Učiteljski
Izhaja
Veljá
1. in 15. dné vsakega Tíof Í7Q Čnln in fl f>TO za vse leto 2 gl. 50 kr., rti poli. -Llibl ¿0, bUU) ill U.U1LL. zs pol letal gl. 30 kr.
meseca na celi poli.
List 6.
V Ljubljani 15. marca 1871.
Tečaj XI.
Geometrija ali merstvo v ljudski šoli.
Trupla.
Vsako reč, ki zaseda ali zavjema prostor, imenujemo truplo. Trupla, ki se sini ter tje nahajajo, imajo razun te lastnosti, da so v prostoru raztegnjena, še druga znamenja, p. snov, iz ktere so, barvo, težkost, terdost i. t. d. Toda pri geometrijčnem nauku se na poslednje lastnosti ne ozira, pri tem je poglavitna stvar velikost trupel. Vsa trupla so sestavljena iz delov in se zavoljo tega imenujejo veličine in sicer veličine prostorske, ker se v prostoru razprostirajo.
Da se izve velikost trupel, p. omare, hiše, treba jih je opazovati na tri poglavitne strani ali namere. Kako velika je omara, spoznam, ako jo ogledujem od leve na desno, od spred na zad, od spod na vzgor. Ptrvo razprostranost imenujemo dolgost, drugo širokost in tretjo visokost. Na te tri namere je raztegnjeno vsako truplo; zarad tega je truplo tista prostorska veličina, ki ima troje razpro-strenje: dolgost, širokost in visokost.
Kazite to razprostrenje pri šolski omari, mizi, peči, šolski izbi, šolskem poslopji!
Večkrat se govori o debelosti in globokosti trupel. A to ni novo razprostrenje, marveč je debelost in globokost enega pomena z visokostjo. Knjiga je debela ali tanka. To razprostrenje si pa moremo misliti od spod na vzgor; tedaj bi tudi reči smeli: knjiga je visoka ali nizka, ako bi bilo to v našem jeziku navadno. O vodnjaku pravimo, da je globok. Globokost si pa ludi moremo misliti od spod na vzgor, tedaj izraz globokost nadomestuje visokost.
Imenujte več trupel, o kterih pravimo, da so debela! (knjiga deska, papir, sukno itd.) Imenujte globoka trupla!
Kedar se govori o velikosti trupel, imenuje se navadno le njih naj veče razprostrenje. Tako se o enem truplu pravi, da je dolgo, o drugem, da je posebno široko itd. Imenujte dolga, široka in visoka trupla!
Pri nekterih truplih ste dve razprostrenji enaki, p. pri tramih, valjarih; pri drugih so pa tudi vse tri razprostrenja enaka, p. kocka, (kočnik, Würfel), obla. Ako oblo ali valjar (Zilinder) zavalimo po ravnih tleh, takata se dalje časa. Ako pa to poskusimo s kocko ali piramido, se ti ne bodo takisto valili. Zavoljo lega pravimo pervim okrogla, poslednjim pa oglata trupla. Tii se mora učencem v mpdelih pokazati naj poglavitnejša geometrijčna trupla.
Imenujte nekaj oglatih in nekaj okroglih trupel!
Vsako truplo ima le svoj odločeni prostor, in ima torej tudi svoje meje, kjer neha biti.
P1 a n I.
Meje trupel imenujemo plani. Stene, strop, tla omejujejo izbo, in so plani. Knjiga ima dve Veči in štiri manjši plani. Ktere plani so pri omari? Koliko plani našteješ na kocki? Kakošne plani so na valjarji, jajcu, obli, tabli, mizni plošči?
Plani se razkrojijo tudi na več delov; zloženi so tedaj iz manjših delov, in se za tega del imenujejo veličine. Pri plani razločujemo dolgost in širokost. Tretjega razprostrenja pri plani ni; kajti, ako bi bila plan tudi debela, bilo bi že troje razprostrenje, ki je pa edino le truplom lastno. Ako mislim steno kot plan, imam pred očmi le njeno širokost in dolgost. List papirja ni plan, ker ima že svojo debelost; le sprednja in zadnja stran ste bolj znatni plani.
O truplu smo rekli, da prostor zavjema; plani pa ne potrebujejo prostora, ker le truplo omejujejo. Plani so razni, kakor trupla. Ako položimo na mizino ploščo ravnilo, dotika se je ta povsodi. Ne tako na obli. Perva plan je namreč ravna, plan na obli pak je kriva. Na oglatih truplih so zgolj ravne plani, na okroglih so ravne in krive. Kaži mi ravne in krive plani na različnih truplih! Kakošne plani ima omara? kakošnje valjar, kegelj, obla?
Če rte.
Plan se ne razprostira v neskončno. Kjer se plan končava, tam so čerte. Kraj stene so štiri čerte. Koliko čert je torej v vsaki izbi? Stej čerte na knjigi, omari, valjarji! Čerte si moremo misliti veče in manjše; čerta je po tem takem tudi veličina v prostoru. Ima pa le eno razprostrenje, namreč dolgost. Več jih ne more imeti, ker bi potem bila plan ali truplo, čerta pa, ki si jo
na tabli ali papirji narisamo, ima širokost in tudi nekoliko debelosti, in je že truplo, ktero je prav za prav le čertino znamenje. Kakor ni plan del trupla, tako tudi čerta ni del plani. Ker ena čerta nima širokost!, tudi več čert skup ne da širokosti, ktere je treba še za naj manjši del plani.
Na kocki nahajamo le ravne čerte; tako tudi na drugih truplih. Na obli, kegelju, valjarji so pa že krive čerte. Napeta nit je ravna čerta, kamen, na vzdol padajoč, pada po ravni čerti. V kviško veržen, se pa verti v krivi čerti.
Tudi čerta ne more biti neizmerno dolga; kjer neha, tam je pika ali točka.
Pilie.
Meje čerti so pike. Pike si mislimo tudi med čertami. Pika nima nikakoršne velikosti. Ako bi bila le količkaj dolga, že ni več to, marveč čerta. Pika, narejena na papirji, je le njeno znamenje; pravo piko si moremo le misliti.
Pika ni ne dolga, ne široka, ne visoka; nima torej niti enega razprostrenja in tedaj tudi ni veličina.
