Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 2
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11930/31
__________4___________
La Mascotte
(Dekle sreie)
Premijera 9. novembra 1930
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO
UREDNIK: MIRKO POLIČ
Novosti za da ms a e plašče pravkar došle!
A. & E. Sb.berne Ljubljana
SEZONA 1930/31
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	9.	novembra	1930
Edmond Audran: La Mascotte
Edmond Audran (1842—1901) spada med cetvorico pariških operetnih komponistov, ki jo tvori skupaj s Hervejem, Offenbachom in Lecoqom. Izšel je iz cerkvene muzike. Leta 1861. je kot absolvent Niedermayerjevega cerkvenega instituta postal kapelnik v cerkvi sv. Jožefa v Marseillu. L. 1877. je komponiral prvo opereto Le Grand Mogol . Audran je bil lirik. Dobil je ime ustvaritelja francoskega valčka in je zato za Pariz istega pomena kakor Johann Strauss za Dunaj. Opereto »La Mascotte« (Dekle sreče) je dovršil 1.1880. V Parizu je dosegla do 1.1907. nad 1600 uprizoritev. Četudi imenuje sam svoje delo komično opero, je po današnjem pojmovanju bolj opereta. Od ostalih številnih del citiram samo Olivette (1881), Madame Briguet' (1888), Oncle Celestin itd. V Monsieur Lohengrin je persi-fliral Wagnerjevo godbo. Največji uspeh je dosegel z opereto La pcupee: (1899). (Po Otto Keller: Die Operette.)
*
Režija je stari tekst modernizirala in postavila dejanje v nam bližji čas, V resnici se ne dogaja nikjer, zato je brez prave oznake kraja in časa, četudi so kostumi našemu času blizu.
I. dejanje: Kmet Rocco nima sreče v življenju. Vse mu spodleti. Njegov brat mu zato pošlje zdravo pastirico gosi in puranov maskoto Betino. Kaj je maskota? Dekle sreče. Kdor jo poseduje, ima povsod srečo. Edini zadržek je: ljubiti in poročiti je ne sme. Betina ne ve, da je maskota. Z ovčarjem Pipom se imata rada. Ko Lorenco, knez deželice, izve zanjo, jo zapleni iz državnih interesov. Z njeno pomočjo hoče državne finance in državno politiko postaviti na trdna tla. Rocca vzame na dvor, Pipo in Betina pa se morata ločiti.
II. dejanje: Na dvoru kneza Lorenca. Betina je zdaj vojvodinja panadska.
Knez Lorenco misli samo nanjo in se nič ne briga za svojo hčer. princezirjo Fiameto, zaročenko princa Fritellinija. Fiameta se je pri prvem srečanju zaljubila v zdravega Pipa. Sanjari o njem in ga riše. Princa odklanja. Toda tudi Pipo ni pozabil Be-tire. Kot vodja artistične družbe se vtihotapi na dvor, da bi odpeljal Betino, Ljubosumni princ Fritellini ga nahujska zoper Betino, češ, da mu je s knezom nezvesta. Pipo se zato iz jeze in maščevanja oklene Fiamete. ki z njim organizira ljubavni državni udar. Lcrenco mora njeno zaroko s Fritellinijem razveljaviti. Pipa povišati v grofa de Montecucoli in ga sprejeti kot svojega bodočega zeta. Toda še preden gre novi par v cerkev, sklene Lorenco poročiti Betino. Iz državnih irteresov. Tik pred
poroko pa Belina razkrinka vse zahrbtne intrige In s pomočjo Pipovih arlistov oba pobegneta.
