Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-iu predelal Al. B e n k o v i č. 24 Rade volje se je David oblekel v lovčevo obleko in Sokolu izrocil svoje huronske cunje. Težko se je ločil od pevskega orodja, nazadnje pa je rekel udano: »Prav rad ostanem tu namesto mladega Mohikanca, saj se je hrabro in požrtvovalno boril za mene. Sicer pa zaupam v Vsemogočnega. On me bo čuval, da mi Huronci ne store kaj žalega.« »Moška beseda!« je rekel Sokol. »Zdaj pa sedite tja-le v kot, nizko sklonite glave in noge skrčite, da nas prezgodaj ne izdajo, ker so tako dolge. Molčite, dokler je le mogoce, ako pa že morate govoriti, začnite peti po svoji navadi. Huronci bodo mislili, da v glavi niste popolnoma prav in da se vas ne smejo lotiti.« S temi besedami je še Davidu prisrčno stisnil roko in z medvedom zapustil koco. Ko je bil zunaj, se je vzravnal po Davidovi navadi, z roko dajal takt in pričel peti silno neubrano pesem, da 8o ga Huronci res morali imeti za Davida. Z medvedom sta morala prav mimo straže. Tisti Huronec, ki je znal nekaj angleškega, je zaklical dozdevnemu peveu: »Kaj je z delavarskim psom? Ali se boji? Ali bodo Huronci slišali njegovo stokanje?« Medved pa je divje zarenčal, da je Huronec prestraSen odskočil. Ta hip 9ta porabila ubežnika in varno stopala dalje. Šele potem, ko ju nihže ve<5 ni mogel videti, sta kar se da hitro stekla proti gozdu. Ko sta bila že med dre- vjem, sta začula za sabo kričanje in grozno tuljenje, prihajajoče iz samotne koče. Unkas je vrgel od sebe medvedovo kožo, Sokol pa je iz skrivališča potegnil dve puški z vso pripravo, zavihtel »zveromorca« nad glavo in kliknil: »Zdaj naj nama pa le pridejo blizru, če si upajo!« Z nabitima puškama sta takoj nato izginila v temnem gozdu. Huronce je gnala radovednost, da so nemudoma šli v kočo, da se prepričajo, je li Unkas izpremenil svoje mnenje. Nekaj časa niti niso opazili prevare. Ko pa je David po naključju iztegnil noge, so zdajci spoznali, da niso Mohikanceve. Zagnali so divji krik, ki sta ga cula ubežnika, ko sta bila že v gozdu. Huronci so tulili kakor besno, da je David že mislil na zadnjo uro. Kakor vedno, se je najprej zatekel k svojim psalmom ter začel peti pogrebno pesem, ki mu je rešila življenje, spominjajoč divjake, da imajo pred sabo slaboumnega človeka. Zdaj je vse drlo k posvetovalnici, da tam počakajo, kaj bodo sklenili poglavarji. Ženske in ofroci so tekali sem ter tjaj vsa vas je bila pokoncu. Kmalu so našli tudi nesrecnega glumača, ki je povedal, kako mu je Sokol s silo vzel medvedovo kožo. Stari poglavar pa je z nekaterimi pogumnimi vojščaki odšel v podzemeljsko duplino. Tam so našli bolno ženo že mrtvo na ležišču, v sosednjem oddelku pa z zamašenimi usti M&gvo, ki se je besno valjal po tleh. Ko so ga rešili, je planil pokoncu kot razdražen lev, potem pa je s svojimi spremljevalci molče odšel proti posvetovalnici, kjer jo zbranim Huroncem opisal sramotno prevaro. S svojo zgovornostjo je dosegel pri poglavarjih, da so ga pooblastili, naj prestano sramoto maščuje nad Dolgo puško in Hitrim jelenom. Nemudoma je razposlal brzoteke za ubežnikoma in ogleduhe v delavarski tabor. Pred solnčnim vzhodom je tudi sam odšel s svojo četo ter jo vodil čez hribe in doline. Spotoma so prišli do bobrovega tolmuna. Tu so se ustavili, Magva pa je svojim vojščakom še enkrat narocil, kar je bilo treba za pohod. Med posvetovanjem je večkrat kakšna bobrova glava pogledala iz svojega bivališča, a se je hitro zopet skrila na varno. Le neki stari bober se je očividno zelo zanimal za zborovanje in se ni ganil z mesta. Ko pa so bili Huronci odšli, je oživel. Zival je prilezla iz bivališča, kosmata koža je padla z nje in pokazal se je resni obraz Čingagoka. XVI. Indijansko zborovanje. Rod Delavarov je štel približno toliko vojščakov kot njegovi sosedje Huronci. V zvezi s Francozi so bili že večkrat udrli na angleška tla. Zadnje Montcalmove vojne pa se niso udeležili. Francozi so sodili po tem, da Delavari zaradi starih pogodb svojega orožja nočejo rabiti proti Anr gležem, ki so bili prej njih zaščitniki. Po lakonski indijanski navadi so takrat sporočili Montcalmu, da so njih sekire otopele in da jih morajo šele nabrusiti. Tisto jutro, ko je peljal Magva svojo molčečo četo skozi gozde mimo bobrovskega jezerca, je bilo že ob zgodnji uri v delavarskem taboru vse živo. Ženske so kuhale zajtrk, vojščaki pa so se zbirali v gruSah ter se resno pogovarjali. Zopet drugi so skrbno pregledovali bojno orožje, vsi pa so se zvedavo