Po vsem tem smo spoznali, da plani omejujejo trupla, čerte pa plani in pike pa čerte. Kjer so torej trupla, tam so tudi plani; kjer so plani, tam so čerte in kjer so čerte, tam so tudi pike.
Risanj e pik.
Pravo ali geometrično piko si moremo le misliti. Na papir na-rejamo s peresom, svinčnikom le zavoljo tega černo ali drugačno piko, da si na tem mestu predstavljamo pravo piko. Kolikor manjša je navadna pika, toliko bolj se približuje geometrijčni piki, ki nima ne dolgosti, ne širokosti in visokosti. Pri več pikah je pomniti lego ene do druge. Dve pike stojite ali vštric, ena zraven druge; ali pošev eno nad drugo.
Naslednje slike to pojasnujejo:
a •	b%	a •	a m	• «
b• %b «6
Imenujte dele vašega telesa, ki so si vštric in navpik! Imenujte druge reči v šoli in zunej šole, ki imajo to lego! Narisajte tri pike v vseh mogočih legah!
Risanj e čert.
Ako se pika vedno dalje pomika, nastane čerta. To se naredi s peresom in svinčnikom na papirji, s kredo na tabli. Ta čerta je prav za prav le znamenje čerte, imenujemo jo pa na kratko le čerto.
6»
Pika, s ktero se čerta začenja, imenovali bodemo začetnico in zadnjo, s ktero se končava, pa končnico. Obedvi skup se tudi imenujete končni«]'. Da ni treba vedno na čerto s perstom kazati, postavi se na vsaki končnici po ena čerka, ter se čerta s temi čer-kami imenuje. Tako se naslednja zove AB.
A _ B
Kakor smo že čuli, so čerte ravne in krive. Perve nastanejo, ako se pika vedno v eni in isti nameri dalje pomika; pri poslednjih pa pomikujoča pika svojo namero vedno menjava. Sledeča slika kaže eno ravno in dve krivi čerti.
Skozi dve piki moremo le eno samo ravno čerto, brez števila veliko pa krivih čert potegniti. Naravna čerta je naj krajša čerta, vsaka kriva je daljša. Naj krajša, t. j. ravna čerta med dvema pikama se imenuje njunä daljava ali narazje (Entfernung). Dve naravni čerti se razločujete le po njunem nameru in njuni dolgosti, nikdar ne po podobi; dve krivi čerti morete tudi po podobi različni biti.
Da se na papirju povleče ravna čerta, nam služi ravnilo (linir). Kako se poskuša ravnilo?
Pri risanji narejamo polne, pikaste, čertikaste in še drugačne čerte.
Na polji si zaznamnjamo čerto z vervico ali verigo, ki jo raz-pnemo med dvema količema, kot končnicema čerte. Dostikrat si pa med takimi znamenji, kot so palce, količi, križi, zastavice, drevesa le mislimo potegnjeno čerto. Ako je med koncema čerte AB na polji toliko daljave, da se ne ve razločno od pervega do dru-zega, zastavijo se vmes saj količi. To se imenuje količenje (Anstecken), in se tako le verši. Mereč se vstopi za količ B, ter
a\____I_____j B
C
pravi svojemu pomagaču, da naj se pomika s količem, ki ga prosto med dvema perstoma derži, proti koncu A. Na primernem kraji se mora ustaviti.
Mereč pri količi B pa ogleduje ("vinira) vedno na eni strani palice toliko časa, da so vsi trije količi v eni in isti nameri ali versti. Še le zdaj se pomagaču veli, da svoj količ v tla vtakne.
Enako se mora ravnali, ako se hoče na polji ravno čerto podaljšati. Pri tem opravku lahko opravi vse le ena oseba, ki se z novim količem dalje pomika, ter toliko časa ogleduje, da je nov količ v eni in isti nameri s prej zastavljenimi.
Pri ravnih čertah je paziti na njih namer in dolgost. V naslednji sliki je razvidna le namer ravne čerte, v kteri ste dve piki. Dolgost čertina ni zaznamovana.
A	B
Pri čerti CD je pa tudi dolgost te ravne čerte, to je narazje med C in D določene.
C --- D
Dve ravni čerti v ravani (ravni plani) ste glede namere vštrični ali nevštrični. Ako ostanete vedno v eni in isti nameri, ako ste povsod enako oddaljeni, ako se nikoli ne križate, ako bi se ju še tako daleč potegnilo, imenujete se vštričnici. Sicer pa nevštrični, ki ste na eni strani stekajoči, na drugi raz tekaj oči. V sledečih slikah se to pojasnuje.
A -- B
C-- i)
^ i
Znamenje vštričnosti je ||. Da je čerta AB vštrična z C D se
tako zapiše: AB||CD. Vštrične čerte se vidijo pogostoma. Imenujte reči, pri kterih zapazite vštričnice!
Vštričnici se nikoli ne križate; nevštričnici pa.vsikdar, ko ste dovelj podaljšani. Pika, kjer se presečete, imenuje se presečnica.
Risanje vštričnic. a.	E	F
B
C	D
Iz točke C in D se s krožilom ali šestilom (cirkeljem) opišeta mala loka, verh kterih se položi ravnilo in potegne ravno čerto, ki je s pervo AB vštric.	(Dalje prih.)
O učnih pomočkih v naših ljudskih šolah.
Dokler se je po naših ljudskih šolah učilo le veroznanstvo, branje, pisanje in številjenje, res ni bilo treba kaj prida učnih po-močkov. A zdaj šolski možje spoznavajo veliko korist rečnega nauka in vlada tudi ukazuje, da se mora prirodoznanstvo, zemljepisje, oblikoslovje i. t. d. posebno marljivo gojiti že v ljudski šoli , in sedaj je silno treba imeti dobrih učnih pomočkov. Drez teli je vsak kazalni nauk z dobrim vspehom nemogoč, brez teh je podučevanje v ravno omenjenih rečnih predmetih skoraj le prazno delo. Zavoljo tega veleva novi učni in šolski red v §. 70., da mora biti vsaka šola s potrebnimi učnimi pomočki preskerbljena. 71. ravno te postave pa našteva, ktere učne pomočke mora vsaka šola imeti, namreč:
a)	pripravo (aparate) za nauk v branji;
b)	pomočke za pojasnilo pervega nauka v računstvu;
c)	podobe za kazalni nauk;
d)	globus;
e)	zemljevid planiglobov, domovine, Avstrije, Evrope in Palestine;
f)	izgledne predlage za nauk v risanji;
g)	malo zbirko domačih prirodnin in prostih fizikaličnih aparatov;
h)	šolsko bukvarnico.