III.	d e j a n j e: Princ Fritellini je radi razveljavljene zaroke napadel z vojsko kneza Lorenca in ga potolkel. V Lorenčevi državi je zavladala anarhi ja. Pipo in Betina sta vojaka Fritellini-jeve vojske. Maskotstvo Betine je prineslo zmago. Zdaj sta svobodna. Zato se poročita. V vojni tabor pa so se pritihotapili trije popotni muzikanti. Preoblečeni knez Lorenco, Rocco in Fiameta. Rccco iztakne Pipa in mu izpove maskotstvo Betine, ki ga bo s poroko izgubila. Kaj zdaj? — Fiameta se je morala Pipu odpovedati in pade pred Fritellinija. Ljubezen sklene mir med obema državama. Toda maskote ni več... Vsa sreča, katere vir je bila neporočena Betina, je šla po vodi. Mesto veselja zavlada med mladimi pari žalost in obup. Dejanje se nagiblje že v »tragedijo — kar prinese rešitev delegat Društva narodov iz Ženeve. Društvo narodov je namreč statute o maskotah preštudiralo in konstatiralo, da je lastnost maskote Betine dedna. Vsi njeni otroci postanejo angeli sreče in miru. Iz interesov svetovnega miru se zato delegat mlademu paru toplo priporoča s svetopisemskimi besedami: »Ljubite in množite se med seboj!
*
Režija je zahtevala od igralca groteskno-stilizirane igre. Včasih so gibi posameznikov kot skupine odrezani, skoraj geometrični. Uvedla je girls, ki nastopjo kot lovci, artisti, vojaki v maskah zeper plin in na koncu kot baby-girls. Njeno stremljenje je bilo, ustvariti kolektivno igranje vseh sodelujočih. Vsi za enega, eden za vse.
To je osnovna zahteva moderne režije, ki sta jo tudi v opereto vpeljala režiserja Tairov in Reinhardt. Tairov je način uprizoritve operete zrevolucijoniral s svojim sproščenim igralcem, ki mora z umetniško stvariteljsko resnostjo poglobiti dejanje in izpolniti umetniško revna mesta s svojo vseh neumetniških sredstev sproščeno ierro. Nekai podobnega je delal igralec »comoedia delarte . Zato je tudi ves način moje režije izšel iz njega. Zahteva od igralca poglobljene igre, notranje kot zunanje prožnosti, ostre karakterizacije in stvariteljske resnosti. Režija je zapustila kemiko besede — in prešla v situacijsko komiko. Vzela je igralcu staro svobodo dunajske operete, odkazala pa mu je novo, edino pravilno: svobodo modernega igralca »comoedia del arte , ki mora tudi v opereto prinesti umetnost in v skupnosti vseh sodelujočih najti sproščenost svoje igre.
*	Bratko	Kreft.
V	sodobno gledališče se je vgnezdil diletantizem. Kot molj je preluknjal starepodedovani gledališki plašč. In ako ne bomo napeli takoj nadčloveških sil bo uničeno sukno plašča kvečjemu še sposobno za pogrebno tančico.
Zaradi zunanjega utelešenja ideje mora umetrik svoje orodje in materijal obvladati. Zaradi notranje upodobitve mora obvladati svojo stvariteljsko volio, mora znati v sebi vzbuditi idejo op!' ju ječe emocije in jim dati izraza.
Kot čarobne gosli Stradivarija se mora igralčevo telo odzvati vsakemu dotiku in v toku dejanja izraziti najtanjše tresljaje svoje poduševljene volje.
Režiser je krmar gledališča: on vodi ladjo predstave, se umika sipinam in čerem, premaga nenadoma pojavljajoče se ovire, se bori z vetrovi in protivetrovi, zapove jadra razpeti in spet sneti in krmari predstavo določenemu stvoriteljskemu cilju
nasproti.	[4 knjige: Aleksander Tairov: Sproščeno gledališče.
Naša kritika
Pod rubriko Kultura je dnevnik »Jugoslovan« od 7. oktobra 1. 1930. prinesel o naši vzorno uspeli predstavi »Kneza Igorja« kritiko izpod peresa svojega stalnega referenta, ki je sicer profesor konservatorija.
