Iz Jugoslavife. — Minlstrstvo prosvete v Beogradn Je odrcdilo prevod na nove plače in izdalo v to poseben odlok, iz katerega posnemamo sledeče: ,,Nove če se plate računati i izdavati od 1. dek. 1919 god., jer je toga dana zakon o narodnim (izmene i dopune) stupio u život u finansijskom pogledu." Odtrganie nastavne takse. »Prilikom isplačivanja, predavače se uverenja nastavnicima po naplati t a k s e — ili če se tom prilikom samo taksa zadržati, a uverenje če predavati posle, kad budu gotova. — Finansijski če delegat prvomesečni višek plate zadržati." Strokovno učiteUstvo. „1 učitelji gradjanskih škola su učitelji narodnih škola, te i njih obuhvata zakon o narodnim školama. I onl če se prevesti na nove plate učiteljske sada, a docriije če se naročitom uredbom regulisati položaj njihov." Dosedanje odredbe in novl zakon. ,,Medjutim, jedno ne treba izgubiti iz vida: da se po čl. 88 izmena u zakonu o narodnim školama za kraljevlnu Srbiju samo odredbe o novim platama prostiru :ia sve nastavnike narodnih škola u ostalo] oblasti kraljestva SHS, a sve drucro ostaje po dosadašnjemu. (M. P. v B., 29. jan. 1920, št. 854.) Opomba uredništva: Prinašamo ekscerpt tega zakona brez komentiranja in na drugem mestu dodatek k temu odloku, kl smo ga prejeli od višjega šolskega sveta. — Regulaclja učiteljskih plač po zakonu z dne 23. julija 1920. Od višjega šolskega sveta v Ljubljani smo prejeli sledeče pojasnilo: 1. Višji šolski svet v Ljubljani je nakazal nove plače, ki gredo učiteljem in učiteljicam na javnih Ijudskih in meščanskih Šolah v Sloveniji po zakonu z dne 23. julija 1919, in doplačila za dobo od 1. decembra 1919 do 29. februarja 1920, tako da Jih prejmejo dne 1. marca 1920. 2. Poročal je ministrstvu prosvete v Beogradu, naj podpira istočasno prošnjo ljubljanskega delegata na generalno direkcijo državnega računovodstva za denarno zalogo, ki je potrebna za navedena izplačila. 3. Da se bodo opravilne daklade ravnateljem, nadučite!?er*i in šolskiai vodifeljem tudi Še napre} izplačevale. 4. Višji šolski svet je nakaza! vsciTi stalnim učiteljem na ire*J:.nskih šo!ah, nadalje na zavodih za gluhoneme, siepce. za zanemarjeno aii slabo nadarJeno deco, ki imajo izpit za tak šrecijalen pouk, končno stalnim veroučiteljem na javnih ljudskih in meščanskih šolah izza 1. decembra 1919 nagrade letnih 600 K, ki sc določene v § 1. naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 14. februarja 1919, štev. 3361 Ur. 1.; ljudskoSolski učitelji, ki so meščanskim šolam v službovanje pridelleni, obdrže že nakazane nagrade letnih 3360 Kr in učitelji na špecijalnih zavodih, ki niso izpraSani, nagrade letnih 486 K. 5. Zaradl ukaza mlnlstrstva prosvete se mora očHelJem in učlteljlcam odtegnltl prvomesečnl povlšek Plače kot taksa. Od finančne uprave je dospclo včeraj pojasnilo, da $e naj po- višek ne računa kot razlika med noviml j plačami v dinariih \n starimi kronami po i sedanji uradni regulaciji dinarja, temveč da se v tem primeru sme računati dinar al pari, t. }. za krono. Zaradl te*?a bodo odtegljaji prav minimalnl. Ker bi bilo tre- ba te odtegljaje preračunati na omejeni i podstavi nanovo in bi se zaradl tega li- j kvidiranje zavleklo, je višji Šolski svet od- redil, da se takse odtegnejo šele pri iz- plačilu dne 1. aprila 1920, kar bo učitel}- stvo zaradi nizkih zneskov komaj obču- tilo. 6. O predlogih, ki Jih je