Za napravo teh učnih pomočkov mora imeti skerb krajno šolsko svetovalstvo, ki mora po postavi od srenje zahtevati, da jih šoli omisli.
Morebiti pa so kranjske šole že z vsemi temi učnimi pomočki oskerbljene? Morda jih jim le malo primanjkuje? Odgovor na to vprašanje je zelo žalosten. Iz 90 sporočil kranjskih učiteljev posnamem, da so kranjske ljudske šole v zadčvi učnih pomočkov še zelo na slabem; do naj novejših časov jih še celo nič niso imeli, in še sedaj jih imajo le malo.
Poglejmo naj pervo, kako so naše šole z učnimi pomočki za branje preskerbljene.
Za ta nauk sicer ni veliko treba, a vendar dobre abecedne stenske table mora imeti vsaka šola. In vendar se še nahajajo celo take šole, kterim ta učni pomoček primanjkuje. Druge šole imajo pa tako stare, raztergane, umazane te table, da niso ne šoli na kinč, ne prijeten in umeven pomoček pri nauku v branji.
Se bolj kakor o teh tožilo se mi je o učnih pomočkih za pisanje. Za-ta nauk je treba imeti naj manj dve tabli: eno za le-popisje, drugo za navadno pisanja. Perva mora biti iz dobrega
platna, ali pa iz amerikanskega usnja — platna, kakor jih prodaja g. Giontini po 20 — 25 gold. Ali kako slabo se mora goditi tistim učiteljem, ki mi tožijo, da imajo le raztergane platnene, le slabe na razpolaganje!
Za nauk v številjenji nimajo naše šole večidel nič. Naj-navadnejši učni pomoček pri tem je ruska mašina, in akoravno je ta naprava tako prosta in dober kup, vendar sem iz učiteljskih sporočil zvedel, da iz med 90 ima le 15 šol ta učni pomoček.
Ktere učne pomočke imajo naše šole za prirodopisje? Naj več šol ima za ta nauk „Stangenbergerjeve table** (10 vseh), ktere je deželna vlada nakupila iz denarja — 1000 gold. — ki ga je ljubljanska hranilnica darovala v napravo učnih pomočkov kranjskim ljudskim šolam. Hvaležni smo sicer učitelji, da smo vsaj te table dobili, a vendar ne morem zamolčati resnice, da s temi tablami je našim šolam malo pomagano. Pervič omenjene podobe predstavljajo take živali iz ptujih dežel, kterih natančno poznanje je naši mladini popolnoma nepotrebno, drugič so skoraj vse važnejši živali kakor nalašč izpuščene in tretjič je risanje teh podob večidel zelo pomanjkljivo, v napačni razmeri itd., in njih kolorit (barve) tako slab, da se skoraj ne splača -te podobe z marljivim očesom opazovati. Boljše so kakor nič — a vendar komaj njih cene vredne (1 gl. 10 kr.). Gorši učni pomoček k temu predmetu je „Tomšičevo prirodopisje" v podobah, ki ima na 14 tablah mnogo mično barvanih prirodnin in tudi njih popis. Ali sram me je povedati, kako malo segajo naši učitelji in naše šole po tej domači knjigi, ki bi jim vendar iz-verstno služila pri prirodopisji. Imamo sicer še druge prirodopisne podobe, kakor: „Schreiber's grosse Wandtafeln", „Herrmann's Anschauungsunterricht in Bildern", „Wandtafeln landwirtschaftlicher, nützlicher und schädlicher Thiere", „Atlas v slikah k prirodopisu živalstva in bilinstva" itd. itd., ktere je nam kazala lanska razstava učnih pomočkov, in ktere nam ponujajo ljubljanski bukvarji, zlasti g. Giontini; a takih šol zastonj iščemo, da bi v njih te table kinčale šolske stene in jih jim marljivi učitelj razkladal.
I)a bi pa šole za ta nauk imele malo zbirko prirodnin, — t. j. preparirane male dojivke, tiče, kače, hrošče, muhe, metulje, — rastlinjak (herbarium), zbirko rudnin, o tem moramo še bolj molčati, ter mirno boljših časov pričakovati.
Da kranjskim ljudskim šolam tudi čisto pomanjkuje fizikaličnih in kemičnih aparatov, ktere zahteva novi učni red in ktere bode treba vsekako pri rokah imeti, ako se bode o teh predmetih z vspe-hom hotlo podučevati, je pa že tako znana reč.
Se naj bolj so nase šole z zemljevidi preskerbljene. Med temi se nahajajo tudi zlasti tisti, ktere je „Matica" izdala in si. deželna vlada šolam podelila. Akoravno nisem vseh zemljevidov po kr. šolah videl, vender smem reči, da njih večina ne vstreza svojemu namenu, da ne pojasnuje dovelj zemljepisnega nauka. Med njimi je gotova le veliko starih; novih, kakoršne smo videli v razstavi, p. fotolitografične, ne poznajo kranjske ljudske šole. Naši učitelji tudi nimajo morda niti ene severnice (kompas) in veternice (Windrose) pri rokah.
Globuse nahajam na nekterih šolah; toda med 90 jih je morda le 19. Učitelji segnite sedaj po slovenskih globusih, ki so ravnokar na dan prišli!
Redka prikazen je tudi telurij, kterih kranjske šole toliko nimajo, kolikor je perstov na eni roki.
Za nauk v risanji se sedaj pri nas sploh ni skerbelo, tedaj tudi za učne pomočke te verste ne.
O učnih pomočkih za petje, p. fisharmonika ali o telovadskem orodji in prostoru, o teh še spregovoriti nočem; kajti tii smo še čisto na suhem. Le zelo malo šol ima svoje telovadišče in potrebno orodje.