Prinašamo ta kulturno-historičen kurijozum brez komentarja:
»V soboto, 4. t. m. je začela opera s predstavami nove sezone. Škoda, da šele ob 8 — pri daljših glasbenih delih bi bito na mestu ob 8 tudi v »poletnem času«. Mislim, da bi se občinstvo s tem tudi strinjalo. Kajti, ako pridem po predstavi v gostilno, dobim namesto naročenega vrčka piva servirano policijsko uro, ki je zame precej neužitna. O delu samem sem pisal' že dvakrat pred premijero, ostane še poročilo o izvajanju. Dirigent Štritof je prvi, ki ga moram omeniti najbolj pohvalno. Istočasno ž njim tudi orkester. Žal, še vedno moramo slišati gotove inštrumente le v duhu. Ker ni izključeno, da bo na angleško rogovje carina povišana, bi priporočal čim prejšnjo nabavo tega predmeta. Sicer oboa v nižini tudi rada noslja, pa kaj je vse to v primeri z noslanjem angleških rogov. Malo drugačna je zadeva z II. fagotom. Tam pa ne zadene inštrumenta nobena krivda, ampak onega, ki bi ga moral obvladati. Uljaniščev je poskrbel za prav dobro inscenacijo, režija pa za dva polnokrvna žrebca, na katerih sedi deloma sani a, deloma pa njen sin. Res, priznati moram režiserju Primožiču polnokrvnost. Slika pri Gališkem je bila mogoče še preveč pestra, malodane razuzdana. Ne zdi se mi verjetno, da bi hrabri bojevniki in dezerterji kneza Igorja imeli na vidnih in kočljivih mestih zaflikane hlače. Balet z Moharjevo in Golovinom na čelu je precizen, ambicijozen in umetniško visoko nad ostalim, kar imenujemo petje.
Pevci so peli tako, kakor smo jih vajeni. Najbolj simpatično gotovo Janko; pri njem sem razumel vsako besedo in čutil močno od-stopnjevano dinamiko. Niti ni bilo opaziti, da je vloga pisana za bas in ne za bariton. Škoda, da ne tremolira! Zanj, ne za nas. Kajti, ako bi to delal bi imel gotovo posebne doklade za meketa-n j e. kakor jih imajo menda nekateri drugi. Pa vem, da Janko nalašč noče. Thierryjeva je bila zanosita kneginja, polna resne gracije in je vlogo vestno izdelala. Primožič je živahno režijo s svojo temperamentno igro še potenciral. Kovač in Zupan sta se v svojih vlogah počutila izborno in sta oba žela nedeljeno priznanje. Španova je iz male vloge naredila veliko. Kogojeva in Rumpel sta v polovski sliki zadovoljila. Sancin je dobil za debut nehvaležno vlogo in jo je spričo treme prvega nastopa rešil povoljno. Marčec je v »Igorju« boljši kot v »Lohengrinu«. Obisk bi bil lahko boljši, ampak v tonfilmu nam že teden dni prepeva Richard Tauber, ki ga je, bogme, tudi vredno slišati. Zlasti pevcem bi to priporočili. »Igor« je opera takih kvalitet, da jo želim slišati še večkrat. — Slavko Osterc.«
V svoji prenagljeni kritiki o 1. dejanju Lohengrina« v >Jutru dne 8. oktobra (izšla je že, dokler je še trajala predstava) trdi referent g—č., da se je intonačno zamajal s e k s t e t. Popravljamo to triiiev v toliko, da je tu vsekakor mišljen a eapella kvintet, katerega peteroglasen slog se brez daJjnjega lahko spozna.
Nekaj o operno-kulturni politiki
Na tozadevne opazke sledeče pojasnilo: poleg moderne in slovanske literature (katera v poslednjih letih izpolnjuje dobro večino uprizoritev naše opere!) so iz več razlogov tudi pri nas nujna dela iz starejše, tako zvane belcantistične in iz klasične literature.
