SLOVENSKI LIST Izhaja vsak ponedeljek zjulraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. S/lil Telefon št. 3487, Interurbai> 3487 Rokopisi se ne vračafo Posamezna št. 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Hin, na dom ln po noštl dostavljen list S »In. Celoletna naročnina 5 O nin, polletna 25 Ofn, četrtletna 13 llln. Inseratl po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ulica št. tifll Po M ni čeh:. račun, Ljubljana 15.179 Telejon štev. 2 S 49 Ves katoliški svet na strani sv. očeta Rim, 7. junija, s. >Osservatore Romano« priobčuje sledeč komunike: »Med splošnim plebiscitom sinovske solidarnosti in spoštljive udanosti, ki se pojavlja v teh dneh na vsem svetu, je treba posebno poudariti manifestacije italijanskega episkopata, ki enodušno, navdušeno in v popolnem soglasju v brzojavkah iu pismih, ki slikajo žalostne dogodke, kateri so ee odigravali v njihovih škofijah, izražajo sv. očetu svoja čuvstva neomajne zvestobe. Tudi vse ustanove italijanske Katoliške akcije, ki so med seboj popolnoma solidarne in v absolutni disciplini in pokorščini združene okoli svojih škofov, so sv. očetu izrazile svojo brezpogojno udanost in neomejeno ljubezen. Ker državni tajnik sv. očeta ne more odgovoriti Vsem škofom, prelatom, lajikom in društvom, se tem potom v imenu sv. očeta zahvaljuje z a te tako značilne izjave, ki so globoko ganile in razveselile papeža.« List poroča, da neprestano dohajajo v Vatikan udanostni brzojavi z vsega sveta. Med drugimi se navaja udanostna adresa vseli belgijskih katoliških društev, podpisana od ministra Segersa, adrese Zveze francoske katoliške mladine, Katoliške akcije iz Monakova, katoliškega tiska iz Nemčije, Zveze katoliških mladenk iz Belgije itd. V Monakovu se je vršila Celika manifestacija marijanskih kongregacij, na kateri je imel kardinal F a u 1 h a b e r govor, v katerem je ogorčeno protestiral proti temu, da so žalili sv. očeta v njegovem škofovskem mestu. Dejal je: »Kulturen narod se bori v takih vprašanjih samo z orožjem duha, ne pa z brutalnim nasiljem.« Med brzojavkami se nahaja tudi brzojavka kardinala v Bostonu, ki pravi: »No samo ameriški katoličani, ampak vsi intelektualci Amerike obžalujejo te demonstracije, ki so naperjene proti pravi svobodi in prosijo Boga, da vodi in tolaži Vašo Svetost.« Podobno se glasi brzojavka ameriških Kolumbovih vitezov. Sv. očetu so poslali udanoslne izjave tudi vsi francoski škofje. •Osservatore Romano se obrača tudi proti komunikeju, ki ga je izdal veliki svet fašistične stranke ,v zadevi Katoliške akcije, j Pravi, da sicer ne bo razpravljal o stvari, gle- | de katere je sv. oče storil svoje korake, da pa j mora k trditvi velikega sveta, ki govori o do-kumentarieuo dokazanem sovražnem nastopu nekaterih društev Katoliške akcije, pripomniti, da raka, da se ti dokumenti objavijo. Kar se tiče zagotovila velikega sveta, da obnavlja svoje globoko spoštovanje napram katoliški veri, papežu, duhovščini in cerkvam, pravi vatikansko glasilo, da je v popolnem protislovju s stvarmi, ki so se zgodile. Sicer pa ves komunike velikega sveta razkriva po svojih grožnjah nek način mišljenja in delovanja, ki absolutno ne kaže, da bi se fašizem hotel poboljšati. Kar se tiče pogajanj med sv. stolico in italijansko vlado, niso doslej napravila še nobenega koraka naprej. Sv. oče neomajno vztraja na tem, da se ima zasigurati popolna svoboda Katoliške akcije po njegovih navodilih, kakor jc določeno v knnkordatu in zahteva polno zadoščenje in odškodnino r.a nasilstva. storjena proti osebam iu ustanovam Katoliške akcije. kakor tudi sodno kaznovanje vseh, ki so te dogodke zakrivili in vršili, posebno tudi onih. ki so sramotili osehn papeževo, ki v tem oziru uživa po knnkordatu vse pravice kakor italijanski kralj. Vlada na to ni še ničesar odgovorila. Fašistični krogi pa zatrjujejo, da za-hieve Vatikana ne morejo biti sprejete, zlasti kar se tiče Katoliške akcije, glede katere bo zahtevala vlada Irdne garancije, da se v njej ne bo rovarilo proti obstoječemu režimu. Radi tega nekateri mislijo, da bo vlada pustila vse pri sedaj obstoječem stanju. Vprašanje pa je, ako bo to mogoče, ker bodo prvemu Vatikanovemu koraku v slučaju neodgovo-ra in pasivnosti vlade, oziroma v slučaju, da bo vlada hotela vprašanje obiti z. zavlačevanjem ali dvoumnim obnašanjem, sledili drugi, ki bodo prisilili režim do jasnega odgovora in stališča. Nj. Vel. kralj med hrvatskim ljudstvom Glina, 7. junija. Dvorni vlak z Nj. Vel. Kraljem Aleksandrom in njegovim spremstvom je krenil iz Zagreba ob 8.t0. V spremstvu Nj. Vel. kralja so bili tudi mnogi ministri, in sicer dr. Švrljuga, dr. Srskič, Neudorfcr. dr. Šibenik, dr. Kumanudi in Demetrovič, minister dvora Jeftič in ban savske banovine dr. Perovič. Ob tričetrt na 9 je prispel Nj. Vel. kralj v Sisek. Na postaji je stala častna četa 25. peš-polka z godbo, ki je zaigrala državno himno. Nato sta Nj. Vel. kralju podala raport brigadni general in poveljnik polka. V imenu meščanom Siska in okoličanov je pozdravil Nj. Vel. kralja veleindustrijalec in banski svetnik Teslič. Nato je Nj. Vel. kralj v spremstvu odličnikov in g. Tesliča stopil iz sijajno okrašene postaje, kjer mu je prebivalstvo pripravilo veličasten sprejem. Navdušenje množic je bilo nepopisno. V mnogih očeh so se videle solze sreče, Pred postajo je stal velik slavolok z napisom: »Živel kralj Jugoslavije!« Med burnimi vzkliki ljudstva je Nj. Vel. kralj sedel v avto, ki se je začel počasi pomikati. Po ulicah so se bile množice zgostile v širok špalir, v katerem je bilo mnogo šolske dece, zastopnikov raznih društev in korporacij in nešteto meščanov in (metov. Tako je prispel Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom do Gajeve ulice, lani sta stalu dva slavoloka z napisom: »Živel kralj Aleksander!« Pred slavolokom so se bili zbrali zastopniki oblasti in korporacij, ki so svojega vladarja burno in navdušeno pozdravljali. Nj. Vel. kralj je nato stopil iz avtomobila in preclonj jc prišel mestni načelnik Mihelčič, da ga pozdravi. V svojem govoru je dejal, da je presrečen, da more v svojem mestu pozdraviti svojega vlu-. darja. Nato je pristopila k vladarju neka deklica in mu izročila šopek cvetic. Potem je " stopila pred Nj. Vel. kraija zastopnica sisaških hrvatskih žen in se mu v njihovem imenu poklonila. Društvo Jadran in druga pevska društva so nato zapela jugoslovansko drž. himno. Množica okrog Nj. Vel. kralja jc bila velikanska. Glava pri glavi so stali meSčani in kmetje, moški in ženske, otroci in starci in vsem se je brala sreča in veselje z obraza. Nj. Vel. kralj je nato peš krenil po Ga-jevi ulici in se razgovarjal z navzočimi meščani in kmeti. Tako je prišel do nadaljnjih treh slavolokov. Tam mu je ga. Siliberstein izročila šopek cvetic v imeuu Rdečega križa. K vladarju je pristopilo mnogo kmetov in mu zaupljivo in iskreno pripovedovalo o svojih prilikah in neprilikah. Na koncu Gajeve ulicc je Nj. Vel. kralj spet sedel v avtomobil. Prisrčno se jc poslovil od vseh, zlasti od gc. tVsli,« in Mihelčiča, nato pa jc nadaljeval s svojim spremstvom pot. Moščanei, 7. junija. Ko se je tu prikazal avtomobil z Nj. Vel. kraljem, je zbrane množice, predvsem kmete, prevzelo silno navdušenje. Pred vhodom v kraj je bil postavljen slavolok z napisom: »Dobrodošel, dobri kralj!« Burno pozdravljen od prisotnih množic je Nj. Vel. kralj s spremstvom nadaljeval pot. Petrinjn, 7. junija. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj ob tO dopoldne. Ob vhodu v mesto je svojega vladarja in najvišjega poveljnika sprejela častna četa pešpolka. Polkovnik je Nj. Vel. kralju predal raport Prihod v mesto je bil triumfalen. Obokihj kraljevega avtomobila je korakala kmets-ka konjenica, ki je spremljala svojega vladarja v mesto. Pokali so možnarji in zvonili zvonovi. Vse hiše so bile okrašene s preprogami, cvetjem in zelenjem, ulicc pa črne od množice meščanstva in kmetov. Pred mestno hišo je bil postavljen velik slavolok z napisom: »Dobrodošel mili kralj!« Mnogoštevilna društva so napravila gost špalir. Pred Nj. Vel. kralja je stopil svetnik svetovalec Stazie in pozdravil vladarja. Nj. Vel. kralj se mu je Ijubeznjivo zahvalil in nato stopil med kmete, s katerimi se je prisrčno razgovarjal. Medtem ko je zaigrala godba državno himno, je neka deklica stopila h kralju in mu izročilo šopek cvetic. Nato je Nj. Vel. kralj stopil v mestno hišo. kjer mu je načelnik mesta predstavil občinske zastopnike. Tudi z drugimi zastopniki jc i/pregovoril prisrčne besede. Nato se je vpisal v spominsko knjigo. Na pragu mestne hiše jc stopila k Nj. Vel. kralju starka Marija Markovičeva in prosila vladarja za podporo. Nj. Vel. kralj ji jc Iju-beznjivo odgovoril, naj napravi pismeno prošnjo. Nato se je med burnim in navdušenim vzklikanjein množic prisrčno poslovil in sedel v avtomobil. Ob odhodu i/ mesta je vladarju izkazala čast častna četa pešpolka. Gora. 7. jun. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom ob pol 11 dopoldne. Pred vhodom v kraj je bil postavljen velik slavolok, okoli njega pa se je zbrala velika množica ljudstva. Vladarja sta pozdravila načelnik in župnik-z navdušenimi besedami. Nato je Nj. Vel. kralju izročila šopek cvetic neka deklica. Nj. Vel. kralj se je vpisal v spominsko knjigo, nato pa je peš krenil skozi vas. Ljudstvo je bilo navdušeno, da vidi v svoji sredi svojega vladarja, ki se je ljubeznivo razgovarjal s kmeti, nato pa je med navdušenim vzklikanjein in pozdravljanjem nadaljeval pot. V Gori je Nj. Vel. kralj stopil tudi v hišo, v kateri je bival njegov oče kot Peter Mrkonjič. Potem je stopil v avto in nadaljeval pot proti Gla-vini, kjer se je pomudil kakih 20 minul. Nj. Vel. kralja so sprejeli hrvatski in srbski kmetje, med njimi mnogoštevilna konjenica. Glavni sprejem pa je bil na ulici Kralja Aleksandra, kjer je bilo postavljenih več slavolokov. Vse hiše so bile okrašene z zastavami, venci in začetnimi črkami Nj. Vel. kralja in kraljice. Hči pokojnega dobrovoljca Pokrajca je izročila Nj. Vel. kralju lep šopek Cvetic. Nj. Vel. kralj se je z njo ljubeznivo razgovarjal in se ji zahvalil. Marinbrod. 7. jun. Tudi tu je bil postavljen velik slavolok, okoli njega pa so se zbrali kmetje in šolski otroci. Nj. Vel. kralja je pozdravila učiteljica Dragica Ivčevič. Nj. Vel. kralj se je za pozdrav zahvalil in se z njo ljubeznivo razgovarjal. Prekopa, 7. juti. Okoli lepega slavoloka se je zbrala domala vsa vas in ljudstvo je z velikanskim navdušenjem pozdravilo Nj. Vol. kralja, ko se je tam ustavil. V njihovem imenu je izpregovoril kmet Jure Alegič, ki je Nj, Vel. kralju izrekel dobrodošlico. Vladar se je ljubeznivo razgovarjal s kmeti, nato pa je meni vzklikanjein množice nadaljeval pot. Topusko, 7. jun. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj ob 12.15. Sprejem je bil posebno lep in prisrčen in so se ga udeležile velike množice ljudstva. Ob vhodu v mesto je vladarja pričakala kmet- ska konjenica. Pred poslojijem kopališču in zdravilišča je vladarja pozdravil upravitelj zdravilišča dr. Vurdelja, nato pa mu je nek« deklica izročila šopek cvetic. Nekaj kilometrov za Topusko so vladarju priredili v gozdu kosilo. Omcrnira. 7. jun. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj okoli 14.30. Sprejem je bil veličasten. Vladarja je pozdravil banski svetnik Trkulj in za njim župnik Bogdan Opačič. Vladar si je ogledal cerkev in se vpisal v njen letopis. Čemer niča-Vratnik. 7. jun. Nj. Vel. kralj je prispel semkaj ob 15. Pred vhodom v kraj je bil postavljen velik slavolok z napisom: -»Dobro nam došel, junaški kralj k V imenu množice, ki je vladarja navdušeno pozdravljala, je izpregovoril župnik Stevan Curčič. Virgin most, 7. jun. Ob 15.15 je zbrana množica, ki je bila jako pestra, zagledala avto, v katerem se je vozil Nj. Vel. kralj, in ga je jela 7. burnimi vzkliki pozdravljati. Ko se je avto ustavil, je sto-jiil pred Nj. Vel. kralja načelnik Pera Črevar iu izrekel v imenu ljudstva zahvalo, da je prišel obiskat svoje zveste. Med burnim pozdravljanjem je nato kralj nadaljeval pot proti Vojišniei Gornji, kamor je prispel ob 15.25. Tudi tu ga je pozdravil ob vhodu velik slavolok. V imenu ljudstva je Nj. Vel. kralja nagovoril kmet .lovan Korač. Vojnič, 7. jun. Semkaj je prispel Nj. Vel. kralj ob 15.40. V mestu je bil postavljen lep slavolok z napisom: »Zdravo kraljic Na velikem trgu se je zbralo nekaj tisoč kmetov iz vse okolice, ki so vladarja pozdravljali •/. velikanskim navdušenjem. Nj. Vel. kralj je stopil med ljudi in se ljubeznivo r njimi razgovarjal. Tušilovič, 7. jun. Ob 10 je Nj. Vel. kralj prišel s svojim spremstvom. Veliko število kmetov je j)o vsej cesti napravilo širok špalir. Nj. Vel. kralj se je prisrčno razgovarjal s kmeti in nato med burnim pozdravljanjem nadaljeval pot v Cerovae, kjer ga je takisto sprejela mnogoštevilna množica kmetov in šolskih otrok s kmetsko konjenico, ki so napravili gost špalir. Vos kraj je bil v zastavah. Karlovac. 7. jun. Na meji Karlovea je bil na mostu čez Mrežnico postavljen prvi slavolok z dobrodošlico Nj. Vel. kralju. Med velikanskim navdušenjem in burnim vzklikanjein se je Nj. Vel. kralj peljal skozi špalir prebivalstva. Mesto je bilo lako rekoč v morju zastav in med ljudmi je povsod vladalo najslavnostnejše razpoloženje. Pred vhodom v mesto je bila postavljena častna četa in vojaška godba je zaigrala državno himno. Polkovnik Dimitrije Mitrovič je podal Nj. Vel. kralju raport, nakar je vladar segel častnikom v roko. Med nepopisnim vzklikanjem in navdušenjem »e je Nj. Vel. kralj peljal v mesto. Pred Zorindomom je godba zaigrala himno, nato pa je mestni načelnik dr. Steinfel s prisrčnimi besedami pozdravil Nj. Vel. kralja in mu izrekel dobrodošlico. V slavnostni dvorani Zo-rindoma so potem Nj. Vel. kralju predstavili vse ugledne osebnosti Karlovea. Nato se je Nj. Vel. kralj podpisal v spominsko knjigo mesta Karlovea. Nato se je vladar odpeljal dalje proli Jastrebar-skemu. Tudi tu &e je bila zbrala zelo velika množica ljudstva iz kraja in okolice. Vse mesto je bilo odeto v zelenje in cvetje. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je godba zaigrala državno himno, nato pa je vladarja pozdravil mestni načelnik. Nj. Vel. kralj se je za pozdrave zahvalil iu krenil nato proli Zagrebu nazaj. Okoli tričetrt na 7 zvečer se je Nj. Vel. kralj vrnil v Zagreb in se takoj odpeljal u« dvor. Novi belgijski ministrski predsednik. Itenkin, voditelj katoličanov v belgijski poslanski zbornici, ji-sestavil novo belgijsko vlado. Procestja sv. Rešnjega Telesa v Belgradu Bolgrnil. 7. jun. I. Danes dopoldne se je vr šila veličastna procesija, ki je bila prava manifestacija katoliškega življenja v Belgradu. Vodil jo je insgr. \Vagner. Procesije so se udeležiti minister Sernec, avstrijski poslanik Ploenies, načelnika pravosodnega ministrstva Petrovič in (Mčič. Impo-zanten je bil vtis, ki so ga napravile mnogoštevilne krasne skupino otrok, ki so predstavljale skrivnosti sv. Evharistije. Procesija j«' potekla v vzor nem redu. LjubljanshiKreditnizavod v slovenskih rokah Dunaj, 7. jun. Včeraj je bila na Dunaju med Creditanstalt f tir llandel und Gewerbe in zastopniki skupine jugoslovanskih denarnih zavodov podpisana pogodba, po kateri je jugoslovanska skupina prevzela od Creditanstalt večinski paket delnic ljubljanskega Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Delnice so kupljene po 200 dinarjev komad. Pogodba je že pravomočna. Kakor čujemo, sta kupili delnice Mestna hranilnica ljubljanska ir Banovinska hranilnica v Ljubljani. Slovenski« umetniška razstavav v Belgrad ti Kelgrail. 7. jun. 1. V prostorih Cvjete Zuzo-riča je bila danes otvorjenn razstava treh slovenskih umetnikov: Lojzeta Dolinarja, Kosa Gojmira in Pavlovca. Razstavo je otvoril bivši prosvetni minister Grol. Kongres poljsko-jngoslov. tiska Belgrad, 7. jun. ž. Danes dopoldne se je tukai vršil kongres poljsko-jugoslovanskega tiska. V Belgrad je prispelo danes 20 poljskih časnikarjev, ki so jih na kolodvorih sprejeli z godbo. Pozdravil jih je direklor »Vremena« Zivančevič. V imenu Poljakov se je zahvalil urednik Svviata Vziezin-ski«, predsednik poljskega nacionalnega komiteja V imenu novinarskega društva jih je pozdravil g predsednik Franc Smodej, v imenu Obilica« pf predsednik Valadžija. Ob 12 se je vršil v novinarskem domu kongres, katerega so se udeležili tudi poljski poslanik Babinski, pomočnik zunanjega ministra dr. Bakovič, predsednik .JNU Franc Smodej in šef Presbiroja Marjanovič. Ob 1 je belgrajski župan priredil gostom svečan banket. Popoldne pa se je vršila čajanka, pri kateri so bili nekateri poljski časnikarji odlikovan: Neurje v Banjaltiki. Banjnluka, 7. jun ž. Zadnje dni je vladala v Banjaluki velika vročina. Ob petih popoldne je danes nenadoma prišlo do velikanske nevihte. Padala je toča, velika kot oreh. Istočasno je pihal oster veter. Ob 6 se je utrgal oblak, ki je poplavil vse mestne ulice. Nato je zopet padala toča. Škode še niso mogli preceniti. ŠE DANES SI LAHKO OGLEDATE LJUBLJANSKI VELESEJEM. Sestanek v Chequersu Vsi sklepi strogo zaupni — Izjava dr. CurHusa London, 7. jun. u. Sestanek v Cbequersu je potekel popolnoma po programu. Nemški državni kanclcr dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius sta se danes popoldne vrnila v London. — Razgovori v Chnquersu so se vršili v najožjem krogu in strogo zaupno. Posvetovanja o reparacijskem vprašanju so se začela že v soboto zvečer s tem, da je dr Curtius poročal o splošnem položaju v Nemčiji. Nato sta tudi angleški ministrski predsednik Mac Donald in trgovinski minister Graham obrazložila težkoče v Angliji. Do kakih razgovorov ali formulacij pa prvi dan ni