi objavljajo Bismarkovo pismo o volitvi novega papeža. Iz Pariza se poroča, da bodo vnanji listi objavili tudi še druga do sedaj tajna pisma o cerkvenih zadevah. — Državni pravdnik pa tudi grof Arnim sta se pritožila zoper prvo sodnijsko razsodbo. Bismarkov list je višji sodniji že dal migljej, kako naj razsodi. Bismarkovo posilstvo mora biti že nestrpljivo, ker še Lasker, ki je bil eden najzvestejših prijateljev njegovih, namerava odsihmal s svojo stranko vstopiti se na stran njegovih nasprotnikov. Tudi cesarici se življenje v Berolinu že studi in hoče neki prebivati v Koblencu. — Veliko strahu je pruski vladi prizadjal neki papežev poslanec, o kterem se je govorilo, da je hodil po Poljskem. Pa preiskava je pokazala, da takega poslanca na Poljskem ni bilo. Pestili so duhovne, da bi povedali kaj o tem poslanstvu, in ker o osebi, ki je nikjer ni, niso vedeli nič povedati, so jih kaznovali z ječo, denarnimi kaznimi itd. Kaj takega se zamore zgoditi le na Pruskem, kjer je sovraštvo do cerkve in strast kulturnoborce že čisto oslepila. Nemška. Kolinskemu škofu preti nov zapor. Kakor poročajo nekteri listi, je dobil od nadpredsednika renske provincije ukaz, v osmih dneh plačati onih 29.500 tolarjev kazni, ktere so mu naložili zarad tega, ker na ne-ktere župnije ni postavil župnikov, kakor je zahtevala vlada; če bi jih ne plačal, se bi drugače ž njim ravnalo. Ilaricnska vlada je od frajburškega škofijskega oskrbnika dr. Kübela zahtevala, da naj novoposvečenim dano jurisdictio odvzame. Ker tega ne sme in ne more storiti, ga vlada toži in ga bo brž ko ne odstavila in od stolnega kapiielna tirjala, da voli novega kapitel-skega vikarja. Kapitel tega gotovo ne bode storil in tako se bode tudi tam zopet pričela borba med državo in cerkvijo. Na Francoskem so se te dui poslanci raznih strank posvetovali o novih vstav-nih postavah, pa se bodo boje sporazumeli. ŠjKtnjMkiiii republikancem žuga nova nevarnost. General Mar ti ne z-Campos namreč se je v Muroviedru z dvema bataljonoma vzdignil za Izabelinega sina Alfonsa. Vojaki sredne vojne, ki so hotli napasti Karliste, so se nemudoma podali na pot, da bi ukrotili nove upornike. Revežem že Karlisti presedajo meščansko diplomo, in obsodba se še tisti večer izvrši, in ta pošast —sem bil jaz." „Cena toliko zločinstvom je bila 3000 frankov v zlatu in dragocenosti, ki jih še tu okoli mene vidite, in ki so mi vedni strašanski opominjalci moje sramotnosti." „Po storjenem hudodelstvu se hočem z vsakterimi razuzdanostmi mamiti; a zlato, grozoviti sad moje nehvaležnosti, je komaj zažrto, ko me začno grizljeji vesti trpinčiti. Nobena namera, nobeno početje, nobeno delo ne gre po sreči. Obožam in obolim. Tu se polastim kot berač onega mesta pri cerkvi, ki sem ga toliko let zasedal. Spomin na moje zločinstvo me tolikanj presune, tako v nič podere, da si nikdar nisem upal tolažbe sv. vere prositi ali kako molitev v hramu Večnega k Njemu povzdigniti: zato v ono svetišče nikoli nisem stopil. Miloščina, ki sem jo prejemal, vzlasti vaši obilni darovi, častiti gospod, so mi pomagali, pri jako ubožnem življenji znesek zopet prihraniti, ki sem ga svojim nesrečnim dobrotnikom oropal. Tu v miznici leži z obrestmi vred. Une potratljive stvari, ki jih tukaj vidite, ta ura, uni Kristus, bukve in obe za- grnjeni podobi so tudi tistih, ki sem jih pomoril. Oh, gospod! ali mislite, da smem od Boga odpuščenja upati?" „Moj sin ! L odgovori mašnik, „vaše hudodelstvo je grozovito in vsega človeškega življenja, polnega solz, ni dovolj, ga spokoriti Toda dobrotljivost Vsegamogočnega je tudi brez konca in kraja, in resnični kes je več, kakor hudodelstvo." S temi besedami se č. g. oče sklonijo kvišku. Berač, kakor z novim življenjem navdihnjen, vstane s postelje in pade na kolena. Mašnik jame izgovarjati mogočne besede, ki umrljive odvezujejo njih grehov, kar zakliče berač: „Stojite, moj angelj varuh; predno prejmem vaše odpuščenje v imenu nebes, mora poprej ves sad moje hudobije