Dober zaveznik.
Spisal Sorin.
iS^T^^^T^Ip02'  °^no svoje  sobice  vidim  večkrat  sosedovega   psa
Vmmmjmig^s        Kastorja, kako mirno sedi poleg mačke Bele in se greje
T^^H^k  I z n^°  na  s°lncu-   ^elo umakne  se ji, kadar  je  ona   le
Vf? ^j||I\ | presitna in hoče imeti več solnca. Kaj lepo je videti dve
S,     JKfw« *ak° sovražni si živali sedeti skupaj. \^^&^^*2wv^k         Njuno prijateljstvo pa ni samo   navidezno.    To se
'-----------------------vidi pri skledi. Jesta natnreč oba iz iste posode. Pravila
mi je gospodinja, da se ne pritakne mačka prej jedi, dokler ne pride pes in tudi ta ne, če ni še mačke zraven. To velja zlasti opoldne in zvečer. Kadar prideta oba, tedaj molče in brez sovraštva pojesta, kar imata v skledi. Navajena sta tako od mladih nog in kar sta se navadila, to jima je ostalo ter premagalo celo njiju naravo.
Nekega dne vidim, kako je tuj pes podil po vrtu mačko Belo. Kmalu bi jo bil že ujel, toda mačka se zaleti v plot in hoče splezati črezenj. To se ji je pa ponesrečilo in padla je nazaj ravno pred psa. Pričel se je boj. Mačka nagrbanči hrbet in piha proti psu. Pes pa laj"a in se zaletuje vanjo. Huda je že predla Beli, ker je bil pes močan in razjarjen.
Kar prileti zraven Kastor in se zažene v tujega psa, ki se takoj umiri. Prav pokorno leže pred Kastorja, ki je bil še močnejši kot on, ter čaka, kaj bo. Pa Kastor mu ni hotel  nič  hudega, samo  vohal   ga je  ter  ga  enkrat^ potipal s taco.
Mačka pa je med tem časom odnesla pete v varno zavetje.
Spomnil sem se na prijateljstvo med ljudmi, ki ga goje celo po naravi sovražne si živali. Kolikokrat pač osramoti žival človeka, ki se prepira s svojim bližnjim in mu ne pomaga, kadar bi mu lahko.