Se precej so kranjske šole preskerbljene z učnimi pomočki za kmetijski nauk. Srenje so sieer k temu le malo pripomogle; več so storili presvitli cesar, ki so bili mnogo šolami darovali Hartingerjeve gospodarske podobe, med kterimi je bilo 40 tabel s slovenskim spisom. Tudi si. deželni zbor je bil privolil predlanskem 1000 gl. v pospeh kmetijskega nauka na Kranjskem. Iz tega denarja je bil nakupil si. deželni zbor veliko vertnarskega orodja, ki ga je 24 šolam na Kranjskem podelil. Tudi sadne verte ali šolske drevesnice prištevamo med naj boljše učne pomočke za kmetijski nauk, zlasti pri podučevanji v sadjereji; toda žalostnega serca moram poročati, da v tej zadevi smo pri nas še tudi na slabem.
Iz učiteljskih pisem posnamem, da iz med 90 šol ima le 20 šol svoj sadni vert.
Novi učni in šolski red veleva, da mora vsaka šola imeti svojo bukvarnico. Tej tirjatvi bode kranjsko šolstvo kaj težko kmali zadostilo; kajti do sedaj štejejo kranjske šole komaj 10, k večim 15 bukvarnic svojih.
Kaj pa storiti, da dobimo učitelji potrebnih in koristnih učnih pomočkov?
Postava o šolskem nadzorništvu za Kranjsko ukazuje, da mora krajno šolsko svetovalstvo skerbetj, da ima šola vse potrebne učne pomočke in druge šoli neobhodno potrebne reči. Učitelju spada te-
daj naloga, da v sejah krajnega šolskega sveta razlaga korist učnih sredstev. S svojo spretno besedo doseže morda učitelj privoljenje vseh udov v omenjenem svetu, ki potem od srenje tirja napravo že-lečih reči. Ako se pa ta tej postavni zahtevi upira, mora se krajno šolsko svetovalstvo pritožiti viši šolski oblastniji, ki more srenji kazen v denarji naložiti. Ker je pa srenja dostikrat zelo revna, da more le z veliko žertvijo kaj privoliti, zato naj jo učitelj po nepotrebnem ne nadleguje. Hočem namreč reči, da veliko učnih po-močkov lahko sam učitelj z malimi stroški napravi. Le pridnosti mu je v ta namen treba. Pred vsem naj le učitelj napravlja zbirko malih živalic, hrošcev, muh, metuljev in drugih zaželk, zbirko rastlin in zbirko rudnin. Kako se take zbirke osnujejo, učil se je v srednjih šolah. Če pa se v šolah v tem ni izuril ali če je že to pozabil, omisli naj si primerno knjigo, v kterem se to razlaga, ali pa naj popraša v tem izvedenega tovarša. Pa vsaj zdrava pamet to resno voljo dostikrat podpira.
Ravno tako more učitelj narediti različna orodja, gospodarska in obertnijska, v majhni obliki, t. j. modele. Taka orodja so: plug, brana, lopata, kosa, serp, čoln, mlin itd. Nektere šole imajo že take modele; naredili so jih po učiteljevem navodu tudi učenci sami.
Ruske mašine za računstvo tudi ni treba ravno drago kupovati pri bukvarjih. Za majhen denar jo naredi domači mizar. In še druge reči si lahko učitelj za male stroške omisli, p. različne mere.
Učitelji, le na delo! Dan danes se od nas tirja, — in po pravici — da gojimo zlasti kazalni in rečni nauk. To moremo pa le tedaj z vspehom storiti, ako imamo dovolj učnih pomočkov.
§. 50. Ustanovilo o veroznanstvu se prepušča cerkveni oblasti, katera naj se terdno derži o tem razglašenih postavnih ukazov (§. 5. deržavne postave o ljudskih učilnicah); dokler tega ustanovila še ni, stvar ostane, kakor je bila do zdaj.
Naredbe cerkvene oblasti o bogoslužji naj okrajna učilnična oblast po krajni učilnični oblasti oznani šolskemu voditelju. Ako bi se okrajna šolska oblast razperla s cerkveno oblastjo zaradi tega, koliko naj bode bogoslužja, tedaj razsodi deželna šolska oblast.
Šoli je dolžnost po učiteljih dotične vere skerbeti, da se na učence ustrahovalno pazi pri bogoslužnostih, vvedenih (vpeljanih) po zmislu §. 5. deržavne postave o ljudskih učilnicah.
[Dalje.)
VIII. O učnih smotrih (ciljih).
§. 51. Smoter jezikovega uka je: prav razumevati, kar se od druzih sliši v materinem jeziku, potem tudi zmožnost, ustno in pismeno svoje misli dobro in gladko pripovedovati; gladkost v živoizraznem čitanji natisnenega in pisanega berila ter tenek razum berila po njegovem obsežku in po zvezi posameznih delov. Prizadevati si je, da se opazovalni dar ostri, misli "bistrijo in spomin krepča.
Jezikov uk je strinjati s kazalnim ukom.
Kazalni uk se začenja z gledanjem, razumevanjem in popisovanjem naj-znanejših stvari v šoli, doma in po obližji. Posebno je že od pervega začetka paziti, da učenec pravilno in po polnem govori ter čisto izreka.
Po višjih stopinjah se te vaje nadaljavajo in razširjajo. Kar je otroku blizu v naravi in življenji in kar se mu približa z berilom, vse mu je razbi-striti s kazalnim ukom.
Po nižjih stopinjah je kazalnemu ulru družiti oblikoslovne jezikove vaje, in učence seznanjati z najvažnejšimi razpoli besed. Slovnica se sama za-se ne uči teoretično, nego ona je že v teh vajah.
Čitalni uk po nižjih stopinjah naj pot pripravlja, da bode učenec čital po glasu čisto, po čerkah gladko in po razumu prav.
Po nižjih stopinjah se je učencu najpervo treba naučiti nekoliko izurjenosti v pisanji, ter potlej naj po metodičnem vodilu prepisuje samo besede in stavke. Vajam v pisanji je tudi ta namen, da učenec terdno v glavi ohrani besedne oblike, katere mu v jezikovih vajah hodijo na versto. Pri vseh pisnih vajah. je paziti zlasti na pravopis in prepone (iuterpunkcijo) ali odrezovanje stavka od stavka.