stavil višji šolski svet glede izvršitve zakona z dne 23. julija 1919 v korist učiteljstva, mini- strstvo za prosveto še n4 odločilo. (Višji šolski svet v LJubljani, 14. februarja 1920, št. 2096.) — Dar srbskega učlteljstva slovensketnu učiteljstvu. Zaveza je prejela od Udruženja srbskog učiteljstva v Beogradu velikodušen dar v znesku 1590 frankov ter pismo sledeče vsebine: »Upravi učiteljskog udruženja u Ljubljani. Posle utvrdjenog fakta na Krfu, kojim je proklatnovano jedinstvo Srba, Hrvata i Slovenaca u jednu nerazdvojnu državu poff nazivom »Kraljevstvo Srba, Hrvata i SIovenaca", učitelji(ce) iz Srbije, koji su prešli u Francusku za vreme ovog strašnog rata, na osnovu toga jedinstva, osnovali su u Parizu septembra meseca 1917. szod. Učiteljsko udruženje Srba, Hrvata i Šlovenaca. Pravila pod ovim nazivoni odobrio je ondašnjl srpski ministar prosvets. Cilj }e bio, pored ostalog, najglavniji za ovo udruženje, da se pomogne učlteljima u robstvu, sa hranom i odevom, a porodicama izginullh učitelja novčano. Vreme je bilo vrlo kratko našega rada, svega jednu godinu, pa je nastalo naše opšte ostobodjenje. Za ovo vreme uprava udruženja je uspela i poslala u Srbiju porodicama izginulih naših drugova (6000) 5est hiliada franaka i to: (2000) čve hlIfade za južnu Srbiju: koja ie bila u robstvu pod Busrarima, a (4000) četiri hiljade za severnn Srblju, koja \e robovala pod Austro-Madjarima. Preostalo je (5000) pet hiljada franaka i to je. pred naš po'azak za otačbinu, na održanoj skupštinl na^oj raspodeljeno ovako: da se dade po (500) pet stotina franaka Crnoi Oort, Dahnaciil. Prirnoriu i Vojvodini, a Po (1000) hilfadu fratiaka Bosni i Hercegovini, Hrvatskoj i Slovenačkoj, Uprava ovoga udruženfa dobila je ovai novac sad, skoro Iz Pariza i Vama galjemo Va§ deo. koji čete upotrebiti, na što Vi za najshodnije nadjete. Po prijemu novca izvolite nas izvestiti. Primite uverenje 1 po-zdrav od na^ih drugova. Predsednik Udruženja srbsko? učitelistva u Beogradu: Orujo Adžemovič.i< S tem velikodušnim činom ie bratsko srbsko učiteli«;tvo najlepSe dokumentiralo edinstvo Srbov, lirvatov !n Slnvencev pred celim svetom tudi v de?anj«i. za kar mu bo vedelo slovensko učiteljstvo vsele} odlcritesra priznanja in ve!ike hvale! Tisoč frankov je Zaveza obdržala zase, petsto frankov pa ie po nalo-  ;Tu Udniženia odposlala »Zvezi slovanskega učiteljstva Julijske Benečije" v Trst. Slava ^.rbskim tovariSem — jurrakom! — ,3ola ne naučl čitanja z razumevanjem." — Slovenec je pisal dne 5. t. m. v članku ,,K občnemu zboru SKSZ", da je treba naša ,,Izobraževalna društva" preosnovati v nadaljevalne obrtne šole, kjer naj bi dobila mladina ono, kar je šola pozabila nuditi. Šola ne uči čitanja z razumevanjem, ne uči spisja niti računstva za življenje, še manj da bi se poljudno razlagali razni zakoni, odredbe itd. Tako pisati more le človek, ki prav nič ne pozna novodobne metodike učnega Jezika. Istotako bi se lahko očitalo tudi duhovnikom, ki se v cerkvi in šoli veliko trudijo, a kljub temu ne dosežejo vedno istih uspehov, kakor si sami želijo. Sola posveča učnemu jeziku, zlasti pa razumnemu čitanju, spisju in računstvu posebno pozornost. Vaja o mehaničnem čitanju, kakor si dopisnih predstavlja sledi šele po vsestranski stvarni in besedni razpravi. Tudi se zahteva. da znajo otrod na različne načine uporabljati vsebino betilnega sestavka