V prvi vrsti zaradi muzikalne in pevske vzgoje občinstva in ansambla. Naša dolžnost je, gojiti v prvi vrsti pevsko umetnost in vzgajati čut z, a lepoto. Tega, žal, ne moremot v polni meri z moderno literaturo in ker za enkrat še vedno veljajo stari zakoni o estetiki, ne moremo in ne smemo iti preko tega momenta. Nihče ne more zanikati, da velja Verdi za vzor, da, celo višek belcantistične umetnosti. Če po mnenju nekaterih vsi naši pevci še niso kos takim nalogam, jih pač ne bomo vzgojili, ako jim odtegujemo tako delo. Sicer pa so mnogi, ki niso bili »nič za nas«, drugod napravili čedne karijere.
V drugi vrsti zaradi pestrosti repertoarja, ki bi z enostranskim forsiranjem ene smeri postali zares enoličen. Sicer pa, žal, nimajo vsi ljudje enakega okusa in ta se notorično ne da nikomur nariniti. Še celo ne na način, da bi za tako proceduro povrhu plačevali. Saj na marsikatere prireditve marsikateri z vso svojo okolico še zastonj ne hodijo, čeprav bi se pri tem z ozirom na modemi stil mogli okoristiti. Žal pa moramo poudariti žalostno dejstvo, da n. pr. dijaški parter niti pri. eni predstavi Kneza Igorja ; (da vzamemo najnovejši primer!) ni bil polno zaseden, medtem ko se je to pri mnogih drugih predstavah (ne le pri operetah!) zgodilo. Vodstvu zavoda pač ne more biti vseeno, ako ostane večina publike izven gledališča. Že iz principa demokratičnosti ne!
Končno pa radi tega, ker naš zavod s svojo več kot skromno dotacijo ne more in ne sme voditi justament politike! Saj še zavodi, ki imajo tri- do štiri- in celo desetkrat večje Im d ge te, delajo koncesije občinstvu, ne da bi se pri tem kdo zgražal. Naš zavod pa mora postaviti na oder tudi taka dela. katerih oprema ne stane nič, da bi razpoložljiva sredstva lahko uporabili za dražje in posebne zadeve.
Uprava gledališča se dobro zaveda dolžnosti, ki jih ima do naše kulture in pa do poverjenega ji zavoda. Da jih vrši v polni meri, izkazujejo bilance (umetniške in financijske) minulih sezon. Nasvetom, katerih učinek se nrinoroča n. pr. z uspehom ' Nove muzike«, na ne mara in ne sme slediti!
Za zaključek še kratka statistika o komaj pričeti sezoni, katera navzlič kratkemu času in slučajnostim, ki večkrat silijo upravo na kompromisne rešitve, izgleda tako-le:
Doslej izvedenih deset opernih del.
Od teh pet slovanskih s skupnim, številom izvedb: dvanajst, in pet neslovanskih s skupnim številom izvedb: sedem. Razen tega šest operetnih del z desetimi izvedbami.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Liubl:ani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Poli?. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI
GAUJiry»i> /ToflJfc1
POPRAVILO!
Pisalnih — Računskih strojev
JAMSTVO!
Prešernova ulica 44
Telefon intr. 2636
Ivan Legat, Ljubljana
Samoprodaja najboljšega pisalnega stroja
CONTINENTAL
(WANDERERWERKE)
ascotte
(Dekle sreče)
Dirigent: Niko Štritof.
Komična opera v treh dejanjih. Spisal* Chivot in Duru. Uglasbil Edmond Audran. Koreograf: Peter Golovi« Inscenator: Vasilij Uljaniščev.
Režiser: Bratko Kreft k. g.
Knez Lorenzo		
Princeza Fiametta . . .	
Princ Fritellini ....	L. Drenovec
Bettina, gosja pastirica	• • • • • Št. Poličeva
Pippo, pastir		
Rocco. kmet		
Seržant Parafante . . .	• . . . . F. Jelnikar
Delegat Društva narodov	• • . . . M. Simončič
Matteo, marketender . .	• • . . . A. Sekula
Kmetje, kmetice, liftboys,1	°rjani, vojaki, cirkuški artisti.