Tudi na srednjih in zgornjih učnih stopinjah mej najvažnejše naloge je-zikovega uka spada to, da se učenci navadijo po glasu in zmislu prav ter gladko in z razumom citati.	'
Oblikovne vaje v jeziku (slovnica), katere naj bodo ustne in pismene, po teh stopinjah obsezajo: oblike prostega stavka, znanje glavnih in neglavnih členov v stavku ter besedno pregibanje in besedni porod.
Verhunec jezikovemu uku je, slovnično razbirati stavek v njegovih raznih podobah.
V pisnih vajah se na srednjih stopinjah ponarejajo čitane ali slišane povesti in popisi. Na gornjih stopinjah je od učencev po zmožnosti njihovega razuma zahtevati pisma in proste sestavke, narejene po danih čertežih, ter seznaniti jih z obliko in s potrebnimi deli najvažnejših poslovnih spisov.
Vaje v prostem proizrekanji prozajičnih m pesniških izbornih spisov, katere je že poprej bilo treba skerbljivo razbistriti, naj bodo po vseh učnih stopinjah.
(Dostavljeno določilo za Tirolsko, Češko, Moravsko, Sleško, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Bukovino, Dalmacijo, Terst in Goriško-Gradiščansko:
Učilnicam, v katerih je mej uk treba sprejeti še drugi deželni jezik [§. 6. deržavne postave o ljudskih učilnicah] naj deželna učilnična oblast natančneje ukrene tega uka smoter in zverševanje.)
§. 52. Smoter računskega uka je: na samogled opert razum, kaj in v kacem razmerji mej seboj so števila, kolikor jih rabi navadnemu življenju. Hitro iz ust in pismeno znati računiti, česar je treba v navadnem življenji. Da-si je res mehanična jadernost računstvu malo ne pervi nalog, katerega računskemu uku ni pozabiti, vendar se je tukaj ozirati tudi na formalni izobraževalni namen.
Po vseh stopinjah naj se računstvo., iz ust primerno druži s pismenim.
Na spodnjih stopinjah je učence seznaniti z vsemi pervotnimi računi mej števili od 1—100.
• Na srednjih stopinjah naj slede vaje se števili dalje. Bazbistriti je učencem desetno (dekadno) številstvo ter vaditi jih v računstvu z mnogoimenimi števili in z desetičnimi (decimalnimi) delinami.
Na zgornjih stopinjah se uči računiti z navadnimi delinami ter dopove razloček mej domačo in francosko mero,. vesjo (vago) in novčno štetvijo, vedno se obračaje po vsakdanjega življenja potrebah.
Kakoršni so kraji in' kar bi nekdaj utegnili biti učenci, tako naj se posebno uče ali gospodarskih ali obertnih ali navadnih tergovskih računov. Deklice je vaditi zlasti v gospodinjskih računih.
§. 53. Nauk v risanji in geometričnih oblikah ima nalog, učencem vaditi oko in roko, da bodo terdno in bistro znali ter razločevali oblike in mere; vadnost risati prostore s .čertami, risati stvari, katerim ravne ploskve, preme (ravne) in krive čerte dele mejo, zmožnost lehke stvari po naravi risati. Kaj se risa, to naj uči vsakdanjega življenja potreba.
Na spodnjih stopinjah se porisavajo lehke, na šolsko desko zrisane stvari. Po srednjih in zgornjih stopinjah se risanje uči ob enem z geometričnimi oblikami, ter najpervo je vaditi učenca, da se nauči dotični geometrični obliki podobo dati. Zmožnejši učenci se vadijo risati lažja ukrasila (ornamente) in čerteže (zemljevide). Sploh se v risanji na izvoljo daje učitelju, da ne samo občnemu nego tudi razrednemu smotru meje širi ali oži; a pri tem uku mu je tudi paziti, česa posebno potrebujejo dekleta.
Geometrične oblike se uče po srednjih in zgornjih stopinjah. Pokažejo naj se: kot, trikotje, četverokotje in mnogokotje, krog, pakrog (elipsa), robatnik (prisma), robati ostrostolp (piramida), valjek (cilinder), gladki ostrostolp (kegel) in krogla. Verhunec tega uka so računi o ploskvah in telesih. (Dalje pnh.)
Metelko
v
slovenskem slovstvu.
5. Pervi, ki je med Slovenci sprožil (o misel, naj se Slovanom pisajočim z latinico pomnoži njihova abeceda po azbuki — cirilici, bil je na Stajarskem rojeni Jan. Žiga Popovič (r. 1705, u. 1. 1774) v nemško pisani knjigi (Untersuchungen vom Meere. Leipzig 1750.); enake misli je razodel na Koroškem O. Gutsmann v svoji slovnici I. 1777 (Windisclie Sprachlehre. Klagenfurt.); na Kranjskem J. Kopitar 1. 1808; Jan. Primic spet na Stajarskem 1. 1814 (Bukvar. Gradec str. 10(5).
Na Kranjskem je posebej snoval to misel France Bilic (Billiz, Bile, Bilec), rojen krog I. 1784 v Bistrici na Notranjskem; bil je Vodnikov učenec in naj zvestejši mu prijatelj ; — znal je skor vse narečja slovanske, vzlasti serbsko, rusko in češko; imel nekaj pevske žile; umeri v Harijah 1. 1824. Življenje njegovo je popisal sorodnik njegov, verli J. Bile v Koledarju družbe sv. Mohora 1. 1865 str. 28 — 32. (Ber. tudi Novic. 1858 str. 58 in Vodnikov Spominek
1859 str. 43. 44.) Kaj bi skladal pravopis le za Slovence ali Slovane, si misli ta, mar ga zložim za vse Evropejce! Dobil je njegovo osnovo v presojo Metelko, in v tej I. 1817 pisani presoji (Gutachten über die von Franz Billiz entworfene Anwendung des latein. Alphabets auf alle Neu-Europäische Sprachen) pravi, da je latinica za slovenski jezik res preuboga, in da je Slovencem, kterih književnost se še le dobro pričenja, po cirilici pomnožen latinsk pravopis naj veči književna potreba in naj gorečniši želja, vendar velevati to drugim narodom, zdi se mu prederzno. Bilčeva osnova je sploh hvale vredna; nove čerke so po vnanji obliki dokaj prijetne, ali po notranji potrebi jih je še vedno premalo. Graja mu čudni (mysticni) y v tyrpey, vidiy nam. terpel, vidil, ker drugi Slovani, tudi nekteri dolenski Kranjci, izrekujejo na tanko Z; široki o, ker ni zadel njegovega pravega pomena (v sredi med o-a, ne pa o-m) itd. Več o tem načertu govoriti se mu zdi nepotrebno, kajti nadj a m o se v kratkem, pravi, druge bolj popolnoma abecede (indem man ohnehin ein anderes vollkommeneres Alphabet nächstens erwartet). Na zadnje mu nekako ščipaje očita, da tak Slovenec prestavlja tako tlačansko — od besede do besede — iz nemškega, da ne rabi prav svojivnih zaimkov, vsilva celo člen ali spolnik; njegov načert vesoljne abecede da je sicer vreden, da se oziramo nanj, vendar naj se delo tako prepusti možakom, ki so že pokazali, da so kaj bolj izvedeni v jezikoslovstvu (die schon Beweise ihrer tiefen Einsicht in den Bau des Sprachwesens gegeben haben).