in sami tudi preiskati za življenje potreben nauk. Vsak berilni sestavck nudi tudi dovolj gradiva za slovniške, pravopisne in spisne vaje, ki niso nič druzega kakor predvaje 28 bodoče poslovno spisje. Otroka se tuol ser.ormi z življenjem pesnika in pisatelja dotičnega berilnega sestavka in končno Se opozorl na podobno snov, ki jo najdejo v raznih knjigah, šolarske, domače in društvene knjižnice ter tako isto uporabljajo v svojo nadaljno izobrazbo. Pri spisju se obrača veliko pozornost zlasti y višjih razredih na pravilno sestavo in pisanje raznih dopisnic, zalepk, pisem, poštnih in davčnih tiskovin, prošenj in sploh na vse, kar rabi v poznejšem živijenju kmet, obrtnik in delavec. Tudi prl računstvu se gleda le na praktično življensko uporabo. Kdor ne ver}ame tem vrsticam, naj se potrudi v bližnjo šolo in prepričal se bo, da Je tako in ne drugače. Ce pa ni povsod in pri sle- ; jih učiteljstvo in dopisnik želita, ni krlvde I hernem otroku istih uspehov, kakor si I pripisovati šoll, ampak duševni nemož- nosti otrok in onirn, ki v enomer kričijo proti razširjanju šol in učiteljstvu ter si | na vse načine prizadevajo na shodih in po časopisih, kako bi zmanjšall učiteljstvu ugled in veljavo. Koliko je tem ljudem do popolnejše ljudske izobrazbe, prav jasno | dokazuje sledeča izjava nekega župnika: Kaplan se je pritožil proti župnlku, kako da so farani zabiti in omejeni in župnik mu odgovori: ,,Tem bolie za nas." To po- ve vse in tudi to, da so enakih misli vsi naši ,,prliatel]l" in njih zahteve po pre- osnovi ljudske šole v kmetijskem smislu so le pesek v oči. — ,,Domoljubovo" delo za narod. Tovariš nam piše iz Koroške: Znano je, da ,,Domoljub" in njegovi (svoji) duševni pobratimi nikdar niso resno gojili narodne zavednosti, saj so smatrali narodnost po izreku nekega »veljaka" za paganstvo. Kdor je zasledoval slovensko časopisje, se dobro sponM-nja, kaj je pisal ,,Domoljub" pred vojno in osobito 1. 1914. Ko bi se uresničile vse njegove želje in zahteve, tedaj danes slovenskega naroda ne bi bilo več, vzela bi ga Šusteršič in Wilhelm v svoj smrtno hladni objem! Mislili smo, da bo list vsaj zdaj popiavil svoje grehe, pa žal da tega ne stori, ampak jih Še vedno kupiči .Pred tednom vprašam kmetaznanca iz sosedne župnije, kako neki je razpoloženje Ijudstva za plebiscit. Odgovorl, da ne posebno dobro; vprašam, li morda socijalni demokratje nasprotujejo. „0 ne," mi odgovori, pri nas berejo preveč radi ,,Domoljuba", ki Uko strašno in strastno udriha po jugoslovanski vladi in nam slika najtemnejšo bodočnost!" Vse to je resnično pa skrajno žalostno! Znano ]e tudi dejstvo, da ,,Domoljubovi" pristaš! ; niso marali vstopiti y jugoslovansko ar! mado, ki je imela oteti in ščititi nas koro- ške Slovence. In tak list si nadeva ime ,,Domoljuba"! Ironija! — Učlteljskl Tovarlš zaznamuje v dobi od 1. januarja do 9. svečana 1.1. 