Gospodarske stvari. Plačilni nalogi od zeuiljiškega davka za leto 1881 in 1882. Vsak zeraljiški posestnik prejel je od gosposke nove plafiilne naloge od zemljiškega davka za 1. 1881 in 1882. Nastane toraj vprašanje, kaj itnamo z njinii storitiV Pred vsem jib uioramo pazljivo pregledati in če uajdemo kakšen pogrešek, naj o pravem času vložimo ugovor (Rekurs) pri podpisauej davkariji. Čas za ugovor šteje se 30 dni od tistega dne, ko je posestniku bil nalog izročen, vendar ta dan so ne sme všteti. Naj toraj vsak ugovarja bitrej ko mogoče, vendar za kaj bodi se naj ne ugovarja, ampak le, če je resnično pomoto ali pogrešek zapazil. Pomote ali pogreški pa se najleži zapazijo, ako vzamemo v roke nove nzemljiško-posestne pole", nemški: Besitzbogen. Pomote utegnejo pa biti čveterne: 1. mogoče je, da je številka zemljiško-posestne pole kriva • vsled tega bi utegnol dačo plačevati od gruntov, parcel itd. ki niso njegove; zato je treba ugovarjati; 2. mogoča je tudi, da je številka čistega dobodka (Reinertiag) napačno zapisana, ali 3. da je 22l/2% davek od nastavljenega čistega dobodka pomanjkljivo izračunjen iu 4. da je davek za 1. 1881. napačno in krivo predpisan. Zastran teb 4 toček mora tedaj vsak posestnik svoj plačilni nalog drobno pregledati, kajti če pomote ne da v pravem času popraviti, se mu lebko prigodi, da bode mnogo let več davka plačeval, kakor je dolžen bil. Južna železnica in trženje z lesom v Podravji. Veliki posestnik na Seljah pri Slov. Gradci, g. Jauez Brezovnik, je Slov. Gospodarju poslal pismo, v katerem je omenil reč, ki je vsega pomislika vredna in o katerej bočerno podrobneje govoriti. G. Brezovnik piše: ,,Naznanite našini kmetom pu. tudi drugini, kakšne kiivice in napake se nam godijo pri južnej železnici. Te so mnogo zakrivile, da so naši kmetje toliko ubožali; če se ne odpravijo kmalu, snio vsi berači. Les moramo prodavati. V to nas silijo slabe letine. Naši poljski pridelki za doraa nc zadostujejo. Zivinoreja zalaga komaj to, kar davki, doklade in družina zabtevajo. Vsled tega smo kmetje prisiljeui zajeinati od kapitala, kateri so nam očetje prihranili, nauireč od gozdov, od lesa. Tega smo uže mnogo posekali, skoraj bodeuio pri kraji z njim pa si vendar pomagali nisuio in ne moreino. Zakaj ne? Zato ker dobička ue dobimo iui na roke, ampak jndovski, ogerski veliki trgovec Hirscbler. Ta se bogati uii pa ubožavamo in nase plauine zgubavajo svojo bogato, lepo lesno odejo. Najlepši les smo prisiljeni po slepej ceni prodati. Pogosto kmet z živino pri vožnji lesa več zasluži, kakor od judovskega vclikega trgovca za les dobi. Kdo je pa temu kriv, da iiua ogerski Jud naše posestuike gozdov, to pa še ob celeui Podravji na Štajerskem in Koroškem, v svojib rokah? Južna železuica, ki je samo njemu na ljubo tarife ali vožnino znižala, vsem drngiiu pa, ki menje od 100 vagonov naložijo, budo pozvišala, da jira ni mogoče zraven Juda sbajati. Dolgo naši ljudje tega niso prav spoznali, toda sedaj jim je vse jasno ia si skušajo pomagati z združeuimi močmi, to pa ue samo štajerski, ampak tudi koroški posestniki in tigovci z lesom. Spomladi imeli so v Celovci velik sbod in podpisali prošnjo do državnega zbora, naj ta južno železnico vkloni na to, dn bode vožnino za les ali tarife vseru jcduake nastavljala, t. j. da Jud ne bode menjše vožnine plačeval, ainpak vsi z njim vred jednake. Prošnja je močno zanimiva in jo toraj pribodnjič semkaj postavimo ! (Dalje prihod.) Novi uačiu ozdravljanja vraučnega prisada in druzih kužiiih bolczui. Čeravno nisem živinozdravnik, me je čitauje Pasteurjevib izkušeuj vendar tako zanitualo, da si ne morem kaj, da ne bi našim gospodarjem nekoliko poročal o novib iznajdbab 8lavuega Pasteurja, s katerimi se da vrančni prisad (antbrax, Milzbrand) ubraniti. Kdo ne ve, kakošno skodo ta buda nalezljiva bolezea med živino provzroči? Na milijone vrednosti propade v Evropi vsako leto kot žrtev tej bibi. Mnogo se je ta bolezen uže opazovala, a ni se jej moglo do živega priti! Še le prof. Pasteur-ju, slovečemu francoskemu kemiku, se je posrečilo, bistvo bulezni natanko spozuati in pripomoček proti njej najti. V kratkem bočem neprecenljivo iznajdbo prof. Pasteur-ja popisati. Večina nalezljivib notranjib bolezen, tako tudi vrančni prisad, prouzročene so po neizmerno majbnib glivicab (bakterijab), katere žive v krvi šivalski, se tam nmože in slednjič žival umore. Pasteur je uže pred dvema letoiua dokazal, da kurja kolera nastane po glivicab (microbium) v