prišlo, dasi so razgovori trajali pozno v noč. Danes dopoldne so po zajtrku nadaljevali razgovore. Opoldne je bilo prirojeno veliko kosilo, katerega so se med drugimi udeležili tudi nemški poslanik v Londonu Neurat in poslaniški svetnik grof- Bernsdorf. Tudi Bernard Shavv se je odpeljal v Chequers in se ie menda tudi udeležil kosila. Ker je bilo deževno vreme, so se nadaljevala posvetovanja zopet v gradu samem. Na današnjih sestankih so se lotili tudi vprašanja razorožitve, ki je bilo sicer prvi povod za povabilo nemških ministrov v Chequers, ki pa je radi drugih nujnih vprašanj ostalo v ozadju. S strani Anglije so k razgovorom o razorožitvi pritegnili tod' angleškega mornariškega ninistra Alexandra. Danes ob 18.20 sta se dr. Briining in dr. Cur-lius zopet vrnila v London v spremstvu nemškega poslanika Neurata, kjer so ju pričakovali številni nemški in angleški časnikarji. Nemška ministra pa po dogovoru nista dala nobenih izjav, temveč bosta ob sedmih zvečer angleško zunanjo ministrstvo in nemško poslaništvo izdali enaka komunikeja. V ponedeljek ob enajstih bo angleški kralj iprejel nemška gosta v Buckinghamu. Takoj nato bo v čast nemškim gostom slavnostno kosilo londonske in angleške družbe, potem pa bo zvečer velik sprejem v nemškem poslaništvu. London, 7. jun. tg. Po povratku i? Chequersa je Iajavil nemški zunanji minister dr. Curtius: »Ne prihajamo s konference, temveč smo hoteli imeti in našli prijateljski razgovor. V prvi vrsti se je govorilo o nemškem gospodarskem stanju in o svetovni gospodarski krizi. Dr. Brtlnning je obširno opisal razmere v Nemčiji. Govorili smo popolnoma odkrito. Doseglo se je soglasje v tem, da je potrebno mednarodno sodelovanje, da se reši težki gospodar, problem, ki tišči narode. Z avtonomnim postopanjem posameznih držav se to ne more rešili, c. Dr. Curtius jo še omenil, da so se vršili razgovori v najprijetnejiih okolnostih. Nemška ministra sta uživala v Cheqiiorsu popolno gostoljubje. Dr. RrOnning in dr. Curtius sla izrazila željo, da bi mogla to gostoljubje čimprej vrnili iu pozdraviti angleške ministre v Berlinu. Kakor doznava Vaš dopisnik, se o vprašanju razorožitve ni mnogo govorilo, temveč so se tega vprašanja komaj dotaknili. Pač pa so zelo obširno govorili o prohlemu vojnih dolgov. Razpravljali so tudi o vprašanju med zavezniških dolgov in o tozadevnem stališču Amerike. Pri leni so najbolj vpo-števali sedanji gospodarski položaj, (ločini niso natančneje govorili o starejših vprašanjih, kot n. pr. o lokarnski pogodbi in o tam določenem razmerju med posameznimi siguatarninii državami. Razgovori so sp vodili deloma v nemškem deloma v angleškem jeziku, ker dr. Brlinning zna angleščino, dr. Curlius pa se je posluževal lotinačn. Odkritje spomenika J. Ftajšmana Byrd poleti z letalom v straio®iero Cilj: preiskanie možnosti leta v višini 30.000 metrov Ljubljana, 7. junija. Dve uri od Ljubljane leži malo vstran od Save prijazna, v zelenje sadnega drevja skrita vasica Heričevo, ki spada v faro Sv, Jakob. Ta mala vasica je rojstni kraj prvega slovenskega skladatelja Jurija Flajšmana, kateremu je bil danes odkrit pred njegovo rojstno hISo lep spomenik. " Ime Jurija Flajšmana je bilo pri nas skoraj i pozabljeno, in to po krivici. Prvo iniciativo, da se | obudi in primerno počasti Flajšmanov spomin, je dal dr. Pavel Kozina, ki je pred kratkim tudi izdal Flajšmanove pesmi v novi izdaji. Na njegovo . iniciativo sc je osnoval tudi pripravljalni odbor, ki je s pomočjo Hubadove pevske župe poslavil : .Turiju Flajšmanu spomenik. Odkritje tega spomenika se je izvršilo na slovesen način danes popot-; dne. Slovesnega odkritja se ji' udeležilo nad tisoč ' ljudi, tako domačinov iz Beričevega in sosednih i vasi, posebno mnogo pa zlasti Ljubljančanov. Slovesnosti bi se morda udeležilo še več Ljubljančanov, ako bi ne nagajalo deževno vreme. Slovesnost so je pričela ob 3 popoldne, kjer so domačini primerno sprejeli došle goste. Domači zbor je pod vodstvom pevovodje g. Zabavnika zapel Flajšma-novo pesem V gorenjsko oziram se skalnato stran . šolski otroci pa so prav tako zapeli Flajš-munovo šolarsko pesem Metuljček . Nato se je razvil skozi vas sprevod do zagrnjenega spomenika. Tam je pevski zbor Hubadove ž.upe zapel vnovič V gorenjsko oziram se , z govorniškega odra pa je pozdravil občinstvo predsednik pripravljalnega odbora g. Grad iz Beričeva. Posebej je pozdravil zastopnika prosvetnega oddelka šefa odseka za osnovno šolstvo Andreja Rapeta, zastopnika okrajnega glavarstva g. Otona Ketteja, rav-| natelja g. Hubada, zastopnika llubadove pevske župe dr. švigljja ler vsa pevska društva, ki so pri- šla k odkritju spomenika. Mula gospodična Francka Arsee iz Kleč je deklamirala Peruzzijevo prigod-nieo »Slava iTajiniami . Slavnostni govornik pesnik g. Ivo Perutzi je najprej prečital došle brzojavke kanonika g. Janka liarleta iz Zagreba, dr. Antona 3cbwaba iz Celja >n Antonu (Jruhia z Vrhnike. Govornik j* v svojem govoru slavil delo Flajšmana. Orisal je življenjsko delo Flajšmana, ki je zrastel iz naroda in mu je ljubezen vračal z delom, linel je srce, ki jc dalo svojemu narodu nazaj, kar je imelo: svojo nadarjenost, svoj suiph in svojo žarko ljubezen. Pevski zbor Hubadove župe je nato pod vodstvom g. Zorka Prelovca zapel Hinimis Flajš manu<, ki ga je priredil po FlajSmanovem hin nusu na Vodnika dr. Kozina. V imenu llubadove pevske župe je govoril dr. Bvigelj, ki se je v imenu slovenskih pevcev zahvalil spominu Flajšmana, kot prvega orača na ledini slovenske glasbene kulture. V imenu koroških Slovencev je govoril dr. Valentin Rožič, ki je primerjal Flajšmanovo delo s Kožatovim. Košat je zapustil svoj narod in obogatil Nemce s slovenskimi narodnimi melodijami, zato koroški Slovenci nimajo svojega Flajšmana: Flajšman pa je v nasprotju s Košntoni ostal zvest svojemu narodu, dolal in žrtvoval se zanj. Slava Flajšmanu! Na spomenik so nato položili venec: g. Škulj za UJU sekcijo Ljubljana, g. Sturm za pevsko društvo Ljubljano?, dalje za pevsko društvo ^Domžale in domača šolska mladina. Pevski zbor Hubadove župe pa je zapel Flajšmanovo »Luna »ije*. Predsednik g. Urad je po zaključku slavno-sti izročil spomenik v varstvo občini in njenemu županu g. Klemenčifu. Po zaključku slavnosti se je nato vršila zabava na bližnjem veseličneu-prostoru. New Vork, v juniju. Že pred Piccardovim poletom v stratosfero sfl ameriške zračno-prometiie družbe sklenile opremiti ekspedicijo, k: nai bi preiskala praktične možnosti leta prometnih letal v višini nad 15.000 metrov. Piccardov polet je predpriprave za to eks-pedicijo silno pospešil, kajti čuje se, da ie finančna stran ekspedicije že zagotovljena in jp torej polet v stratosfero r letalom sfroro gotova stvar. Kot vodja ekspedicijo se imenuje slavni prekooceanski iu polarni letalec Bvrd. ki jp po svojih velikih izkušnjah kakor nalašč usposobljen za kaj takega. Letala bodo izdelali v Fordovi tovarn' pod stalnim nadzorstvom livrda. Po načrtih bo opremljen vsak aparat z dvema pilotoma, radio-'elegrafistom in dvema z,nans'venikoma. Ameriški tisk posveča temu načrtu ogromno pozornosl. V zvezi s Ipiii razpravlja ameriški tisk o velikih zaslugah protesorja Piccarda, ki je s svojim poletom lako rekoč dokazal tudi možnost poleta letal v stratosfero. Ameriška javnost je silno navdušena nad neverjetno drznostjo Piccarda in njegovega mladega pomočnika, ki ju ni oplaSil niti ponesrečeni poskus v jeseni preteklega leta. Kol datum za ta polet lptal v stratosfero se navaja pozna jesen ali pa zgodnja pomlad prihod-tjega leta. ker morajo nalašč za to ekspedicijo zgrajena letala prestati prej šp številne poskusne polete. Byrd do sedaj še ni hotel podati nobene izjave o tem nameravanem poletu, dasi so ga časnikarji že oblegali. Dejal je le. da se ne more iz-1 -.vijati o vprašanju, ki v svojih podrobnostih še ni točno določeno. Zatrdil je tudi, da po njegovem mnenju ne bo preteklo deset let, ko se bomo že vozili z letali po stratosferi, kar bo pomenilo znnt-110 pocenitev vožnje in pa silno povečanje hitrosti. Ameriško časopisje naglasa, dn hi bilo dobro, če bi povabili profesorja Piccarda v Ameriko. — Morda bi ga celo lahko pregovorili, da bi se on sam udeležil ekspedicije. Listi omenjajo tudi ime Piccardovega asistenta Kipferja, ki pripravlja v jeseni letošnjega leta polot z balonom v višino '25 do 80.000 metrov. Morda bi se dalo kako napraviti, da bi se oba ta dva poleta združila. Kakor pri vsaki taki priliki, tudi tu ne manjka fantastičnih predlogov, med katerimi je tudi predlog, naj bi poletel v stratosfero tudi Grof Zeppelin . Tisti, ki je to predlagal, najbrž ne ve, da je polet zračne ladje v stratosfero tehnično ne-izvpdljiv. Zanimivo pa je, da so med finaiirijerji lega poleta same zrnkoplovno-prometne družbe, kar vsekakor potrjuje, da m prodaj ni krogi že povsem resno računajo z. zračnim prometom v stratosferi. Kako se bodo ti računi obnesli, bo pokazala bodočnost, in sicer že bližnja bodočnost. Zborovanje slovenskega trgovstva Francosko - sovjetska pogajanja Pariz. 