biti od mene vzet. Vzemite ta denar in one potratljive stvari, prodajte jih in razdelite denar med uboge!1 Berač potegne zagrinjalo spred podob, rekši: „Glejte tu obraze onih, ki sem jih pomoril!" Mašnik otrpne in z glasnim vekom: „Moj oče! moja mati!" pokrije si obličje z obema rokama. Zgrudi se na stol in bolesten občutek, sklenjen z zamrzo zoper morilca njegovih starišev, napolnuje v tem trenutji njegovo dušo; pa kmalo se zopet ojači, ko se mu nesrečnež v obupu vije pred nogami, in s presunljivim glasom kliče: „Odpuščenja, odpuščenja!" — Njegova dolžnost in njegovo božje poslanstvo mašnika zopet upokojita. Boj med otročjo ljubeznijo in mašniškim poklicem je kmalo končan. Človeška slabost je zahtevala solz le v enem trenutji, in zopet povzdigne sv. vera njegovo močno dušo. Primši za križ, dedščino svojega očeta, drži ga beraču nasproti in govori z milim glasom: „Kristijan, je tvoje kesanje resnično?" — „Je." ,,Ali se ti studi v srcu tvoje hudodelstvo?" — „Da." „Toraj - odpustim ti v imenu Boga, ki je na križu za človeštvo umrl". — In položivši na skesanega in potrtega svoje roke izgovarja nad njim besede odpuščenja in blagoslova. Kmalo na to skesani hudodelnik, razgla-sivši še poprej sam to prigodbo, twvno zaspi v Gospodu. M. T. Domače novice. Ljubljana, 2. januarija C O r i trsu Vettleiievliit) se K«. govori, da iiia se zdaj nič na prste ne gledajo. (Volitev kupčijskega oddelka) za kranjsko trgovinsko zbornico bo že 8. t. m. v mestni dvorani (na „rotovžu") v Ljubljani. Voli se ustmeno in pismeno. Več o tem je brati v prvem članku današnjega lista, na kterega opozorimo svoje bralce in volilce. Kdaj bo volitev obrtnijskega in rudarskega razreda, nam še ni znano. Kakor čujemo iz vseh krajev dežele, se nemčurska stranka povsod enako tihotapsko in nepostavno obnaša, kakor v Ljubljani. Za pritožbo do ministerstva in cesarja ne bo nam manjkalo gradiva. (Silvestrov večer) je bil v čitalnici ljubljanski sijajen, kakor vsako leto. Bolj natančen popis veselice prihodnjič. (Društvo rokodelskih pomagačev) je imelo na novega leta dan v svojih prostorih lepo veselico s tombolo. Tudi o tem več prihodnjič. Razne reči. — Za župana v Mariboru je bil 31. dec. izvoljen dr. Reiser, za namestnika g. dr. Duhač. — K atol. pol. društvo v Konjicah napravi rojstni dan svojega nepozabljivega usta-novnika dee 10. prosinca, t. j. prvo nedeljo po sv. 3. kraljih „besedo Rozmanu na čast", po kateri se bodo društvenikom nekteri spominki na rajnega vč. gosp. prvomestnika delili. Zbor se začne ob pol štirih popoldne v navadni hiši. — Kat. pol. društvo v Slovengra d c u bode imelo zbor na praznik sv. treh kraljev; popoldne ob '/„4 je začetek. <«os|MMlarskc rcirl. Imeiiitnost čebele v naravi in pri kmetijstvu. (Po Slov. Čebeli.) Vsak ve, da je živinoreja poglaviten oddelk kmetijstva; pa tudi čebelarstvo sem ter tje malo obrajtano daje kmetijstvu in obrtništvu mnogovrsten dobiček. Čebelo uvrstujemo v vrsto prešipnjencev ali zaževk, t. j. v vrsto raznih malih živalic, ktere vse skup kmetijstvu malo dobička dona-šajo — saj ne vsem očitnega — nasproti pa nam delajo dostikrat mnogo sitnosti in škode. V vstvarjenju so po božji naredbi tudi zaževke potreben ud; ali kmetovalec bi se mučil in potil, ko bi moral povedati, kak dobiček ima kmetijstvo od metuljev, os in sršenov, od mravelj, mušič in komarjev in na zadnje — bi odgovor dolžan ostal. Vse drugače jc s čebelo; njeno življenje in delovanje ni življenju in delovanji njenih vrstnic kar nič podobno. Prvič je čebela domača žival, ktero zamoremo gojiti in rediti ; od družili zaževk tega ne moremo trditi. Dalje nam je prav koristna: umen čebelar ima pri čebeli mnogo veselja in mnogo dobička, več obrtnikov ima od čebelnega pridelka ves svoj zaslužek, u. pr. medičarji, svečarji i. dr., kar zopet ne moremo trditi od nobene vrste zaževk. In zadnjič kako razno je življenje in delovanje čebelno memo vsili zaževk! Rodi se v celici satovja, skrbno jo sestrice grejejo in