367 novlh naročnlkov, kar je vsekakor razveseljivo znamenje za naš Hst In stan. — Belokranjska kronlka. Po dolgem drezanju smo dosegli prvi uspeh. Razpisana ]e kolavdacija šole v Adlešičih. kar bi se moralo zgoditi že — ored treml letL Upajmo, da pridejo po abecednem redu sedaj na vrsto Bojanci. Vsi drugi srečnl, ki ste bolj zadaj v abecedi, vložite nemudoma prošnje na zavarovalnice In se pokesajte svojih grehov, ker sicer bi se še bridko kesali. Črnomaljski krajni šolski svet razgraja v sedežu glavarstva, zabavlja na vladujoče — najbrže to dobro dene nekomu, ki čaka, da se mogoče prelevi še v Italijana... Upajmo, da se podere do prihodnjega uradovanja vsaj viniška šola ,ker je devet tramov-podpiračev že precej trhlih. Uredništvo pa prosimo, naj in;a z nami toliko potrpljenja kolikor ga moramo imeti mi tukaj. Za pobijanje  birokratizma Je treba imeti Markov buzdovan. — Iz Bele KrajJne. Prl nas }e zima in zima spi trdovTatno zirnsko spanje. Nič se ne gane. Okrajni šolski svet funkcijonira še vedno po stari metodi. Na pismene vloge ni odgovora. Če greš osebno drezat, se izgovarja predsednik na nadzornika. Če pa vprašaš nadzornika, kje da je odgovor, se čudi gospod, da ga že nima§ zdavnaj v rokl. Komu naj verujemo? V četrtek dne 29. januarja je bil uradni dan pri okr. šol. nadzorniku. Okrajni šolski svet ni smatral za vredno, da obvesti šole o i tem važnem dogodku. Upajmo, da dobimo čer dober teden, da se vrši dne 29. janu- arja (?!) uradni dan, kakor smo dobili nekateri 5. ali 6. januarja obvestilo, da so podaljšane božične počitnice. Nas §e ne ! bo minila kar hitro potrpcžljivost, obeta | se, da postanemo kronisti ,,vzglednih šoi- I skopolitičnih razmer v demokratski Jugo- i slaviji." Starejšim tovarišera za vzbujanje lepih spominov iz prvih službenih let: Ali veste, kdo je pri nas predsednik okrajnega šolskega sveta? Oospod Sima, sin biv- šega ckr. šol. nadzornika in urednika ,,Der deutschen Schulzeitung". Poznate sedaj vse! — Lepe rečl poročajo 5z Bele Krajine potom "Slovenskega Naroda' 'višjemu šolskemu svetu v Ljubljani: 25. januarja t. >. se je vršila v šolskem poslopju v Črnomlju seja tajno-5njega krajnega šolskega sveta. O tej seji krožijo po mestu nekam čudne govorice. Znaai avstrijski denuncijant Mati]a Skubic. ki }e krlv, da !e bil ubogi Kramar ustreljen, Je imel glavno besedo. AH misli Skubic, da so se njegovi grehi pozabili? Dan obračuna z njim se L'iža. h\ tak človek si še upa na dan hi Je Se tf?3i krajnega šolskega sveta! Mi protestiramo naiodločneje proti temu. Neki drucri član čegar ime ]e na razpolago, se Je lotil tudi podob oseb iz kraljeve hiše. češ. da jih nl treba, da kdor jih Je naročil, naj jih tudl plača etc. Pri tej seji so kričall ti možje, da nočejo 6. razreda, da je ta za škrlce, kar je tem boij nespametno, ker so ba}c razun treh učencev vsi otroci meščanskih in kmečkih staršev. Popolnoma neznan je tem možem njihov delokrog. Vtikali so se j torej v druge šolske stvari, in opetovana dokazali, da prav nič ne razumejo o šolstvu .So pač to možje še izza časa dr. Šusteršiča, čigar geslo je bilo: ,,Na vodilna mesta analfabete in sovražnike napredka in omike, katerim pristojajo le gnojne vile in ne držalo". In takim ljudem je izročena skrb za šolo! Tužna nam majka! Pozivljamo višji šolski svet, da uvede strogo preiskavo, in poskrbi, da pridejo v krajni šolski svet možje, ki imajo zmisel za napredek in povzdigo šolstva. — Škandal. Dobiti imam Še v oktobru in novembru 1919 zasluženo uborno nagrado, katero mi ]e višji šolski svet z dne 12 .decembra v izpiačilo nakazaL Ker nakazanega zneska le ni bllo, zaprosil sem deželno knjigovodstvo, da se naka- | zani znesek vendar že izplača, ali pa morebitna zapreka pove, toda zaman, do danes ni ne denarja, ne zaprošenega odgovora. Enako škandalozen Je drug slučaj. Za mesec februar t. 1. ukratila se mi }e že itak skromna