7. junija, j. Franeo-ko-sovjeiska 1*gojunja v Parizu zbujajo mnogo zanimanja ne samo v širokih industrijskih krogih, ampak tudi v političnih, ki gledajo na ta pogajanja kakor na nov poskus, da se prebije led. ki Že dalj časa vlada med obema državama. Od časa do časa so se med Francijo in Sovjetsko Rusijo vodila neke vrste pogajanju, vendar se ni iz teh nikoli nič izeimilo. Bili so to le nekaki poskusi, katerih glavna ovira ie bilo vprašanje starih ruskih dolgov v Franciji. Boljševiki so sc takoj po nastopu vlade oprijeli gesla: Starih dolgov ne priznavamo!« in lo geslo je bilo ena najvažnejših točk njihovega zunanje-političnega programa. Na drugi struni jc bilo to vprašanje zvezano z vprašanjem kre- Dr. Strafetla odstavljen Dunaj, 7. jun. u. Predsedniška pisarna uprav-tega odbora avstrijskih zveznih železnic poroča, ila je predsednik upravne komisije Penzig-Franz ia zahtevo zvezne vlade dne (i. junija t. 1. odpustil generalnega ravnatelja zveznih železnic dr. Stra-fello in imenoval za njegovega naslednika predsednika direktorija AEG, prof. tehniške visoke šole dr. ing. Egona Seefehluerja. Madjarski petelin Budimpešta. 7. junija, j. Te dni sc jc vršila • kupna seja gornje zbornice in parlamenta, na suteri so volili novega čuvarja kronskih dragocenosti-:. ker je eden izmed sedanjih dvoli •livarjev, grof karolv. nedavno postal zunanji minister. Za drugega čuvarja krone so izvolili grola F. m ila Szechenyija, ki je ob tej priliki imel zelo agresiven govor. Med drugim je tudi dejal: Sveto krono in kronske insignijc Ikmii čuval kol simbol nez.avisnosti Mndjarske, ki, je v svoji tisočletni zgodovini preživela toliko nesreč ler bo preživela tndi nesrečni trianonski diktut. ta največji zločin človečke zgodovine. Toda prišel bo dan, ko bo madjarski narod poplavil svetnikrono nu glavo svojega apostoiske-k ra I j:i. j —''Govor so vsi navzoči burno odo-br:' v ali. Družba JURIJA" Premog Dunajska cesta št. 46 Drva Telefon: 2820 Koks dita, katerega so boljševiki hoteli dobili v Franciji. Francija je stala nu stališču, da o novih kreditih nc more biti govora, dokler so tu šc stari dolgovi. Sovjeti pa so dejali, da ne morejo plačali, če nc dobe novili kreditov. Do take situacije jc prišlo večkrat. Pred šestimi leti ;e je začela francosko-sov jetska konferenco. ' Vodja francoske delegacije je bil de Monz.ie. ki je bil zelo naklonjen Sovjetski Rusiji in se je zelo trudil, ila najde, najboljši izhod tako za Francijo kakor tudi za Rusijo. Konferenca pa ni prišla nikamor naprej. Naposled so sc zedinili, da se nadaljnja pogajanja vodijo pismeno, toda tudi to je kmalu klavrno zaspalo. Sedaj so se pogajanja vnovič pričela. Potres v Angliji London. 7. jun. u. Po vsej Angliji In škotski je. bil ponoči ob 1.26 precejšen potresni sunek, ki je bil po mnenju potresne opazovalnice v Kevvu dosedaj najhujši, kar so jih opazovali v Angliji. Sunek je trajal samo del sekunde in je bil tako močan, da so se podirali dimniki. V nekaterih krajih so ljudje zbežali iz hiš in prenočili na prostem. Gasilci in reševalne postaje so bile ves čas pripravljene. Nikjer pa ni bilo večje škode. Središče potresa je bilo 140 km od Londona. Industrija v Zagrebu Zagreb, 7. jun. ž. Danes dopoldne se je vršil v prostorih borze 23. glavni letni redni občni zbor Zveze industrijalcev v Zagrebu. Razpravljali so o težkem stanju naše industrije in v zvezi s tem o ruskem dumpingu, ki v prvi vrsti zadene našo lesno industrijo. Dosedanji predsednik Alexander, ki je stal na čelu Zveze 22 let, je bil izvoljen za dosmrtnega častnega predsednika, za predsednika je bil izvoljen Vladimir Alfonz. Iz Španije Madrid, 7. jun. AA. Španska vlada je imenovala dosedanjega maroškega guvernerja Sanjurja za poveljnika civilne garde ▼ Španiji. Na njegovo mesto je bil imenovan general Cabanellas, ki bo med drugim reorganiziral tujsko legijo. Barcelone, 7. jun. AA. Močna banda, najbrže komunisti, je napadla ponoči trdnjavo Montjuich, kjer so spravljene velike zaloge streljiva in orožja. Po enournem boju s policijo in vojaštvom so se napadalci umaknili in izginili brez sledu. Krvavi spopadi v Nemčiji Berlin, 7. jun. AA. V Chemnitzu na Saškem je prišlo do krvavih spopadov tned komunisti in narodnimi socijalisti. Pri tem sta bila ubita dva narodna socijalista in mnogo hudo ranjenih. Policija ie končno naoravila red in aretirala več komunistov..'"" Ljubljana, 7. junija. Danes se je v veliki dvorani Trgovskega doma vršil II. redni občni zbor Zveze trgovskih gu mijev. Predsednik g. jas. J. Kavčič je otvoril ob pol tO zborovanje in pozdravil navzočega predsednika Zbornice za TOI g. lviina Jelačina mL. nadalje predsednika Trg. društva Merkur« g. dr. Frana Windischerja, gen. tajnika Zliornicc g. Ivana Molioriča. tajnika g. dr. Plessa in koiizulenta g. Žagarja. Zboru jc predlagal. da se odpošlje udanostna brzojavka Nj. \ el. kral ju, nadal je brzojavna pozdrava pred-! sodniku kralj, vlade gen. Petru Živkoviču in | trgovinskemu ministru dr. Deinetroviču, kar so ! zborovalci z navdušenjem odobrili. Nato sc je v obširnem govoru bavil z Tse-mi aktuelnimi vprašanji slovenske trgovine in ugotovil, da jc gospodarska kriza zajela pred-! vsem trgovino, ( ene so izredno padle, padla je ! načn zunanja trgovina, obseg poslov v notranjem prometu sc je tudi zmanjšal, kar je raz-! vidno med drugim iz železniške statistike. Naša • zunanja trgovinska politika jc bila lani nu s križpotju. njeno osnovno načelo pa naj bi bilo: pospeševanje domače gospodarske delavnosti. V prometnem oziru je ostalo veliko žalitev neizpolnjenih. med njimi šc vedno čakamo na začetek gradbe železniške zveze Slovenije z morjem. Tudi glede telefonskega prometa se ni dosti izpremenilo in slejkoprej tvorijo aktuclno vprašanje za nuše gospodarstvo. Tudi v davčnem pogledu so sc pokazale nekatere slabe strani novega zakona o neposrednih davkih. ' zelo pa je prizadeta trgovina z novim davkom : na poslovni promet. Zakonodajno delo je bilo 1 obširno in važno za trgovino. Tudi v socialno | političnem življenju jc bilo veliko novega, zla-! sti stojimo pred reformo zakona o zavarovanju ! delavcev, kjer zahtevajo decentralizacijo. — i Končno se je dotaknil borbe v obrtništvu glede j sistema zbornic. Slovensko trgovstvo slejkoprej povdnrja. d« je za skupne zbornice, k davčni obremenitvi je še pripomniti, du je preobčutiui v sedanji dobi. ko narodni dohodek rudi padca cen tako nazaduje. Od 1026 dalje so se drž. proračuni in javne dajatve zvišale za 10 orisi., dočim je narodni dohodek padci zu okrog 20 odstotkov. Zborovalci so vzeli to poročilo z. odobravanjem nu znanje. Za njim je pozdravil zbor v imenu društva Trgovski dom načelnik ljubljanskega grem i ju ! g. Grcgorc kol domačin, nato pa še poil-i predsednik g. Llsbuclier čestitajoč k tako lepi ! stavbi, 50 letnici ljubljanskega greniija in se | spomnil Trg. dr. Merkur iu njegovega pionir-' skegn dela. Predsednik z.bornice g. Ivan Jelačin je v daljšem govoru orisal par dogodkov iz polpretekle dobe in pozval k složnemu delu v organizacijah, ki je že doslej rodilo vidne uspehe. kajti vedno sc pojavljajo novi problemi. Med drugim je opozoril na skrb, ki jo jc posvečati našemu trgovskemu naraščaju, ker jc treba misliti, da 1x> moral tudi izven meja nuše ožje ! domovine iskati svojega zaslužka. Nu koncu je i omenil tudi, da se bo v kratkem uresničila j stara želja, zgradba Trgovske akademije v Ljubljani. Vedno pa uaj bo liaša deviza: delo. Predsednik se je nalo v lepih besedah spomnil spremembe v vodstvu zborničnega urada, ko odhaja po tolikih letih plodonosnega in požrtvovalnega dela v po&oj njen g. tajnik dr. Fran Wiu-diseher. Dr. F. "VVindischer je deloval v vseh trgovskih organizacijah in marsikje oral ledino. Pokazal je svoj veliki idealizem. Zborovalci so priredili dr. Windiseherju burne ovacije. Ugotovil je, da prehaja sedaj zbornica tudi v dobre roke, ker jo bo vodila odlična moč g. Mohoriča. Predsedniku se je zahvalil za njegove prijazne besede dr. W l n d ie ch er, ki je ugotovil, da ga veseli velik napredek in osamosvojitev slovenskega trgovstva. Obnovil jo spomine iz borbe preteklih časov. Z a ustanovni občni zbor je pripravil pravila, ki so pa mrtva črka, če ne bo živih duš. Ni samo dovolj poslušati vodnike, treba jhn je tudi pomagati in dali pobude za nadaljnje delo. Veseli ga, da je danes nastopila ona solidarnost, ki jo je društvo Merkur uvedlo že pred leti. Na koncu je omenil, da je v nevarnosti stara zahteva slovenske Ir-sorlne: usposobljenosti dokaz. Zato je treba gle- dati na to, da nam novi obrtni red ne vzame teh dosedanjih pridobitev. Mi smo gospodarska enota in ne dela prav, kdor razbija