krvi. Oa je našel, da te glivice na zraku ne izgube sarno svoje morilue uioči, ainpak še cel6 žival v kateio se take oslabljene glivice preuesrj, kurje kolere obvaiujejo, tako kot stavljene koz6 zabranijo prave človeške koze. (Konec prihodujič.) Ikre. Pri prešičili je zavarovana le ena sama bolezen, ki se ji ikre, pšeno, šenki ali stroge pravi. Ta bolezen ima svoj ueposredni izvii* v človeku sainera. Kolenčasta trakulja ali tako imenovaua dolgočlenkasta trakulja človekova od časa do časa posamezne člene svojega telesa odriva. Ako te odtrgane delke bolj uatauko pogledaš, najdeš, da so ti delki male vrečice, v kterib je nckoliko zielib jajc iiuenovaue trakulje. Ce dalje pomislirao da je trakulja pabitauske uarave, t. j. da uiolki in zenski spol v sebi združni, tako bodo vsakdo lahko sprevidel da dan na dan po 20 takih vrečič s človeskitni izločki od njega gre. Ako se blizo človeškega štranišča nabaja svinjska gorica ali svinjak sani, kar se le piedostikrat nahaja, in da morejo svinje in prešiči o takih človeških izločkov, v kterib trakuljne jajca tičijo, požrešne živali take izločke požro in v prešičjem želodcu se vrečice razpustijo. Iz zrelih jajc, ktera so potem potu prosta postala, med tem ko so prej bila v viečicab zaprta, se razvijejo trakuljne glavice in se zkozi želodčene gtene pregrizeje ia tako v druge mesne dele prešičjega telesa pridejo. Tukaj se v nek za proseno zrno, zato tudi irue ,,pšeno" debeli mešiček zadelajo in v njem daljnega razvitka čakajo. Iu to prešičjo bolezen imenujemo ikre, pšeno, šenke ali stroge. Ako človek tako meso, ktero od prešiča na ikrab bolenega pride, povžije, sc ve da če meso ni popolnem do dobra prekubano, tako se mu v želodcu zopet iz prešičjib iker uapravi dolgočlcnkasta trakulja. Dokler je prešič živ, se ta bolezen le težko da spoznati in z gotovostjo dokazati. Vendar so nekteic prikazni, iz kterib se da na to bolezen sklepati. Take prikazui so težka sapa, zabruhnjen vrat, rodo, bripavo kruljenje, lenoba v gibanju iu neka slabost v zadnjcm delu telesa. Vse to pa so tudi prikazni, ki se tudi pri zdiavem ia že močno pitauom prešiču najti dajo. Nekoliko zaaesljive gotovosti podajajo dobrne, okroglc gumpice, ki se na notrajni koži trcpavnic nabajajo, ali pa tudi na spodnji koži ua jeziku. Vcndar pa so dostikrat prešiči tudi ikrasti, da si tudi takih gumpic na imeuovanih nicstib ni uajti. Do gotovega prepričanja se le pride, ko se žival zakolje in meso prcgleda. Pri takcm prešičšu se v razuib mesnib delih že poprej popisani belkosti včasib ko grah debeli okrogli mešički nabajajo. Tako nieso bi se, kakor to tudi postava veleva, nikdar ne smelo zavživati. Sploh je pri svinjskeui mesu posebno pri kupljenem na trgu velike opaznosti treba. Spominjam se še zdaj in gabi se nii, kako mi je bila svinjska pečenka prek in prek z ikranii preprežena na mizo postavljena, ki je bila dan poprej ua trgu od špeharja za drage denarje kupljena. Razumeva se, da smo morali tisti dan brez pečenke opraviti. Neki vrečnik pripoveduje, da je prav mlademu otroku, ki je bilo že zelo oslabelo in kterega je že več vračnikov brezvspešno zdravilo, 8 metrov dolgo trakuljo izgnal. Leta dni je revše potrebovalo, da je zopet okrevalo in do moči prišlo. Koliko zdravih redivnih sokov je ta pošast detetu popila! Pa pregnani trekulji je otrok vedno zdrav ostal. Toraj pozor pri svinjetini! Štajersko porutninsko dmštvo daje proti nekaterim posebnim pogojem žlabtne peteline kmetskim posestnikom, da bi svoje perutninsko ali kokosje pleme razumno požlabtnili. Ker pa vsakšno pleme ne sodi za vsak okraj, zato je drustvo celo Štajeisko razdelilo na 3 dele in za vsakšni del posebnega plemena peteline odkazalo kot najboljše. Za 1. del t. j. za planinske okraje gornje- in srednje štajersbe peteline žlabtnega B r a b m aplemena; za 2. del t. j. za okraje: srednje štajerske pa tudi za Ivnik, Arrež, Lipnico, Cmurek, Radgono, sv. Lenart, Ljutomer, Ormož in Ptuj peteline žlahtnega Do rki ng-plcmena in za 3. del t. j. za okraje Mabrenberg, Slov. Gradec, Maribor, Slov. Bistrico, Konjice, Šoštanj, Gomjigrad, Celje, Vransko, Laško, Rogatec, Šmarije, Kozje, Sevnico in Brežice peteline žlabtnega H o u dan-plemena. Do 15. oktobra t. 1. je se treba oglasiti pri Steiermarkiscber Gcflligelzuchtveiein in Graz. Zavoljo trtne uši na Italjauskem ne smejo Italijani grozdja izvažati; 1. 1880 so ga prodali k nam 39.000 meterskih centov. Vsled goveje kuge pri Duuaji so ondi uže čez 700 glav živine pobili.