Sodeluje ves baletni zbor kot girls. M#uverturo se nastopajoči predstavijo občinstvu.
Godi se: I. dejanje na Roccovem posestvu, II. dejanje fluoru kneza Lorenza, III. dejanje na fronti. Čas: nedoločen. Načrte za kostume skiciral V.Uljaniščev, modele zaHs in toalete princeze in vojvodinje izdelal atelje Miss (ge. Spinčič-Sever, Mestni trg); vse ostalo If^ališki atelje pod vodstvom šefa g. Polaka.
Blagajna se odpre ob pol 8.
Parter: Sedeži 1. vrste
, II. - III. vrste „	IV.-VI.	,
»	VII. -IX.	„
„	X.-XI.	.
Lola': Lože v parterju » l. reda 1-5
6-9
Din 46 „ 40 . 38 . 35 „ 30
- 180 . 180 . 200
Loie: balkonske \
y
Nadaljni ložni >e
11 Sedeži *• 'te
Ii> • ” III .
VSTOPNICE u dobivajo v predprodaji pri gledallikl blaga** opernem gledaliliu od 10. do pol 1. In od 3. do 5. ure
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
1 v parterju . v i. redu a» balkonu
Din 100 , 120 ,	25
„	30
„ 20
30
25
18
Galerija! Sedeži	1. vrste
„	II.	,
„	HI.	„
..	IV.	„
„	V.	„
Stojišče
Dijaško stojišče
Din 16 14 14 10 10 4
O
K^/UO
7-a^ko /toV'
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
Prvi_j»rostor
med najboljšimi in najcenejšimi dnevniki zavzema
Čitajo ga vsi in se vedno poslužujejo njegovih
malih oglasov!
Po gledališču sestanek v
KAVARNI „EM0NA“
prvovrsten salonski in jazz orkester
V	restavraciji dnevno
PLES
Točna postrežba	Solidne	cene
Delniška družba
pivovarne ^(JNION"
priporoča svoje izborno svetlo in LJUBLJANA - MARIBOR črno pivo v sodčkih in steklenicah Izdeluje tudi prvovrstni kvas in špirit
Brzojavni naslov: Pivovarna Union,
Ljubljana, Maribor Telefon: Ljubljana št. 2310, 2311 Maribor št. 2023
DOBRA MISEL!
ZAVARUJEM SI ŽIVLJENJE,
to je: ko pridem v leta, mi naj izplača banka „SIavija“ kapital, ki mi bo v gmotno, sedaj pa že v moralno oporo
Domača zavarovalnica:
Jugoslovanska zavarovalna banka „Slavija“ v Ljubljani
se priporoča za vse vrste zavarovanj TELEFON ŠT. 2176	■—————1
Elitni kino Matica
Tel. 2124
Edini zvočni kino v Ljubljani
z najboljšo svetovno zvočno aparaturo
WESTERN ELECTRIC
V	mesecih oktober in november prinašamo sledeče premiere izbranih najboljših svetovnih velefilmov:
„No, no Naneta"
Čarobna filmska opereta v naravnih barvah Najboljši pevci, balet, razkošje
„Smej se in plakaj!"
Najnovejši govoreči film s slovitim Al Jolsonom v glavni vlogi Sodeluje tudi mali Darvey Lee (Sonny Boy) v vlogi kot Little Pal
»Tango ljubezni
Briljantna filmska opereta
V	glavni vlogi Willy Forst (znan in priljubljen iz velefilmov „Atlantik“ in „Dvoje src v 3/« taktu")
..Ljubljenec bogov
Najnovejši govoreči velefilm Emila Janningsa
..«iiy“
Najrazkošnejša, najslajša filmska opereta, kjer nastopa najlepša žena Amerike, slovita Marilyn Miiller