našo najvišjo gospodarsko institucijo Zbornico za TOI. Gledati moramo na celoto in jo ohraniti skupaj. Zagotavlja, dr bo sodeloval .tudi še nadalje. Obsežuo tajniško poročilo g. Kaiserja navaja vse akcije Zveze za zaščito trgovskih interesentov. Sprejet je bil računski zaključek, ki navaja nad 225.000 Din dohodkov in izdatkov in na predlog g. Sporna je bila dana razrešnica odboru. Proračur navaja ca. 170.000 Din izdatkov in dohodkov in j' bil tudi soglasno sprejet. Sledili so referati: samoupravne davščine (poročal g. Ivan Bahovec iz Ljubljane), pridobniua (g. Koželj iz Ribnice), davek ua poslovni promet (g. šošlarič iz Maribora), telefonske razmere v dravski banovini (predsednik g. Kavčič) in obrestna mera (g. Kaiser). K vsakemu referatu so( bile sprejete tozadevne resolucije. Glede samoupravnih davščin sp zavzema trgovina za omiljenje. bremen banovinskih proračunov in za enotno finansirSnje občin. Glede pridobnine zahteva resolucija, da se zniža osnovni davek, nadalje da se do dohodka 10.000 Din ne pobira dopolnilnega davka in oprosti nekatere Irgovske obrale vlaganja prijav. V davku na poslovui promet naj se zniža odstotek za domače blago na 1 odstotek, za uvoženo blago naj se ravno lako zniža kakor ludi za poštne pakete. V poštnem resoru naj sp pobirajo instalacijske pristojbine v višini, kakor jo določa pravilnik, nadalje nuj se pravičnejše spremene telefonske naročnine, dodele se naj ljubljanskemu ravnateljstvu zadostni krediti za instalacije, polože naj se mednarodni kabli in pošle priključijo trgovskemu ministrstvu. (ilede obrestne mere je mnenje, da jiaj bi si znižala debelna obreslna mera, dalje da Narodni? banka in državni denarni zavodi bolj kreditirajo trgovino kakor doslej. Nadaljnje resolucije zahtevajo vpeslavitev železniškega prometa z Madjarsko, normalizacijo ozkotirne proge Poljčane—Žreče itd. Važno je, da se zavzema trgovina še za ukinjenje zakona o prisilni poravnavi ulj pa vsaj za zvišanje kvole od sedanjih 10, oziroma 50 cdstolkov na najmanj 75 odstotkov iu da se v Mariboru ustanovi kemični laboratorij na carinarnici. Vse resolucije so bile soglasno sprejele. Sklenjeno je bilo, da se vrši prihodnji redu' občni zbor v Laškem. Ob 13 jc predsednik g. Kav čič zaključil občni zbor. Po Jugoslaviji Strašna smrt matere in dveh sinov. V ra.ški Gori pri Mosturu jc ugledni kmet Risto Djajič zgradil poleg svoje hiše cisterno. Da bi se beton in malta čimprej posušila, je ukazal svojemu sinu Marku, naj nanosi v cisterno slame in z.už.ge. Marko je to naročilo izvršil, toda plin, ki se je pričel razvijati, gu jc omamil, da se je onesvestil. Za njim jc skočil v cisterno njegov 18letni brat Jovan, toda tudi tega je začel du-šiti plin in začel je klicati nn pomoč. Njegove obupne klice je klicala mati in takoj skočila še ona za njima. Toda tudi ona se ni ■več vrnilH iz zgradbe. Šele čez eno uro so izvlekli njihova trupla iz cisterne. Razburljivi prizori \ gimnaziji > Ruščuku. Marin Drugoljev, dijak petega razreda gimnazije v Ruščuku, je bil ncduvno radi nekega prestopka izključen iz šole. Da bi sc maščeval nad nekaterimi profesorji, je tc dni med prvo uro pouka vdrl v učilnico petega razreda s kamnom i ti revolverjem v roki in napadel su-plentinjo Dinolovo. Udaril jo je nekajkrat s kamnom po glavi, dokler se, ni oblila s krvjo zgrudila nu tla. Drugoljev je nato ves razburjen odhitel v drugi oddelek petega razredu, kjer st se nahajala rav natelj gimnazije in še en profesor. Nameril je revolver na ravnatelju, toda strel je odpovedal. Profesor je skočil proti napadalen in posrečilo sc mu je. dn mu jc iz.bil revolver iz rok. Revolver pa sc je pri tem sprožil in težko ranil nekega dijaka. Tudi profesor sum je pri borbi z napadalcem dobil težke rane s kamnom. Profesor, suplentinju in ranjeni dijak se nahajajo v zelo težkem stanju. Dunajska vremenska nnnoved: OhUčno nižia temperatura. Ljubljanska nedelja Procesije sv. Rešnjega Telesa v frančiškanski in šentjakobski župniji — Dež pokvari I načrte izletnikov — Številne nesreče *''' « Ljubljana, 7. jnnija. Sijaj dnevu sla dali dve krasni procesiji sv, Eesnjega Telesa, ki sta se vršili danes. Bili sta to frančiškanska in šentjakobska procesija. V frančiškanski cerkvi je daroval ob 7 zjutraj provlucijal dr. p. Regalat Čebul j slovesno službo bcžjo ob številni asistenci. Ob 8 pa se je i« cerkve razvil veličasten sprevod z Najsvetejšim, ki ga je no6il provincijal dr. p. Regalat v spremstvu številne duhovščine. Frančiškanska je šla letos po Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici, Dunajski cesti, Selenburgovi ulici do kavarne »Zvezder, tant po Kongresnem trgu mimo Trgovske šole navzdol do Filharmonije, nadaljevala se je do znamenja sv. Trojice, nato se je obrnila navzdol do Gosposke ulice, po tej ulici na Valvazorjev trg, po Vegovi in VVolfovi ulici nazaj na Marijin Irg. Povsod po vseh ulicah so stale velikanske množice ljudi v špalirju. Droben dežek, ki je začel rositi proti koncu procesije, ni prav nič molil veličastnega sprevoda. V sprevodu samem sta korakali dve godbi: vojaška in »Sloga . Kol častna straža je šla za sprevodom vojaška četa kolesarskega bataljona, ki je oddala pri blagoslovih, to je pred justično palačo, pred uršulinsko cerkvijo, pred ilirskim stebrom in na Marijinem trgu častno salvo iz pušk. Zh Najsvetejšim sta šla med dojstojanstveniki zastopnik ttivizijskega poveljnika general Popnvič z več višjimi častniki in zastopnik mestne občine občinski svetnik mr. SuJnik. Vsakoletna frančiškanska procesija se odlikuje po množini otrok, današnja pa se je še posebno. Nad tisoč belooblečenih otrok jc Mo pred Najsvetejšim. Dalje jc bilo v procesiji okoli 800 križarjev v svojih slikovitih oblekcah z nad "20 banderi in pa okoli 150 belo oblečenih sestric, svete Klare. Posebno ljubka je bila skupina dveh malih dečkov in dveh dekletc. ki so tik pred duhovščino nesli ogromno košaro cvetja. Pri vsakem blagoslovu je ta skupina pokleknila kakor angelčki pred Najsvetejšim. V sprevodu je šlo tudi okoli -lo narodnih noš, samih lepih peč in avb, med temi so bile tudi Miri moderne, a napravljene po narodnih motivih. Ogromno je bilo ludi število članov raznih verskih organizacij iti bratovščin, zlasti častno je bilo število mož s svečami. V sprevodu so nesli tudi prelepo novo farno bandero, ki je bilo napravljeno po načrlih arh. Omalina, prav tako tudi mali banderci. Z vsem sijajem sp je zaključila ta prekrasna procesija, ki je ena najlepših v Ljubljani. Šentjakobska procesija se je pričela ob Iričetrl tia 9 in je trajala do 11. Pred procesijo je daroval g. župnik Barle slovesno službo božjo. Procesija je Sla po običajnih ulicah. Odlikovala se je ta procesija posebuo po leni, da so verniki v sprevodu zbrano molili rožni venec. V sprevodu je šlo z*lo mnogo belooblečenih otroflfkov. dalje članov in r|amc raznih verskih organizacij, salezijanska godba." |i£na skupina narodnih no!< itd. Za .Najsvetejšim, ki sa je nosil g. župnik Barle, eta šla zasiopnika (' oi^tne občine občinska svetnika Olup in Dachs. Tako frančiškanska kakor tudi šentjakobska procesija sla se izvršili v najlepšem redu. Za red je vzorno skrbela policijska siraža, mestna občina pa je prejšnji večer temeljito dala očistiti vse ulice. Po vseh ulicah, kjer sta se pomikali procesiji, so bilo vse hiše prav razkošno okrašene z zelenimi brezovimi vejami in s cvetjem, skoraj v vseli oknih pa so gorele luči. Pcaebno lep je bil pogled na kavarniške in restavracijske prostore g. Iirapeža, ko so bile povsod i prižgane električne svetilke. Ver-•liki so povsod izkazovali dolžno čast Najsvetejšemu. Drugače je biln današnja nedelja zaradi deževnega vremena dokaj ntcnolouo razpoložena. Promenada precej zaspana in dolgočasna, tako. da če ne bi bilo velesejma. bi nedelja potekla brez vsake živahnosti, zlasti poleni, ko so se ljudje umaknili po procesijah z ulic. Le kavarne, ki so zadnje vroče dni zevale praznine, so danes popoldne znatno zopet oživele. Vsaka novost vleče ljudi k sebi, zlasti pa take radovedneže, kakor smo Ljubljančani. Novost je še vedno šišenski tramvaj. Dosti oseb ga je danes samo preizkušalo: sedli so pred pošto liani, se odpeljali v Šiško in morda še z istim vozom nazaj, samo, da vidijo, kako se kaj vozi v njeni. Tudi okoličani so ga tako preizkušali. S tem zanimanjem ljudi za vsako novosl more računati vsakdo, pa naj '.gradi avtomatični butfet ali nebotičnik ali pa tramvaj. Huda nesreča se je pripetila v soboto v šiški. iNa novi stavbi Josipa Matkoviča in Jakoba Kolma-na v Soški ulici 7 je delal 22 leini delavec Ivan Ereis iz Razmancev pri Ptuju in stanujoč v Soški ulici 3. Ta je v soboto okoli štirih padel s podstrešja nove stavbe, približno 7 metrov globoko, na tla. Zlomil si je desno roko in dobil težke notranje poškodbe. Bil je prepeljan v bolnišnico. Kriminalna kronika vsebuje le nekaj tnalih tatvin. Hišniku Jožefu Rebernaku na Sv. Petra cesti 1 je nekdo odpeljal štirikolesni ročni voziček, last trgovca Feliksa Urbanca iu vreden 700 Din. — Ključavničarju Francu Novaku iz Sneberij 57 je nekdo ukradel iz garderobe kina Matice 680 Din vredno kolo. — Enaka tatvina se je pripetila Martinu Mikoliču, delavcu iz Rožno doline. Temu je na neki stavbi za Bežigradom izginilo 800 Din vredno kolo. Narodno železničarsko glasbeno društvo Slog« fina drevi svoj VIL redni letni občni zbor ob 6 v društveni glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru. 