pitajo; mnogo zaževk se rodi Bog zna kje, in potem se za-nje nikdo ne zmeni, be čisto mlada se čebelica že uči sladkorne snove v med predelovati, še mlajše sestrice v zibelkah gojiti in kedar gre na branje, zna brž ločiti cvetlico od cvetlice, si nabere ob-nožja ter oboje v zajemno hranilnico, v panj nese. Kako umetno dela sat! kako ljubi kraljico — čebelno mater ! kako brani panj in pridelek ! Kako se trudi za snažnost panja! In koliko še druzega, še bolj čudnega, da človek ne ve, kje bi začel in kako končal, naj bi hotel vse čudno delovanje čebel popisovati! Res, da bi le ktera žival pamet imela, bi jo čebeli precej prisodili! Nasproti pa poglej druge zaževke, kako pač dalječ za čebelo zaostajajo! Metulj je pač lep in pisan, ali njegovo delo komu kaj koristi ? Tudi on se kot pravi lahkoživec spreletuje od cvetlice do cvetlice: tudi on svoj rilček vtikuje v medene čašice cvetek, ali edino le kedar ga lakota primora, ne preskrbi pa nič ne za zarod, ne za zimo. Se ve tudi zanj se ni nikdo zmenil in zime več doživel ne bo. Tudi osa in sršen delata satovje, pakakošno? od čebel nega se razloči, kakor noč od dneva. Kar pridnost in marljivost tiče, bi se znala mravlja pritožiti, da jo preziramo. Pa mravlji marljivosti ne odrekamo, ker vemo za izrek : Lenuh, pojdi in uči se od mravlje marljivosti in delavnosti! Ali komu in koliko koristi njena marljivost? Za zimo res vedno spravlja in cele kupe navleče prav kakor kak lakomen olirnik, ali z vsem tem ne pomaga nobenemu, kakor le sama sebi — k večeniu še kakemu slavčeku, kteri se po zimi v topli sobi njenih jajčekov veseli. (Kon. prih.) Vabilo k naročevanju na hB&6Y8S€Am. „Slovenec" velja, kakor do zdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ ,. „ „ en mesec 80 V administraciji sprejeman: Za celo leto.....8 gl. 40 kr. n v 20 „ 10 „ 70 „ 7 „ „ pol leta.....4 „ četrt leta.....2 „ en mesec.....— posamezne številke . . . — Po pošti: Za celo leto.....10 gl. — kr.; „ pol leta.....5 „ — „ „ četrt leta.....2 „ 50 „ „ en mesec.....— „ 90 „ posamezne številke . . . — „ 8 „ Gg. bogoslovci in študentje plačajo le polovico naročnine. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen). Vredništvo in opravništvo. Listnica opravništva. G. M. P. posest, v A: Prejeli 7 gl. 50 kr. Č. g. And. K. vik. v Pt: Za lunsko leto je bilo še pred plačano, tedaj smo Vam poslano za-računili za pol 1. naprej. C. g. Fr. K. župn. v KI. Potlali ste 5 gld. za drugo polovico 1. 1874, pa nam ne gre toliko ker smo že 7 gld. pred prejeli Van\ zaračunimo 2 gld. za 1. 1875. G. J. M. v S. p. St. TomaJS. Naročnina imate s poslamim za cclo leto plačana, ker lani ste bili poslali za četrt leta preveč. DesIDerabILla CVnCta Tibi ReVerenDe P. BenVenVte Crobath podpisani priporoča p. i. občinstvu, zlasti visokočastiti duhovčini svojo zalogo voščenih sveč in voščenih svečkov (Wachsstöckel) ter si bode prizadeval postreči z dobrini blagom in najnižjo ceno. Naročila iz vna-njili krajev se hitro in po volji gospodov naročnikov izvršujejo. Oroslav Dolence, svečar v Ljubljani (G4 —G) v glediščinih ulicah liš. št. 40. „North British and Mercantile" zavarovalnica proti škodi po ognji. Ustanovljen». leta 1809. Glavnica: 37 miljonov golti, v srebru. t „Avstrija" vzajemna zav. za življenje in dohodke. Ustanovljen» let« 1860. Reserva koncem I. 1873. 1,196.928 fl. „Imperial" zavarovalnica proti škodi po ognji. Ustanovljena l«ta 1803. Glavnica: 23 miljonov golti, v srebru. r Nadzorništfo za Kranjsko in slovenske krajine Štirskc in Koroške v Ljubljani se priporoča k prejemanji zavarovanj proti škodi po ognji na premakljivem in nepremakljivem blagu, kakor tudi na človeško življenje po vsih oddelkih, za premije, ki so tako nizke, da morejo z vsako solidno družbo konkurirati. — Angleike družbe so se podvrgle pri pravilih prepirih avstrijskem pravu. Pravila, tarife in vsakovrstna pojasnila se dobe zastonj. V Ljubljani dne 28. decembra 1874. Janez Jereb. (1_1) Pisarna: Stari trg hš. št. 155.