Ravnikar je pripravil Metelkota v Ljubljano, v duhovščinico in na slovensko učilnico, in menda ravno on ga je naklonil naposled k vstanovitvi nove abecede. Oznanil jo je že I. 1817, in bilo je 1. 1820, da so v ta namen sošli se na Dunaju Dobrovsky, Kopitar, Ravnikar, Metelko, Kalister, Šlakar — in posvetovali o napravi edinega slovenskega in celo občnoslovanskega pravopisa (vid. Zivlj. Bavnikarj. I. 1845).
Šolsko obzorje.
Iz Zagreba. Vabilo k her vaške mu učiteljskemu zboru 23. avgusta 1. 1871. v Zagreb.
Vi gojile iskru, nad kom sile nije, Premda s rud okolo gluposl črna klije, Iskru Ijudskog mozga, um — svjetilo s neba, Ii poslu dakle smjelo, da nas mrak nestigne, Da u robslco narod glupost nam neprigne, I buducnosl da mu dušman neuvreba!	J. F.
S temi besedami pozdravil je naš vredni tovarš J. F. hrvaške učitelje, ko je poročal o dunajskem zboru nemških učiteljev, — in glej, v kratkem času je priložnost, da vas zopet tako pozdraviti moremo.
Ali je pač treba lepšega pozdrava od tega?
Da res, mi gojimo iskro, nad ktero ni moči, um — svečavo nebeško; pa če vse in povsod, kar je naprednega sveta, misli, snuje, sovetuje si in dela, da se omika širi, pa če vidimo, kako pri tem snovanju, posvetovanju in zložnem delovanju napreduje omika in blagor človeštva; ali moremo roke križem držati, mi — kterim je narod zaupal um in srce svojega plemena — največi zaklad, kar ga je pod solncem!
Ne, bratje, — ampak mislimo, snujmo, posvetujmo se in delajmo, da bo tudi naše sveto delo napredovalo.
Znano je pa, da kar posamesni ni pomislil, še manje pa dovršil, to stori vzajemno kolo delalcev; zalo stopimo tudi mi v to kolo k zložnemu delu — čas je!
Stopimo tedaj v zložno kolo, saj so tudi naši tovarši v vseh kulturnih narodih tako delali in da mi to v nemar puščamo, padla bi na nas krivica in sramota za vse, kar bi slabega moral naš narod z a-v o I j naše brezskrbnosti trpetil
In ker vse to občutimo v svojih prsih, kakor tudi vi bratje in tovarši, gotovo občutite, storili smo prve korake, da se to našega stanu dostojno a za narod naš potrebno delo dovrši. Pooblaščeni tedaj mi zdaj z dovoljenjem kr. deželne vlade kraljevin dalmatinske, hrvaške in slavonske, vabimo vas vse, karkoli vas je učiteljev in učiteljk v Hrvaškej, Slavonskej, vojaškej granici in U a I m a t i n s k e m, 23. avgusta t. 1. -v glavno mesto Zagreb k prvemu splošnemu hrvaškemu učiteljskemu zboru in razstavi učnih pripomočkov.
Pa tudi Vas učitelji sosednih in vseh drugih dežel, ki gojite simpatije za naš narod in njegov napredek, vas, ki delate na ravno tem polju narodne omike in za naobraženost vsega človeštva, — vse vas vabimo k temu prvemu hrvatskemu učiteljskemu zboru, da nam tudi Vi pomagate se sovetom in delom pri tem svetem početju.
Nikarte se oglušiti, bratje, temu vabilu, pripravljajte se na zbor, od kterega narod veliko pričakujo, ter posebno pomagajte, da pri prvej, hrvaškej, učiteljskej razstavi učnih pripomočkov povzdignemo ime hrvaškoga učiteljstva in hrvaškega naroda!
Vse natanjko o zboru in razstavi se bo zglašalo v ^Viestniku", ki bo od zdaj redno izhajal kod priloga šolskemu našemu časopisu „Napredku".
Ob enem prosimo vsa si. vredništva hrvaških, srbskih in slovenskih časopisov, da to vabilo v svojih časopisih razglasijo.
V Zagrebu 25. februarja 1871.
Centralni odbor prvega splošnega hrvaškega učiteljskega zbora.