'Jdeležba je za vse. člane obvezna. — Odbor. Številne nesreče Razen zgoraj otneujene nesreče se jih jp pripetilo v Ljubljani ia na deželi še več. tako da je ljubljanska bolnišnica sprejela danes celo vrsto ponesrečencev. 22 letni kamnosek Viklor Gojkovič iz Ljubljane je danes dopoldne padel in dobil resne poškodbe na glavi. Kje je padel in kako je padel, pa pravi, da se ne spominju. 17 letnega Aniona Kneževiča, delavca iz Gornje fiižke, je danes dopoldne na stavbi nove remije v Zgornji Šiški stisnil vagouček k zidu. Kueževič je dobil hude uotranje poškodbe. V Šilovičevi gostilni v Ud tnalu je v soboto zvečer urišlo dn nreteoa. v katerem le peki F. R ril 34 letnega Emila Kuračko, lesarja ie Most, po levem oiesu in mu ga ranil. »letnega delavca Viljema Živca ir. Ljubljane je ponoči okoli pol 2, ko je zapuščal velesejem, nekdo napadel in ga sunil z nožem v ledvice. Rana k sreči ni nevarna. Danes dopoldne je v Kamniku poskušala izvršiti samoumor 34 letna žena mizarskega mojitra Marija Repič. Izpila je nekoliko oftove kisline, ki ji je znatno razjedla požiralnik in želodec. Zdravniki upajo, da jo bodo rešili. 18 letni kmetski fant Josip Kavalar i t Rateč je včeraj popoldne hotel zajahalj konja, da bi ga gual napajat. Toda padel je s konja in si zlomil levo nogo. V tovarni Jugočeške v Kranju je včeraj popoldne brizgnila neka jedka tekočina 28 letnemu delavcu Francu Setnikarju v levo oko. Poškodba ui nevarna. Dan ruske kulture Po vsem s\etu obhaja sedaj ruska emigracija že sedmo leto na rojstni dan največjega ruskega pesnika A. S. Puškina svoj narodni praznik. Kakor vedno obhajata Ruska Matica in Ruska invalidska /veza istočasno tudi dan ruskega invalida. Prireditelji vabijo vso bratsko ljubljansko javnost k proslavi Dneva ruske kulture, ki ,se vrši danes ob 20 v beli dvorani Uniona<. Po slavnostnem govoru predsednika Ruske Matice univ. prof. dr. Kvgena Spektor-skega bodo sledile, sledeče točke: 1. ga. Marija Nablocka. članica Narodnega gledališča (recitacija), 2. dr. N. Preobraženski: O ruskem pisatelju N. S. Ljeskovu (v slovenščini). ga. Marija Maver (recitacija). 4. ga. Cirila skerlj. Medvedova zapoje pesmi ruskega skladatelja M. Musnrgskega: Uspavanka i/ cikla Pesmi in plesi smrti in pesmi iz cikla Otroška soba. Pri klavirju g. Marijan Lipovšek. A' zadnjem trenutku se je odboru R. M. posrečilo dobiti prijazno sodelovanje priljubljene solistinjc oper-negH gledališča gospe Gjungjenac-Gavella, ki bo pela arijo Marte iz opere Carska nevesta« od Rimskega-Korzakova. Najbrže bo sodeloval pri koncertu tudi operni baritonist g. Grba. — Vstop prost. Pri vhodu se bodo pobirali prostovoljni prispevki v korist ruskih vojnih invalidov . Pred zaključkom velesejma Ljubljana, 7. junija. Kljub temu. da je bilo deževno vreme, pa danes, zadnji dan jired zaključkom velesejma ni oviralo obiskovalcev, da ne bi v nezmanjšanem številu obiskali velesejma. Obisk je bil prav normalen in tudi za nedeljo zelo velik. Med odličnimi gosti je obiskal velesejem ludi prof. Urbani, znani prevajalec iz slovenske literature v srbo-brvatsko. Profesor Urbani -i ie zlasti ogledal umetnostno razstavo. Že sedaj, po dosedanjih izkazih o prodanih vstopnicah in legitimacij ter obisku velesejma lil zabavišča, sklepa velesejmska uprava, da bo skupni obisk tudi letos dosegel 100.000 oseb. Lani jc jubilejni velesejem dosegel celo 115.000 oseb: toliko pa letošnji najbrž ne bo. Vendar ie tudi to število nadvse zadovoljivo. Glavna zanimivost velesejma je seveda pohištvo. Razstavljalci so razstavljeno pohištvo razprodali skoraj vse, razen nekaj malih izjem. Nekatera lepe kose pa so prodali celo po večkrat, tako dn bodo z naročili dali iasn zaposleni. Lepe. uspehe izkazuje tudi kovinska industrija. Dobro so šle v promet zlasti motorne brizgala«. stroji za obdelnvauje lesa. stavbni stroji in podobno. Razstavljalci so se že danes zahvaljevali velesejmu za dosežene uspehe. Gotove panoge sicer trenutno niso uspele, vendar je treba povda-riti, da je vsaj 00% tvrdk dobilo interesente, ki so sklenili z njimi ali efektivne kupčije, ali dali naročila ali pa so si zabeležili naslov ter jih bo sedaj treba še pripraviti do kupčij. Do večjih sklepov je prišla še avtomobilska industrija, motorna kolesa, bicikli in podobno. Izvrstno je uspela tudi glasbena industrija. Ena tvrdka je prodala osem klavirjev. V splošnem je torej velesejmu uspelo mnogo boljše, kakor so ljudje mislili ter pri tem računali s sedanjimi gospodarskimi razmerami. Mariborska nedelja Maribor, 7. junija. Mnogim so šli računi po vodi. Ne more biti pač vsako nedeljo izletne in zabavne konjunkture. Navzlic, temu je krenila davi ob veliki udeležbi vernikov telovska procesija iz bazilike Matere Milosti po Aleksandrovi cesti, Tomšičevem drevoredu in Ciril Metodovi ulici na Trg Svobode in odtod nazaj v baziliko. Ob ulicah, koder se je pomikal sprevod, so bile hiše lepo okrašene in v zelenju, okna pa razsvetljena. V procesiji je poleg šol in drugih ,zlasti katoliških korporacij iz predmestne župnije Matere Milosti, šla velika množica vernikov. Tudi ob ulicah in trgih so se zbrale množice, da počastijo Najsvetejše, za katerim sta kot predstavnika oblasti korakala podžupan dr. Lipold iu poveljnik 45. pp. Vitim Lulič. Tudi pri Magdaleni in sv. .ložefu sta se z običajno slovesnostjo vršili telovski procesiji ob veliki udeležbi vernikov. Včeraj popoldne je bil pogreb blagopokoj-nega Poldeta Modica, ki je bil med najbolj znanimi in najpopularnejšimi Mariborčani. To je pokazala tudi udeležba na njegovi poslednji poti. Ob grobu mu je spregovoril poslovilno besedo njegov prijatelj 1. Šnuderl, pevsko društvo Jadran pa mu je zapelo v poslednje slovo Viprecb in Spomlad . Hlag mu spomin' Ob velikem zanimanju Mariborčanov so se pričele včeraj na uniouski veiandi mednarodne rokoborbe. Okoli 2800 ljudi. Poleg Beliča, lanskoletnega zmagovalca, iu Bognerja, sta nastopila tudi Nizozemec Van De Borg ter prvak Sedmograške Szonta«- Mestom« občinstvo ki ni razumelo Nžjflnelša rHoka nI tako fina kakor prašek, ki so-podeluje za Odol-zobno pasto. Odol-zobna pasta čisti dobro In čuva Vaš© zobje. NEDELJSKI ŠPORT Črn dan slovenskega nogometa Katastrofalen poraz Ilirije v Splitu — Concordia zmaga nad Primorjem Concordia — ASK Pri morje 2:0 (1:0). Včeraj se je odigrala v Ljubljani ena najvažnejših tekem prve lige. Srečala sta sc v tej borbi ASK Primorje in državni prvak Concordia iz Zagreba. Izredno slabo vreme je zelo vplivalo na obisk, ki bi bil gotovo rekorden, ako ne bi deževje odvrnilo občinstva. Prav lahko pa cenimo obisk kljub temu na okroglo 1000 ljudi Gotovo je, da je trpela radi spolzkega terena vsa igra. kajti posebno pred golom so stale cele luže. Primorje je izgubilo dve točki čeprav ne moremo trditi, da je bil poraz ljubljanskega kluba zaslužen. Bclo-črni so v igri z državnim prvakom pokazali toliko spretnosti, tehničnega znanja, taktično izvrstno izvedenih napadalnih potez, da so bili v gotovih trenutkih daleko nad-močni svojemu nasprotniku. Dvomimo, ako so bili Zagrebčani prepričani v svojo zmago nn podlagi igre, ki so jo pokazali domači že v začetku prvega polčasa. Državni prvak v kompletni postavi je nudil s svojo igro vtis zelo enotnega moštva, ki mu ni manjkalo borbenosti in elana in ki ni zatajilo v tehničnem znanju. Središče moštva jc še vedno internacionalec Premrl, ki je znal svoje igralce voditi v težki borbi. Zmaga namreč ni bila lahka. V stranskih krilcih je imel ta odlični igralec zelo uporabne pomočnike, ki so bili posebno v ofenzivni igri odlični. Napad, ki ga je vodil izredno gibčen 2ivkovič, je pokazal posebno v drugem polčasu krasno igro. Forsiral je visoko igro, ki se je zelo obnesla v blatnem terenu in bila vsekakor boljša od prizeinne. Ugajala pa je predvsem igra notranjega tria, ki ic po svoji fi-nesi zadivila tudi razvajene gledalcc Niso pa dobri strelci in v tem je vse napadalce prekašal gotovo Premrl, ki je večkrat kar sam, videč premalo odločnosti, streljal na gol Primorja. Obramba Zagrebčanov jc bila prav dobra. Odlikoval se jc posebno Pavičič II, ki .ie je plasiral vedno na pravem koncu in zelo uspešno reševal nevarne situacije. Nesrečno je izgubilo igro Primorje, ki vsekakor rezultata v tem razmerju ni zaslužilo. Čeprav