pokojnina od 676 K na 391 K brez kakega tozadevnega odloka. In ko sem potem prosil blagohotnega pojasnila, zopet ni bilo odgovora, dasi sem prošnji priložil dopisnico za odgovor. Seveda gospoda pač ne utegnejo, preveč jih je in zato ni časa. Sicer pa ima učitelj čas in denar ter lahko pride s skrajnega kota Slovenije v Ljubljano osebno poizvedovat o svojih malo zanimivih zadevah. O sv. Birokracij, kako si ti prečuden svetnik, kako zagonetna in — dolga so tvoja pota! R. — Olajšave na Južnl železnlcL Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani izdaja ijudskošolskemu učiteljstvu legitlmacije, ki veljajo: a) za vožnjo z brzovlakom I. razreda proti plačilu vozovnic I. razreda osobnega vlaka, za vožnjo z brzovlakom II. razreda proti plačilu vozovnic II. razreda osebnega vlaka, za vožnjo z brzovlakom III. razreda proti plačilu vozovnic III. razreda osebnega vlaka; b) za vožnjo III. osebnega vl^caeniaefll b) za vožnjo z osebnim vlakom I. razreda proti plačllu vozovnic II. razreda osebnega vlaka, za vožnjo z osebnim vlakom II. razreda proti plačilu vozovnic III. razreda, za vožnjo z osebnim vlakom III. razreda proti plačilu % vozovnic II. razreda. Naročajo se te legitimacije s posebnimi tiskovinami, ki se dobivajo pri ravnateijstvu južne železHice v Ljubljanl. Pristojbine se plačajo za daljave do najmanj 30 kilometrov. — Pouk analfabetov — vojaških novlncev. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani se je obrnila do višjega šolskega sveta s sledečim dopisom: Med tiovodošlimi novinci iz Macedonije, Bosne, Hercegovine itd. se nahaja pretežna večina analfabetov. Najlepši spomin, ki bi ga mogli ti ijudje vzeti iz Slovenije s sebo], bi bil, da se nauče tukaj pisati, brati in računati. Komanda dlvizije namerava v ta namen ustanoviti po vseh vojašnicah analfabetske kurze. V poštev pridejo garnizije Ljubljana, Maribor m Celje. Pouk naj bi se vršil v cirilici, ker bi Macedonci od latinice ničesar ne imeli; da bi se pa učili obeh hkratu, ni mogoče. Pouk v latinici pa naj bi se vršil za one, ki že znajo brati cirilico. — Novo de-o bo padlo v prvi vrsti na ramena ljudskošolskega učiteljstva, ki službuje v naših glavnih mestih. Pouk se bo pričel v najkrajšem času ter bo za enkrat brezplačen. Pričakuje se, da se bo učiteljs-tvo v zadostnem številn odzvalo k sodelovanju ter na ta način pripomoglo k boljši bodočnosti naših na prdsvetnem polju zapuščenih bratov. S prosveto k svobodi! — Naš minister prosvete. Pod naslovom ,,g. Pavle Marinkovič i učitelji" prinaša »Narodna prosvjeta" poročilo o posetu glavnega odbora dčiteljsksga !Udruženja v Beogradu pri g, ministru pro|svete g. P. Marinkoviču. Gospod minister ]e naše tovariše sprejel ,,vrlo hladno, ne |prihvativši im ni Boga". Ko ga je Milan Popovič opozoril na škodljivo skrajšanje učiteljskega šolanja od štirih na tri leta, Je g. minister porogljivo vprašal celo deputacijo: ,,Kdq vara je dal pravJco, da opozariate ministrstvo na njegove posle? Vi nimate z ato pravice... Vi morete spodobno za vas ka} prositi, a ne se mešati v ministrske posle...!" Nato so se belgrajski tovariši posloviM od k. Marinkoviča tudi brez pozdrava. ,,Narodna prosvjeta" zaključuje: — V ostaleci fe ^a) na vrsti edino izredna učiteijska skupSčijiR. rtg izvrši natančen obračun o vsera •'I da p(Ac*e g. P. MaHnkovi^j, da se aar;C5 vti snie :;::At{ t do-itoiajr-stvom in