— O težavi učiteljskega stanu čitateljem tega lista ni treba delati dolzega vvoda. Ne le, da se odgojitelji nježne mladine že toliko časa kakor sini puščave v velicem in širokem svetu povzdigujejo v javnosti za materialnim poboljšanjem svojega stanu, ne le, da je naš učiteljski svet od vseh strani obkovan z verigami posluha, ktere mu ne puščajo svobodnih misel iz navdušenih pers, ne le — pravim — da mora gledati velikanske napredke narodov v političnem, socialnem, industrialnem in modernem življenju, a sebe le zmiraj vidi v starej ropotarnici, ne le, da si ima s potom svojega obraza pičli zaslužek iskati, ampak še celo s težavo, da z dolgo in lastno težavo pride do priložnosti, da se pred svetom pokaže vendar le kot ud deržave, kod korporacija, delajoča v prid in napredek vsega. Hr-
vaški narod zdi se mi kod bogat zaklad, kterega pokriva gosta megla, — megla, ktero še ni predrla naobraženost naprednih narodov, kajti, ako pravo reči hočemo, naše tukajšnje šole osnovane in še zdaj obstoječe na Bachovi sistemi, začele so le v zadnjih letih nekoliko napredovati in sicer po lastnej marljivosti naših učiteljev. Sicer je res, da se mi tukaj nimamo boriti za vpeljavo maternega jezika v šole, kakor Vi na Slovenskem in da ni človeka, ki bi morebiti pri nas drugi kteri jezik v šoli za potrebniši po-vdarjal, ali dosti je drugih nfedostatkov, dosti drugih zelo žalostnih napak, v kterih vzdihuje naša šola. Tudi je nadalje res, da že nekaj let marljivi hrvaški pedagogi povzdigujejo v javnosti glas za premembe šolske sisteme, ali saj veste, da učiteljski glasovi ostajajo večidel na papirju, pa ako slučajno tudi pridejo kaceinu „velikanu" v roke, večidel zabrenči nad njimi, ter se še čudi „učiteljskej prenapetosti". Tacim „velikanom" je vse potrebniši, nego narodna šola, njim je celo potrebnisa lovska postava, nego postava, po kterej se ima odgojevati nedolžna mladina. Ali pokaj bi vam našteval žalostinke? Prestopim rajši na veselo stran v našem učiteljskem življenju. Kakor gotovo se pri nas tudi dobrih šol najde, tako gotovo imamo izvrstnih učiteljskih moči, — saj si pač dober učitelj zamore po potrebi in lastnej previdbi sistemo tudi sam prenarediti, — in ravno tem dobrim učiteljem našim Zahvaliti se je, da se tudi hrvaško učiteljstvo primikuje napredovanju. Leta 1865. osnovali so marljivi in zavzeti hrvaški učitelji po lastnem nagibu društvo „učiteljsko zadrugo" za podporo učiteljskih vdov in sirot, in glej — že je glavnica čez 19 000 gold. narasla; pred nekoliko mesecev združilo se je nekaj učiteljev v pedagogijsko-lite-rarno društvo, ktero se bode z izdavo pedagogijskih del pečalo in ktero nam obeta veselega sadu, ker nosi podpise nekterih učiteljev, ki so na polju književnem že tudi znani, a krona je menda vsemu temu dozdanjemu podvzetju pervi splošni hervaški učiteljski zbor, združen z razstavo učnih pripomočkov, kar so namreč osnovali zgolj zagrebški učitelji. Kakor marljive bčelice shajali so se že več časa poprej v šolske sobane, prevdarjali in svetovali, kaj in kako početi, da tudi hrvaški učitelji enkrat na javni oder stopijo. Narede prošnjo, ter jo vladi pošljejo. In v kar jih veliko ni verjelo, zgodilo se je. Hrvaška vlada ne le daje dovolila prvi hrvaški učiteljski zbor, ampak tudi potrebno denarno pomoč zagotovila je osnovateljem tega zbora dati, kakor hitro se jej troškovni proračuni pošljejo, ter je ob enem to plemenito namero zagrebških učiteljev priporočila vsestransko v podporo mestnemu starešinstvu zagrebškemu. Najpotrebniše je torej doseženo; ostane nam tedaj druga stran, stran dušnega dela za ta prvi hrvaški učiteljski zbor. In kdor pozna čisto zvest in dober duh hrvaškega učitelja, gotovo se bo le sjajnemu vspehu nadati mogel. Razstava učnih pripomočkov prične 19. avgusta t. 1., a dnevi zborovanja bojo koj perve dni med 19. in 25. avgustom. Upati je, da bo ta zbor ne le hrvaški, ampak da se snidejo vanj tudi serbski in slovenski učitelji, kterirn je mar do splošnega napredka.
Delajmo tedaj zložno in pokažimo svetu, da učitelji imamo en cilj in eno nalogo pred očmi in da je v vesoljnem učiteljstvu le eno serce, ktero čuti in misli le za dušni napredek človeštva, neoziraje se niti na vero, niti na narodnost, niti na nikakoršno politično misel. Kar je učiteljskega sveta pod solncem, enoje telo, ena naloga! Zdaj je tedaj pri-
ložnost za slovenske učitelje, da pokažejo svojo bratovsko ljubezen do slovanskega učiteljstva, saj bo pač ta zbor pervi, na kterem bo tudi Slovenec v svojej lastnej maternej besedi v šolski napredek ktero spregovoriti mogel. Pridite torej, vdeležite se tega zbora, kolikor naj več mogoče, a bodite preverjeni, da znane gostoljubnosti pri Hrvatih tudi pri tej priložnosti manjkalo ne bode.
Jaz bom tudi zanaprej pisal „Tovaršu" o sklepih, zadevajočih ta pervi, hrvaški učiteljski zbor.*) Za zdaj razdelili so se tukajšnji učitelji v štiri odbore in sicer v odbor centralno-pedagogički, v odbor za razstavo, za stanovanja in slovesnost. Ako bi se kdo slovenskih učiteljev želel na kterega od odbornikov neposredno s kacim vprašanjem obrniti, navajam mu tudi imena dotičnih odbornikov:
a)	v centralno -pedagogijskeni odboru so gg.: Ivan Filipovič*, Josip Gal, Skender Fabkovič, Ljudcvit Modec, Venceslav Marik, Tomaž Ivkanec in Anton Irgolič (Slovenec).
b)	v odboru za razstavo so gg.-: Ljudevit Modec*, Cezar Ilasek, Ivan Filipovič, Miha Verbanec in Ljudevit Tomšič (Slovenec.)
c)	v odboru za stanovanja so gg.: Ferdinand Vuksanovič*, Vene. M a i i k, Juri Kuten, Miha Verbanec in Anton Irgolič.
d)	v odboru za slovesnost so gg.: Jože Posavec*, Tomaž Ivkanec, Juri Kuten, Ivan Sah in Franc Suler (Slovenec.)
Do zdaj si je vsaki odbor izdelal osnovo, po kterej bo delal; vsacega tedna ima vsaki odbor sejo,- a vsacega meseca se vsaj enkrat vsi odbori v splošno sejo snidejo. Ilervaški zunanji učitelji dobivajo v prilogi „Napredka'1 vse sejne sklepe; tako, da vsak ve, kako se stopa do težavnega cilja. Vse to je pa še le začetek in do konca treba bo nevmornega dela. Torej še enkrat: Slovenci! vdeležite se hrvaškega učiteljskega zbora, posebno pa razstave učnih pripomočkov, ktera bo bogatstvo naših šol pokazovala!x	Lj. T.