oslabljeno, je vendar podalo v prvem polčasu, pa tudi v pričetku drugega dela tekme vse svoje vrline. Igra notranjega tria, ki ga je vodil talentirani Senica, je zelo razveselila. Na vsak način pa je igral Slapar morda eno svojih najuspešnejših tekem. Bil ie tehnično in taktično najboljši nipadalcc Primorja. Zrelo in pametno je reševal posamezne sluča|e, ki so zahtevali v borbi z renomiranim nasprotnikom popolnega znanja. I.e parkrat hi rajše videli, da bi pred golom, ko je bil sam krit, rajše prepustil streljanje prosto stoječemu Urfiču ali Ermanu. Senica jc radovoljil v svoji ulogi, ki jo je rešil dobro posebno v tej smeri, da je žogo znal pravilno razdeljevati. Erman je s svojimi nevarnimi streli večkrat ogrožal vrata nasprotnikov. Imel pa je tudi smolo, kajti par njegovih bomb je le za las zgrešilo cilj. Uršič je bil boljši od Juga. vcnd.n- lo pot igra obeh kril ni povsem zadovoljila. Oba sta že igrala večkrat in veliko boljše. Krilci so bili v defenzivni igri pač na mestu, premalo pa so šli z napadom. Slamič, v začetku prav dober, je poč?si zatajil in ni znal zaposliti larvtucga napada v koristni obliki. Bil pa ie zelo priden in požrtvovalen. Pišek in Zemljak r-ta storila svojo dolžnost, bila pa sta v defenzivni igri boljša kakor pri napadanju. Mirni Svetic in Jug II, ki sta branila primorsko svetišče, sta odlično čistila in reševala, kar se je dalo. Na dobljenih golih jima ne moremo očitati direktne krivde. Jančigai v golu, čeprav blesiran, jc bil zanesljiv kot vedno. Sodnik g. Kujundžič iz Subotice pa ni ugajal. Njegove odločbe so bile včasih nerazumljive in so škodovale domačim bolj kot Concordiii. Posebno pa je napravilo mučen vtis dejstvo, da je v 20. minuti drugega polčasa hote prezrl faul nad Urši-čem v kazenskem prostoru in s tem Primorje oškodoval za upravičeno enajstmetrovko. Hajduk : Ilirija 14:0 (5:0). Split. 7. junija, ž. Danes sr jc odigrala tekma za prvenstvo lipe med ljubljansko Ilirijo in splitskim Hajdukom. Hajduk je bil v vseli vr.stah i/.vrston. Igralci so liili neobičajno dobro ra/.|Kj|ožeui. Nasprotno pn jc igrala Ilirija /i-lo slabo iu je bila ves čas v obrambi. Igralo jc / vratarjem in 10 hranilci. V prvem polčasu jc končata tekma / 3 : O. v drugem jc /ubila llirij. avto gol v f> min. Nidil je Focli. B. S. K.: JUGOSLAVIJA 3: t). liclgiad, 7. juniju. /. Tukaj se je danes v i šibi tekma med BSK iu Jugoslavijo, ki je knn-i ala / Vi) /a li>k. Igra jo poteklo precej ostri IJ^K je bil ves čas v lahki premoči. GRADJANSKI : IlAšk 1:0. Zagreb, junija, /.. kljub deževnemu v te menil >e je danes vršila leknta med (ir.idjun-> k i mi iu llaškoin. Igra jc bila zelo zanimiva. T l<). min. prvega polčasu je |>aor, 7. jun. Danes dopoldne je priredil S. k Rapid nn svojem igrišču letošnji lahkoiitlotski miliiip. / 1.1 prvi letošnji naetop na jbo! j-ili uuii ibnr-kih luhkoatletov je bilo opa/iti med občinstvom, /lasti v športnih krogih, precejšnje zanimanji-kar ji- /lasti dkuzul precej lep obisk občinstvu kljub slabemu dr/evneinu viviiiciiii. l)o-S.2. 2. It.ik (II.) (/.), "v Rak (I.) m. 4. Karlovi. (Ma.l. Najbol jši čas v tej disciplini je prav gotovo dosegel l ruta i k (Mu.), du m- ni daleč pred drugimi, tik pred ciljem /rušil, t ratnik jc hre/-d Volil no eden najboljših tekačev ua 400 m v Mu ribnru. Met diska: t. Gala (Mrb.) WOV 2. \\apner (Z.) 30. Knrtov ič (Mu.) 2'».<»t. Tek nn 200 in: I. Miilileisen (R.) 2">.2. 2. Me sarec (R ). \ cnutti (Mrli.). Skok v (bil ju v o: I. Koren (Mrb.) 3.8V 2 Monderer (I! ) ■>.3". V Stropnik (Ž.). Skok v višino: t. Giittmajer (R ) l."Y 2. K->-ren (M l 1.53. "v Lika (Mu.) 1.3". štafeta 4X100 m: (. Rapid, 2. Maraton. 3 Žolczniču r. S. k. Murihor ni sodeloval pri teli tekmah Lahka atletika je bila do nedavno pastorka m iril'i.r-!,oga .športu. \ poslednjem času se pa zdi- da je zanimanje zanjo precej narastlo, čemur je v prvi vrsti dala povod ustanovitev novega športnega kluba Maraton, ki bo /In st i gojil lahko atletiko, športni klub Maraton jc danes prvič jnvno nastopil na Inliikontletsken terenu in dosegel precej lepe rezultate. Slovan : Korotan 2:2 (2:0). Prvenstvena tekmo mogel priti, bodo |>a nastopila letala s plinskimi bombami. Na bližje razdalje bodo metali plinske granate s pomočjo topov, kakor so žc to delali v svetovni vojni. Morda bodo nekoč celo strojne puške streljale plinske pa-trone. Plinska \ojnu jc biln sicer na vvashington-ski konferenci zabranjena. vendar koga ta prepoved briga. Mnogo stvari jc bilo prepovedanih tudi pred svetovno vojno, todn vojna je. iiokazala. dn ob tem času ne drži nobena pre-poved. lako bo tudi v bodočnosti. Ni je sile, jvi bi prisilila državo, da bi se držala kake prepovedi. ki jo jc morda sama predlugala. Čeprav jc bil v VVashingtonu podpisan dogovor o pre-lovedi plina, lahko kljub temu Edgevvood Ar- senal v Združenih državah vsak čas producira dnevno 2000 kompletnih mask proti plinom, 80 ton fosgena, 960.000 acetilenu kot vmesni produkt za izdelovanje strašnega lewisita itd. V slučaju potrebe bi seveda ne deloval samo ta arsenal, nego bi takoj s pravo ameriško naglico zraslo v nekaj dneh nu desetine takih tovarn. Izračunali so, da bi dvanajst bomb levvisita, ki bi jih vrglo letalo, v nekaj urah uničilo vse življenje v Chicagu ali Berlinu. Lcvvisit je precej težek plin in se vleže povsod na dno. Dočim so v svetovni vojni poznali le kakih trideset vrst plinov, jih je danes na tisoče in še narašča ta številka iz dneva v dan. Kakor smo omenili, je plinska voj.na po vvashingtonskem dogovoru prepovedana, toda (mi s k u« sklicanja mednarodne konference, na kateri bo končnoveljnvno padla odločitev o prepovedi plinske vojne, je žalostno končal, s trditvijo, da je kemija strupenih in duC-ečih plinov sestavni del obrambe mnogih držav pred napadi nasprotnika. Nemčiji je n. pr. sploh prepovedano, da bi imela v svoji armadi plinske oddelke, toda s tem šc ni rečeno, da jih ne bo imela v bodoči vojni. Kdo bi verjel kaj takega, ko pa ima Ne.mčija najmočnejšo kemično industrijo sveta? Kdo naj prepreči, da bi se ta velika kemična industrija v slučaju potrebe v nekaj dneh ne pretvorila v industrijo strupenih plinov? Nemčija bo vsekakor poskusila, dn si v bodoči vojni izvojuje revanžo s povsem novimi sred>slvi. S tem tudi vsi evropski državniki računajo. V naslednjem bomo v kratkem omenili, kako se nekatere države pripravljajo na bodočo plinsko vojno. To danes niso več nobene tajnosti. Združene države so z. zakonom ustanovile v svojem državnem tajništvu zo vojno in mornarico poseben oddelek za kemične pline. V Edgevvoorlu je arsenal s plinskim polkom in plinska šola, v katero pridejo častniki iz posameznih polkov, dn se uče o uporabi plina. S pomočjo te šole se vsa ameriška armada pripravlja na plinsko vojno, japonska v ničemer ne zaostaja za Evropo in Ameriko. V pretekli vojni Japonci niso imeli še prave skušnje s plini, toda danes hočejo doseči v tem ostale države. Japonska vlada silno jxxlpira razvoj domače kemične industrije, ki jo bo v slučapi vojne uporabila v vojne namene. Samo za izobrazbo potrebnega osebja v kemičnih laboratorijih je vlada v zadnjih treh letih izdala 5 milijonov yenov. V francoskem vojnem ministrstvu so trije odseki zn vojne pline, ki stoje v ozki zvezi s kemično industrijo. V posebni šoli v Parizu se izbrani častniki uče o plinski vojni, nato pa gredo nazaj v 6voje polke, da še tam povedo, kaj so se naučili. Tudi v Angliji obstoja službena organizacija, ki je v ozki zvezi s kemično industrijo in z njenimi predstav- ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva 10) • BRZ0HVNI NflUOI/ r COSPOBRNKA t TELEFON STEV.: 1057, 2470, 2979 l Vlcge nad podružnice: Bled. Novi Sad, Kranj, šibenik, Kapital I" reierva nad Din 500,000.000*- Maribor, Kočevje. Celje, Sombor, Djakovo, Split. Din 16,000.000'— i Izvršuje vse bančne posle naJRuIamtneJe Poslovne aevesee s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu In inozemstvu niki razpravlja o vseh vprašanjih plinske vojne. Veliko pozornost posveča plinski vojni sovjetska Rusija. V njenem vojnem komisarijatu so številni odseki za razne vrste plinov, razen tega pa obstoja tudi napol državna, napol zasebna organizacija, ki med širokimi plastmi razširja vse, kar je v zvezi z bodočo plinsko vojno. Poljska je v tem oziru povsem posnela sovjete. Italija, ki želi biti ne samo prva v Sredozemskem morju, ampak tudi prva v oboroževanju. ni mogla opustiti tudi želje, da bi bila prva tudi na plinskem področju. V Italiji že sedaj izdelujejo načrt bodoče plinske vojne, kemična industrija pa z izdatno pomočjo države išče novih uspešnih sredstev. S tem smo omenili večje države. Ni pn ši s tem rečeno, da sc manjše države ne pripravljajo na plinsko vojno. Čisto gotovo je, da bo plinska vojna nekaj strašnega, tako strašnega, kakor svet še ni doživel. Bog ne daj, da bi kdaj prišlo do nje! Zaklad su'tanov % Nedavno so otvorili za javnost četrto sobo zakladnice v bivši sultanovi palači v Carigradu. Radovednežem se nudi prilika občudovati zaklade, ki po svojem sijaju spominjajo na pravljične čare tisoč in ene noči. V tej sobi zbrane zaklade cenijo na pet milijonov dinarjev. Med zakladi vidiš s herme-linovimi kožami, z biseri in dragocenimi vezeninami obložene obleke, ki so jih nosili sultani, zbirko molitvenih verižic, ki obstoje tz demantov, smaragdov, rubinov in biserov. Nn eni sami vrvici te verižice je obešenih 80 okroglih, kakor oreh debelih biserov. Med predmeti neprecenljive zgodovinske vrednosti je predvsem kavini servis iz Ambre in pa z biseri obložen meč, ki ga je nosil tretji kalil Rašedin. Specerllsko m kolonlfolno blago, umetno gnolilo. cement Itd. Itd. dobavlja Gospodarska zveza v Ltubllanl Najnovejši „Sachs" motorji, dvokolesa, otročki vozički. Šivalni stroji, nosa mezni deli, pnoumatika. Ceuiki franko. Najnižje ceno. ..TRIBUNA." F. B. h. Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. Zaslužek in odmor O slavnem holandskem dirigentu Man-glebergu pripovedujejo sledečo zanimivo zgodbico: Bilo je to v času, ko so bili člani »Kon-cert-gebouvv«, katerega je Mengelberg dirigiral, še zelo slabo plačani. Nekega dne pa je Mengelberg srečal na cesti nekega svojega violinista, ki je bil nenavadno elegantno oblečen. »Vam se pa očiividno prav dobro gedk, mu je dejal Mengelberg. Vijclinist mu je čisto re-sno odvrnil: »Verjemite mi, gospod Mengelberg, zelo težko je izhajati z našo plačo«. »In to pravite vi?« In mojster je s stro-kovnjaškim pogledom premeril elegantno obleko svojega violinista. »Da, gospod ravnatelj, brez postranskega zaslužka bi to ne šlo. Zjutraj od devetih do dvanajstih imam orkestralno skušnjo, od dvanajstih do dveh popoldne prodajani časopise, od dveh do petih seni zaposlen kot tolmač v Amstel-hotelu in vodim po mestu Američane, od petih do osmih vodim knjigovodstvo pri nekem trgovcu, od osmih do enajstih sviram v vašem orkestru in od enajstih naprej sem nočni vratar v American-hotelu. Na ta način zaslužim najpotrebnejše«. Slavni dirigent ga je nato začuden vprašal: Kdaj pa potem spite?« Nakar mu je violinist promptno odvrnil »Dopoldne med orkestralno vaje«. Rusi v Parizu V P.-yizu je izšel te dni »Ruski almanah«, ruska informacijska knjiga. Podatki, ki iih navaja ta knjiga, pričajo, da je Pariz prav za prav veliko rusko mesto. V Parizu je 10 ruskih cerkva, 7 ruskih zabavišč, nad 100 raznih javnih in političnih organizacij, 5 športnih klubov, v Parizu izjaha nad 25 raznih ruskih časopisov in je 24 ruskih knjigarn. Poleg tega je tam mnogo ruskih tiskarn, filmskih podjetij, fotografov, odvetniških pisarn, bank knjižnic, trgovin, restavracij in vsakovrstnih dru gih industrijskih podjetij. Tako izgleda terpenltnove milo Gazela ki ga danes z uspehom uporablja na stotisoče gospodinji Edini slouenshl zaoad brez tajega kapitala Je IC! 11 n a o L|nbl|anl, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požara: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; o) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steblo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smet, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseb kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. IL \l 0 \ ♦ <* ; ♦ 1 =111=111 I 21 f <«° Bas&Pg? ' U. Sr £ O, B Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 49 r-si. oh K P M SpSSPB' , rs N X —■ rr < ' N tS N N> *f » I F g 1 ® c i j i S i - =' 1 B 1 o ; O • OS M OS < | 51 i I S^s ^g® i Saa-gS-S ' shS*2 i. _ f JsJ ~ ,t , , ? ..c f- P "i f o- "oN:!.« ^ * ^ «- C} o »L P C ^ -- rt. • -IO. =iii=iii V tem hipu je poročnik zopet kapitana na nekaj opozoril. Kapitan je prekinil svoj »sprehod« in nameril daljnogled na točko, ki mu jo je poročnik pokazal. Dolgo je motril skrivnostni predmet. Jaz pa sem se zdaj resno vznemiril in se podal po lestvi v salon, da si oskrbim izvrsten daljnogled, ki je bil tam na razpolago in katerega sem se v takih slučajih redno posluževal. Ko sem zopet stopil na palubo, sem položil daljnogled na oporo pri krmilarski hišici in se pripravljal, da preiščem vso črto obzorja od enega konca do drugega. Komaj pa sem pristavil oko k leči, ko mi je nekdo z vso silo iztrgal daljnogled iz rok. Obrnil sem se. Pred menoj je stal kapitan Nemo, ki ga pa nisem več poznal. Njegovo obličje se je bilo čisto izpremenilo. Očesi sta se mu temno bli?kali, obrvi sta bili stisnjeni in zobje so bili napol razgaljeni. Iz njegovega napetega telesa, stisnjenih pesti in glave, ki je izginjala med ramama, je jasno govorilo strašno sovraštvo, ki je napolnjevalo njegovo dušo. Ni ganil uda. Moj daljnogled mu je padel iz rok in je ležal pod njegovima nogama. Ali sem bil jaz, ne da bi hotel, vzrok njegovega silnega razburjenja? Ali se je kapitan bal, da sem zaznal tajnost, ki je neprostovoljni gostje »Nautilusa« na noben način ne bi smeli vedeti? Ne. Jaz nisem bil predmet kapitanovega srda. Zakaj kapitan Nemo ni gledal vame, ampak je slej-koprej napeto in nepremično motril točko na hori-contu. Počasi so se njegove poteze izgladile in postal je zopet miren. Naslovil je nekaj besed v ne-, znanem jeziku na poročnika. Potem se je obrnil k meni. »Gospod Arrona*,« je dejal v odločnem, povelju- jočem tonu, »zahtevam, da izpolnite pogoj, kakor ste se brli obvezali.« »Kaj pa zahtevate, kapitan?« »Da se podaste v notranjščino ladje, kjer vas bomo skupaj s tovarišema zaprli, dokler ne bo prišel trenutek, ko vam zopet vrnem svobodo.« »Vi ste tukaj neomejen gospodar. Vendar pa mi dovolite samo eno vprašanje.« »Nobenega! Konec, gospod profesor.« Ni preoslalo drugega kakor se pokoriti. O kakšnem uporu ni bilo govora. Podal sem se v kabino, kjer sta bivala Ned Land in Konzulent, ter jima sporočil kapitanovo povelje. Čitutelj si lahko misli, kako je Kanadec zaklel in se hotel postaviti po robu. Toda do kakšne resne akcije ni prišlo, kajti pred vrati so stali že štirje orjaki, ki so nas odvedli do celice, kjer smo bili prebili prvo noč na tej skrivnostni ladji, Ned Land je sicer hcfel še nekaj zarobantiti in se upreti, toda straža je bila že zaloputnila za nami jeklena vrata. »Ali smem vedeti, gospod, kaj naj to pomeni?« me je vprašal Konzulent. Povedal sem svojima tovarišema, kaj sem na ploščišču doživel. Bila sta seveda začudena kakor jaz, ne da bi mogla najti kakšno razlago, s katero sem si tudi jaz zaman belil glavo. Pogreznil sem se v razmišljanje. Nikakor nisem mogel pozabiti izraza mržnje in groze obenem, ki sem ga bil videl na licu kapitana Nemo. Nezmožen, da bi logično mislil, sem se udajal najbolj fantastičnim domnevam, dokler me niso zdramile sledeče besede Ned Landa: »Prosim, gospoda, zajtrk nas že čaka.« Resnično! Miza je bila pogrnjena in zajtrk ser-; viran, Očividno je bil kapitan ukazal, da nam mizo . pripravijo, obenem, ko je dal povelje, da naj ladja hitreje vozi. Mož je vzo;no skrbel za nas. »Gospod,« je rekel Konzulent, »ali smem kaj j svetovati?« »Kar daj, prijatelj!« sem odgovoril. »Torej, poslužimo se! Če se kaj nepričakovanega zgodi in bi bili zopet primorani plavati, bomo imeli vsaj kaj v želodcu.« »Ti si pameten fant,« sem rekel. »Žalibog,« se je oglasil Kanadec, »imam zopet to prokleto nautiluško hrano.« »Boga zahvali,« je odvrnil Konzulent, »da sploh kaj imamo.« Te besede so seveda prisilile harpunirja k molku. Sedli smo okoli mize. Govoriti se nam ni ljubilo. Jaz sem le malo pokusil, Konzulent pa se je iz previdnosti dobro založil. Tudi Kanadec se je pošteno napokal. Potem smo se zopet podali vsak v svoj kot. V tem hipu je ugasnila žarnica in čepeli smo v popolni temi. Ned Land je kmalu zaspal in tudi Konzulent se je, pogreznil v spanec, kakor sem mogel sklepati iz njegovega dihanja. To me je začudilo, kajti moj sluga v takih položajih ni imel navade uda-jati se spanju. Pa tudi čas ni bil za to. Očividno sta bila moja tovariša po čem omamljena. Ko sem o tem premišljal, se je vlegla na moje možgane svinčena teža. Skušal sem premagati spanec, pa ni šlo. Nekaj časa sem se še boril. Nobenega dvoma ni bilo o tem, da je bilo v našo jed primešano neko omamilo. Kapitan Nemo se torej ni zadovoljil s tem, da nas je zaprl; zdelo se mu je potrebno, da nas vrhtega še omami, da bi prav ničesar ne slišali in čutili. Sliša' sem še, kako se je gori zaprl zaklon. Valovanje morja, ki je povzročalo lahko zibanje ladje, je ponehalo. Ali je »Nautilus« zapustil gladino oceana in sc r-i greznil v globino? Še sem skušal premagati spanec. Toda ni bilo več mogoče. Sapa mi je pojemala. Čutil sem, kako mi od mraza otrpnevajo udje. Veki sta se s svinčeno težo zaprli. Nisem mogel več odpreti oči. premagal me je spanec, napolnjen z mučnimi prividi omamljenih čutil. Potem pa so tudi vizije prenehale in sem se pogreznii v nič.