pravicami uilteljstva nlkdo, a najmanje on '-Tstaion Cvahte t. Prl Mali NedelJI v ljutomerskem okraju Je umrl v soboto 7. t m. tamoSnli Solskl ravnatelj tovariS Simon Gvahte v 67. letu svoje dobe. Pokojnik Je služboval na istem mestu nepretrgoma nad 35 let ter je vzgojii dve generaciji tarnošnjega ljudstva v strogo narodnem m naprednem duhu. Svoje vzorne delavnosti pa ni omejeval nikdar le na šolo, temveč je bil svojim bivšim ucencem tudi v praktičnem življenju vedno moder svetovalec, vesten pomočnik in zanesljiva zaslomba v vseh težavah. Celi šolski okraj bo p-emenitega moža učitelja težko pogrešal ter mu bo ohranil trajen in časten spomin. — Zapustil je poleg vdove (sestre ljubljanskega podžupana dr. Trillerja) dvoje odraslih otrok. Sin s-uži domovini kot orožniški kapetan na Koroškem, hčer pa je uradtiica socijalne oskrbe y Trb.ovljah. Blag mu spomin! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. — Samopomoč. (Selbsthilfe d. Lehrerschaft Steiermarks in Gaishorn) je pristopila k čekovnemu prometu naše države. Vložnice pa je poštnohranilnično ravnateljstvo v Ljubljani odposlalo pozno, da }ih morda niso mogli člani do zdaj prejeti iz Graishorna. Naj jih zahtevajo. Potem bodo lahko po poštni hranilnici pošiljali svoje prispevke za zavarovanje. — Važnejše pa je, kar mi poroča načelnik društva iz Gaishorna v pismu z dne 22. januarja 1.1.: ,,Nadaljnje poslovanje si predstavljam tako: lugoslovanski člani vplačujejo prispevke vjugoslovanskih kronah v Ljubljanl. Če kdo umrje, se Izplača potem istotako v Ljub-ianl v jugoslovanskih kronah. Kaka krivica se pri tem ne more zgoditi. Kar se tiče razlike v valuti med avstrijskimi in Jugoslovanskimi kronami, sem trdno prepričan, da se bode to s časom izenačilo. V tem gospodarstvu ne more iti dalje in mora se v tem oziru nekaj zgoditi, mora se nam ubogim Avstrijcem pomagati." — Tudi mi je rekel jurist, ki ima opravke v likvidacijskem odseku lužne železnice, da bodo zavarovanja pri avstr. zavarovalnih društvih sploh stvar likvidacije in da kaže tačas dalje vplačevati prispevke. Dobro bode, da se vsak prizadeti za to da-je zanima. Fr. Suher. — Samopomoč (»Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermaks") naznanja, da je 'prejela položnice poštne hranilnice v Llubljanl. Na vsakega člana razpošlje društvo čimpreje po deset položnic za nadaljna vplačila. Učiteljski zak. pari in učiteljski zbori se naprošajo, da pošiljajo svoJa vplačila skupno na enl položnici ter dodajo za prejete položnice še znesek 60 vinarjev. — Prošnja in pozlv. Zbiram snov za 2. številko Šolskega Hsta. Do danes še nisem prejel nlti enega doneska. Prosim vse tiste, kl so zmožni in res dobre volje, da mi blagovolijo čimpreje poslati za 2. in 3. šolsko >eto — za pomlad in poletje — primerno snov, ki je lahko zajeta tudi iz domače in tuje književnosti. ZdaJ še ima vsakdo priliko, da povzdigne list. Naj je ne zamiKU. V Celju, 12. Januarja 1920. Ludovik Cernej. — Deška in dekliška meščanska šola v Tržkhi priredi v soboto, dne 21. februarja 1920 ob 20. uri zvečer y šolski telovadnicl I .