Iz Celja. (Učiteljsko društvv.) Celjsko učiteljsko društvo je 2. t. m. zopet zborovalo. Nazočih je bilo 25 učiteljev. Vidi se, da se to društvo lepo opomore. Vpisalo se je ta dan šest novih družbenikov. Nadjati se je, da jih bo pristopilo v kratkem še več, ker se je znižal» za polovico donesek za učitelje Vranskega, gornograškega, šoštanjskega in konjičkega okraja, ker so namreč ti učitelji oddaljeni od železnice in jih torej vožnja v Celje preveč stane. Sedaj ima že društvo 38 rednih udov in enega častnega uda.
Na dnevnem redu so bili med drugim tudi učni načerti. G. Miklavec, učitelj tukajšnje petrazredne šole, je napravil učni načert za petrazredne šole, kterega je zbor tudi odobril. Učni načerti za eno- in dverazredne šole, ktere bodeta gg. Valentinič in Sket izdelala, pridejo prihodnjič na versto.
Učiteljsko društvo v Bielitz - Biala nam je poslalo v pregled prošnjo na deželni zbor, naj bi se zasobne (privatne) šole po smislu nove šolske postave prestrojile v očitne ljudske šole — in nas je prijazno povabilo, naj bi se tudi mi tej prošnji pridružili. Ker nam je časa primanjkovalo, se je ta reč za prihodnjič odložila.
Po nasvetu društvenega načelnika g. dr. G. A. Lindner-ja smo izvolili znanega deželnega šolskega ogleda, čast. gosp, dr. Močnika za častnega
Nas bode zelo veselilo.	Vredn.
**) Z zvezdico zaznamovani so predsedniki, a z razloženimi črkami natisnjeni tajniki dotičnih odborov. Ostali so odborniki.
uda. Vsak avstrijski učitelj ve za nestevilne zasluge na učiteljskem polji tega izverstnega šolskega moža. Sklenilo se je, mu predložiti prošnjo, naj bi svoje izverstne računice za ljudske šole, kterili v druge jezike prestavljati si je pravico za-se obderžal, v slovenskem jeziku izdati blagovolil. Upamo, da bode gospod deželni šolski nadzornik to našo prošnjo vslišal. *)
Sklenilo se je tudi, da bodo društveni udje imeli vsakokrat pred zborovanjem (od 10. do 11. ure) vaje v petji in godbi pod vodstvom gospoda Triebnik-a. Gosp. dr. G. A. Lindner nam je obljubil, da bode pri prihodnjem zborovanji (ktero bo v torek po Veliki noči t. j. 11. aprila) govoril o svoji izverstni „Anschauungslehre als Vorschule des Zeichnens und der geometrisehen Formenlehre" , ktero je letos izdal za ljudske šole.
Učitelji iz spodnjega Stajer-ja pridite prav obilo ta dan! — s.
Iz Ljubljane. Iz poglavitnega naznanila o ljudskih šolah razvidi se, da je pretečeno leto na Kranjskem bilo 247 ljudskih šol, med temi 168 slovenskih, 21 nemških, 58 pa slovensjio-nemških. V teh šolah je poduče-valo 241 učiteljev iti 38 podučiteljev, vseh šolskih mož (s kateheti vred) bilo je 528, učenic pa 52. Za šolo vgodnih otrok bilo je 48.259, v šolo jih je hodilo 32.392, tedej je bilo 15.867 otrok brez šolskega poduka — dokaz, da nam je na Kranjskem treba še ljudskih šol, in sicer ne le samo po večjih farah, temuč tudi po boljših podružnicah, kakor se že tudi tu pa tam napravljajo n. pr. v Ol^evku, in v Voklem v šentjurski fari (pri Kranji).
—	Minister za bogočastje in nauk je po svojem ukazu 22. dec. 1870, št. 10.447 tudi za Kranjsko ukaz 15. nov. 1869., št. 10.864 odobril in za učiteljsko spraševanje splošnih ljudskih in meščanskih šol vstanovil spraše-vanjsko komisijo in ji z ukazom 24. preteč, m. za ravnatelja imenoval tukajšnjega dež. šolskega nadzornika prošta dr. Antona J ar ca in za njegovega namestnika ravnatelja c. k. izobraževalnice «a učitelje B. Ilrovata, in še te-le ude: Fr. Lesjaka, Vil. Linharta in vit. pl. Gariboldita, prof. Vuruerja, A. Praprotnika, Mat. Močnika in Iv. Tomšiča.
Učiteljsko spraševanje za ljudske in meščanske šole se bode pervi-krat začenjalo že prihodnji mesec 26* aprila t. 1.
—	Za cerkveno postno petje dal je stolni orglar g. Anton Foerster na svetlo „L a m e n t a cij e" ali žalostne pesmi Jeremija preroka, nupev starocerkveni, čVetero glasen, in „Očitanje" („Oh! kaj sem ti storil?) za sopran, alt, tenor in bas. (Izvirni njegov napev.) Pri pervi se zaznamek: „cantus firmus" močneje poje. — Dobiva se pri skladatelju oboje za 40 kr. Ta žalostna pesem, ki se posebno veliki teden po cerkvah poje, bode gotovo vstrezala vsem cerkvenim pevcem, tedaj menimo, da se že sama dovolj priporoča.
—	„Učiteljski Koledar" smo razposlali vsem gg. okrajnim šolskim nadzornikom s prošnjo, da naj bi ga razdelili društveuikom po svojem okraji. Neudje ga dobivajo pri pervosedniku uč. društva za 60- kr. Kupujte ga tedaj pridno, da društvo pri zalogu ne bode imelo škode!
Naznanilo o učiteljski službi.
Čas zglaševanja za učiteljevo službo v Dolenji vasi podaljša se do 26. t. m. , kar se prosilcem naznanja.
C. k. okrajni šolski svet v Kočevji 8. marca 1871.
Kolikor mi vemo, se ta vaša želja že izpolnuje.	Vredn.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik.	Tiskar in založnik: J, B. Milic.
/r crr	^