ozirali proti veliki koči sredi vasi, kakor bise v njej skrivalo nekaj, kar je nase obračalo njih pozornost. Naenkrat pa se je na koncu skalne ra^Tiice, na kateri je stala vas, prikazala tuja moška postava, ki se je jasno crtala na rdečkastem jutranjem nebu. Ko so ga ugledali Delavari, je v znamenje miroljubnosti dvignil roko proti nebu, potem pa jo je položil na prsi. Vaščani so mu z istimi znamei-ji naznanili svoje prijateljstvo ter mu namignili, naj pride bliže. Ko se je bližal, ni bilo slišati drugega kot žvenkljanje srebrnih okraskov, ki jih je nosil na rokah in okrog \Tatu, in zvončkov, ki so krasili njegove mokasine od jelenove kože. Može je mimogrede vljudno pozdravljal. Ustavil se je tam, kjer so bili zbrani odlični poglavarji. Zdaj so Delavari spoznali v tujcu huronskega poglavarja Magvo, Zvitega lisjaka. Sprejeli so ga molče in z dostojanstveno resnobo. Starejšina pa ga je pozdravil z besedami: »Dobrodošel, hrabri Huronec. Ali bi hotel s svojimi brati jesti sukatuš (koruzna jed)?« »kočem!« je odgovoril Magva in važno sklonil glavo. Delavarski poglavar je iztegnil roko i_n Magvo prijel 8 pestjo v znamenju prijateljstva. Potem ga je povabil, naj stopi v njegovo kočo in z njLm deli zajtrk. Spremljana od starejših vojščakov sta moža stopila v bližnjo kočo. Ko so se bili najedli, so ženske pospravile ostanke, Magva in delavarski poglavar pa s\& se pripravljala, da bi v besednem boju izvabila drug drugemu nakane z zvijaoo in pretkanostjo. »Ali se je obraz mojcga velikega kanadskega očeta zopet obrnil proti Huroncein?« fe vprašal delavarskj govonrik. ,, ¦*• ,»¦ »Ali je kedaj bilo drugaoe?« je odgovoril Magva. »Moje Ijudstvo je vedno imedioval svoje drage otroke.« Čeprav je Delavar vedel, da Magva ne trdi pravega, je pokimal z glavo in rekel: »Tomahavki vaših vojačakov so _oli zelo rdeči pred kratkim.« ><~f?<w+i »Res je tako, zdaj pa so skrhani in se svetijo. Angleži so mrtvi in Delavari so naši sosedje.« Delavar je vljudno zamahnil z rako in molčal. Magva pa je poprijel namigavanje gostiteljevo na klanje v fortu Viljem-Hei_rik io je rekel: »Ali moja ujetnica bratom dela preglavico?« »Dobrodošla nam je.« »Pot med Delavari in Huronci je kratka in odprta. Ako vam je v nadlego, se lahko vrne k mojim ženam.« »Nam je dobrodošla!« je s poudarkom ponovil delavarski poglavar. Magva je mislil, da se bo z lahkoto zopet po_astil Kore, a ta odgovor ga je zmedel. P<ykazal pa ni, da mu je izpodletelo, ampak je po kratkem premolku frladno nadaljeval: »Ali niso tnji mokasmi prišli v gozdove? Ali moji bratje niso opazili sledi belokožcev?« Zviti Delavar se je delal, kakor da bi slo za Francoze, in je odgovoril: »Moj kanadski oče naj le pride. Njegovi otroci so pripravljeni, da ga sprejmo.« »Ako pride veliki poglavar, pride kadit pipo miru. Tudi Huronci ga bodo srprejeli z veseljem. Angleži pa iraajo dolge roke in dolge noge, ki se ne utrudijo.« »Delavarov oe bodo našli spečih.« »Dobro«, je rekel Magva ter še enkrat pTeobrnil svoj naSrt, ko je vldel, d« previdnemu nasprotoUru ne pride do živega. »Prinesel sem darila za brate. Delavarom se je zdelo prav, da niso kreinili na bojno pot, a njLh prijatelji niso pozabili, kje je njih bivališče.« Zvijačni gost se je dvignil in razprostrl svoja darila pred pohlepnimi gostitelji. Po večini je bilo to malovredno lepotičje, ki so ga bili Huronci v fortu odvzeli poklaniin ženam. Magva je znal vse spretno i_i preudarno razdeliti. Resmi in oprezni Delavari so naemkrat postali prijazni. Posebno gostitelj je zadovoljno pregledoval svoj delež in je rekel: »Moj brat je moder poglavar. Dobrodošel!« »Huronoi Ijubijo Delavare kot svoje brate«, je odgovoril Magva. »Zakaj bi jih ne? Ali ne barva isto solnce njih kože? Ali ne bodo po smrti lovili v istih go-zdovih? Rdecekožci bi se morali združiti in pazno oko obračati na bledoličnike. — Ali moj brat ni opazil ogleduhov v gozdovih?« Gostitelj je postal mehek in je živahno odgovoril: »Tuje mokasine smo zasledili ofcrog našega tabora. Prav do naših koč so priali.« »Ali je inoj brat pregnal pse?« »Ne. Tujec je pri Delavarih vedno dobrodošel.« »Tujec že, ne pa ogleduh.« »Ali Angleži ženske rabijo za ogleduhe? Ali ni rekel huronski poglavar, da je ženske ujel v boju?« »Tako je. Pa vendar so Angleži razposlali ogleduhe. Prišli so v moje koce, a niso našli nikogar, ki bi jih bil prijazno sprejel. Potem pa so šli k Delavarom, rekoč: Delavari so naši prijatelji, ker so ae obrnili od svojega kanadskeg* očeta.« . (Dalje prihodnjič.)