šolarsko akademijo, ki se ponovi v nedeljo 22. februarja 1920 ob 15. uri popoldne za okoliško deco. Na sporedu so dek-amacije, proste telovadne vaje in skupine, dvo- in čveteroglasno pet]e s spremljevanjem glasovirja, solo-točka za gosli s klavirjem in duet za 2 gosli. Vsi dohodki so namenjeni za nakup učnih pripomočkov revnim učencem. K obilni udeležbl vabi Učiteljski zbor meščanske šole. — Naznanilo. Na tozadevna vprašanja poročam, da bom oddal I. del ,,Geometrija" za meščanske šole prillčno o Veliki noči v odobritev. Knjiga bo torej do pričetka drugega šo-skega leta menda že dotiskana In v razprodaji. 2eleti bi bilo, da bi imeli v prihodnjem šolskem letu že vse knjige vsaj za prvi razred . D. H. — Popravek, O tetn ,,Kako uplivaj šola blagodejno na posurovelost šolske mladine, ki |e posledica vojne" je predaval na učite-iskem zborovanju v Grahovem tov. Kabaj in ne Kobal, kar je bila gotovo tiskarska pomota. V Grahovem, 12. svečana 1920. Josip Kobal, t. Ł tajnik. — Pobljanle analfabetizma na Hrvatskem. Dosedaj se uči na Hrvatskem približno 25.000 odraslih čitati in pisati. V tem delu tekmujejo vsi stanovi: učitelji in dijakl, duhovniki in knietje, delavci in uradniki, pa tudi odvetniki in trgovcl ter častniki (le-ti med vojaštvom). V liški županiji vodijo krnetje sami 100 analfabetskih tečajev. Med Hrvati in Srbi se je začelo plemenito tekmovanje, kdo se bo preJe rešil anaifabetizma. Delavstvo Je poverilo akcijo proti analfabetizmu strakovnim organizacijam. — Bosansko učlteljstvo v Strajku? Bosansko učiteljstvo je poslalo prve dni tega meseca v Beograd deputacijo, ki naj pospeši reSitev njihovih zahtev glede ureditve piač. Za odgovor so postavill rok do 8. t. tn.; ako odgovora ne bl bik) all bi bil neugoden, je učiteljstvo zagrozilo s štrajkom. — Himen. 3. t. m. se je poročila tovarišica Katka Plevnikova, učiteljica v Čadramljah s tovarišem Lojzetom Bercetom, učiteljem istotam. Bilo srečno! — Imenovanje. Za nadzornika vseh glasbenih šol in zavodov v Sloveniji je vlada imenovala vseučiliškega profesorja dr. Gojmira Kreka. — Tečaji slovanskih jezikov. »Ruski kružok", I. kurz v pondeljek in četrtek od 8.—9. ure zvečer. Konverzacije ob četrtkih od 7.-8. zvečer v realni gimnaziji. 2. kurz: čitanje in interpe-acije v torek in petek od 8.-9. ure zvečer v realni gimnaziji. Kotiverzacije v soboto od 8.-9. ure zvečer v Mestnem domu (mala dvorana). Knjižnica (Mestni dom) odprta ob sobotah od 7.—9. ure zvečer in ob nedeljah od 8. do pol 10. ure dopoldne. Članarina se sprejenia v lokalih, kjer se vrše ti kurzi (3 K mesečno). — ,,Društvo ljubiteljev poljskega naroda". Tečaji in konverzacije v torek in petek od 6. do 7. ure zvečer na realni gimnaziji. Sprejemajo se tudi člani, ki ne morejo obiskovati kurzov, pa že obvladajo jezik. Predavanja Iz srbohrvatske llterature, predava vseučiliški profesor dr. Fr. Ilešič ob sredah in sobotah od 6.—7. ure zvečer na realni gimnaziji. — V Mengšu so zaprli šolo, ker manjka kuriva. — Imamo pa tukaj ljudi, ki oskrbujejo cel okraj z drvami, za domačo šolo jih pa ni, ker tega noče predsednik krajnega šolskega sveta, župnik Kušar. Šola ima dovolj denarja, celo v hranUnici, a župnik kupuje posebej vsak seženj drv, ki so seveda vsak teden dražja. Ko jih zmanjka, se pa Šola zapre .ZdaJ Je dobiti le §e sveža ,mokra drva, ki ne zaležejo nič: naš denar se meče v ogenj, otroci in učitelji pa prezebajo v mrzlih šolskih sobah. — In podobno ]e celo gospodarstvo pri naši šoli. Menda se bo začelo kmalu vse podirati. Prosimo višji šolski svet. da napravi konec samovolji župnika, ker vsemu, naj bo še tako potrebno le nasprotuje. — Organlzaclja mariborskih učiteHlščnlkov je priredila dne 15. t. m. v mestnem gi.edališču v Ptuju ,,Moč uniforme", burko s petjem v treh dejanjih. — Kmetijska šola prl Vel. Nedelji se v doglednem času ustanovi. Skrbljeno je, da pridejo stroški za ustanovitev šole že v letošnji državni proračun. — V Grabštajnu je nastopilo učiteljstvo s šolarji z lepo prireditvijo. V nedeljo 18. prosinca popoldne je bila šolska prireditev, osem dni nato se je ponovila. Solarji so peli domoljubne pesmice, deklamirali in igrali dve poučni igri ,,Zapeljivec in daježljivi otroci". Slišali smo, kako vse drugače teče našim otrokom materina beseda kakor pa tuja. Videlo se je na obrazih, kako jim je šlo vse iz srca. Ta prva šolska prireditev, ki Je bila obakrat zelo dobro obiskana, je vsem udeležnikoni neovrgljivo dokazala, da se veliko več doseže pri otrocih, ako se jih poučuje najprej v materinem jeziku in kadar tega dobro znajo, v drugem jeziku, ne pa tako kot prej, ko se jih ]e poučevalo v tujem jeziku, samo v materinem čisto nič. Dobiček prireditve ]e bil namenjen revnim šolarjem. Srednješolska predavanja za Uudske slole so uvedli v Važardinu. — Dve novi fakulteti. V Skoplju se otvori modroslovna, v Subotid pa pravna fakulteta. — Za docenta na gospodarsko - šumarskem oddelku zagrebške univerze ]e imenovan arhitekt Janko Holjac; predaval bo o pouku o stavbarstvu. — Za ustanovltev velike centralne knilžnlce v Splitu. Splitska občinska uprava, ki je zadnji čas kupila knjižnico Milovana Tommasea, katera šteje 4000 zvezkov, se peča z načrtom, da se združi vse večje knjižnice v Splitu: javne, šolske in zasebne, v eno samo veliko centralno knjižnico, ki bi odgovarjala vsem kulturnim zahtevam. — 300.000 dinarjev za cerkveno - prosvetne svrhe je zapustil predsednik belgrajskega konzistorija prota Aleksa Ilid. — V Šmarju pri Jelšah se je ustanovil ,,Sokol". Načelnik mu je učitelj Fran Bevc. — Razstava vezenln. Na državnl obrtni §oli so razstavljene bosanske vezenine in bosanska ročna dela. Za Solsko mladino pod vodstvom učiteljstva ievstop prost, za drugc občrastvo znašavstopina 10 K. — Članarina In darila za učlteljskl konvlkt. Tov. Anton Pavčič, nadučitelj v p. v Kostanjevici, ki Je prestopll minulo šolsko leto v pokoj z 52 službenimi leti, ]e daroval za vsako službeno leto po 1 K, skupal torej 5 2 k r o n. Vse hvale in posnemanja vredno. — Ažman Josip, nadučitelj, 4 K in Ana Schiffrer-Čop, učiteljlca, 4 K, oba z Breznice na Gorenjskem. — Nadučitelj Viktor Mihelič 2 K, učitelj Tomažič Andrej 2 K, učiteljice Majer Ivana 2 K, Stajer Eli* zabeta 2 K. Mandelj Franja 2 K, MandelJAna 2 K. Divjak Ruža 2 K, Močnik Pavla 2 K, Dimnik Evlalija 2 K, Janežič Marija 2 K, učitelj Trošt Franc 2 K, učitelj Pahor Gvidon 2 K, vsi iz Device Marije v Polju; skupaj 24 K. — Nadučitelj Juvanec Ferdo 2 K; strokovni učitel) Rudolf Dostal 2 K, oba v Ljubljani. — Ravnatelj Lunaček Aleksander 4 K, učitelj Brezovar Matija 4 K, učiteljica Brolih Marija 4 K, učiteljica Hvala Mihaela 4 K, vsi iz Št. Ruperta na Dolenjskem. — Nadučitelj Demšar Ivan 10 K, učiteljica Benedičič Slava 5 K, oba iz Šmarjete na Dolenjskem. — Učiteljski zbor iz Smarija pri Jelšah in sicer: H. in F. Šumer 10 K, J. Zupančič 10 K, V. Medved 6 K, Z. Lovrec 4 K, Fr. Šega 3 K, Fr. Bevc 2 K, D. Debelak 2 K, T. Ropan 2 K (skupaj 39 K.) — Učiteljski zbor na Jesenicah na Gorenjskem 39 K. — Ivan in Franica Bezeljak iz Žalne 4 K.