DELO VSIGDAR VESELILO« STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. oktobra 2009 • Leto XIX, št. 43 Čezmejno sodelovanje tudi na medijskem področju Slovensko-madžarski ob meru Porabskih Slovencev. mejni prostor – kot kaže Krepitev in spodbujanje re – je precej uspešen glede gionalne kulturne identiteskupnih projektov. Pred te bo izvedena s čezmejnim dvema tednoma so bile pod medijskim in kulturnim pisane partnerske pogodbe sodelovanjem na lokalni in projekta Sosed k sosedu v regionalni ravni. Ustanovokviru Operativnega prog ljeno bo dopisništvo, prerama čezmejnega sodelo ko katerega bo lahko čez vanja Slovenija-Madžarska televizijski medij v Porabju 2007-2013, prejšnji teden in Pomurju predstavljeno pa je potekal podpis spo kulturno življenje in s tem razuma o partnerstvu pri okrepljena kulturna zavest projektu Kulturno in me manjšincev. dijsko sodelovanje obmej- V okviru projekta bodo pri nega prostora med Rabo pravljene dvojezične oddain Muro, z akronimom je, izmenjava vsebinsko bo-Mura-Raba TV. Predstavitev gatega programa na obeh projekta in podpis sporazu straneh meje bo prispevala ma sta se odvijala v pone- k večji razpoznavnosti in deljek, 12. oktobra 2009 na privlačnosti čezmejnega Generalnem konzulatu RS v območja. Monoštru. Skupno izvajanje projekt-Projektne partnerje in nih aktivnosti, s katerimi predstavnike medijev je sredstva Evropske unije Senik in Sakalovci) in s tem tete, izboljšana dostopnost bodo spodbujali kulturno pozdravil generalni konzul predstavljajo 646.507,75 233gospodinjstevbooprem-in povezava preko digitalne izmenjavo v čezmejni regiji, RS Drago Šiftar, projekt pa evra, nacionalno sofinan-ljenih z optično povezavo; tehnologije ter dvig pre-bo prispevalo k večjemu izso predstavili predstavniki ciranje znaša 114.089,62 vzpostavljen bo »porabski poznavnosti čezmejnega koristku vloženih sredstev, partnerjev, Romeo Varga iz evra, projektni partnerji pa televizijski studio«, kjer območja. Kulturne razlike tako finančnih kot strokov-Regionalne razvojne agen-prispevajo lastni delež v vi-bodo na novo zaposlene znotraj območja sodelova-nih znanj, in širjenju poslovcije Mura d.o.o., Simon šini 40.031,46 evra. štiri osebe; pripravljenih in nja so precejšnje in razno-nih ter socialnih mrež vseh Balažic iz TV AS, István Dé-S projektom bodo realizira-predvajanih bo 260 oddaj v like, predstavljajo pa dobro vključenih akterjev. Projekt kány iz Gotthárd TV in Jože na vsa dosedanja prizadeva-madžarskem in slovenskem osnovo za sodelovanje. Z bo imel pozitivne učinke Hirnök iz Zveze Slovencev nja na obeh straneh meje, jeziku, ki bodo predstavile izmenjavo programa želijo na prebivalce v regijah, saj na Madžarskem. da se vzpostavi skupni kul-življenje na obeh straneh partnerji doseči medkul-bo prispeval k boljšemu po-Projekt, ki se izvaja v okvi-turni in medijski prostor, ki meje in izvedena bosta dva turno spoznavanje ljudi na znavanju življenja in navad ru Operativnega programa bo krepil vezi in spodbujal medijska tabora za mlade iz obeh straneh meje ter iz-v vključenih regijah. Pro-Slovenija – Madžarska 2007-razvoj. Pomurja in Porabja. koristiti kulturne potenci-jekt ima poseben pomen za 2013, je delno financiran s Tako bo v okviru projekta Partnerji so si v projektu za-ale v območju sodelovanja Porabske Slovence, ki bodo sredstvi Evropske unije, in vzpostavljena neposredna dali naslednje cilje: čezmej-za promocijo obmejnega krepili svojo kulturno idensicer iz Evropskega sklada digitalna televizijska pove-no kulturno spoznavanje območja. Kulturno spozna-titeto v skupnem čezmejza regionalni razvoj. Skup-zava med Mursko Soboto med Slovenci in Madžari, vanje vodi k preprečevanju nem območju. na vrednost projekta znaša in Monoštrom; tri porabske krepitev in spodbujanje izključenosti kulturno dru800.628,83 evra, pri čemer vasi (Gornji Senik, Dolnji regionalne kulturne identi-gačnih skupin, v tem pri-Nikoletta Vajda 2 Po Koroškom, (po Kranjskom) že dina zrejli… »Po Koroškem, po Kranjskem tö plačüvajo. Kak smo čüli, nji-karantanske/koroške kneze varaši majo svoj kulturni daum vsigdar tau prali, ka je zasedana že ajda zori…,« spejva pesem, ni mlajši tö skurok vsi (60 pro-(a karintiai fejedelmek trónra tö, steroga smo si ogledali. Sam (foglalt). Zatok so pa te začnili stero smo se včili ešče kak mlaj-centov) tak pridejo v šaulo, ka emelése). Ceremonija, gde je varaš je najmenkši varaš v Av-zidati daum. Pomagala njim ši v šauli. Istina, ka nej mejsec nika ne vejo slovenski, dapa do bilo tam prausno lüstvo, je tak striji, ma kauli 1000 lidi, v cejli je Slovenija tö, dapa za tau, ka (oktober) pa nej vrejmen sta tretjoga klasa se tak dosta nav-bila, ka je paver najprva vöspi-občini (járás) pa živi kauli 4000 so dobili posojila (kölcsön), so nej bila zatau, ka bi dina zrejli-čijo, ka začnejo gučati sloven-tavo kneza, če de pravičen, do-lidi. ništrni od njij garantirali s svojo la, gda smo se z večino členov ski. (Naši školnicke bi leko pri ber gazda lidam, pa samo po Najprva smo si ogledali evrop-ižov pa vsejm, ka so meli. Če bi predsedstva Slovenske zveze pe-njij dobili dosti dobri idej.) Jezik tistim je leko te sedo na tron, sko razstavo v velki stol iz kamna. Cejla cere-njinom muzeji, monija je potekala v slovenskoj kejpi so gučali rejči, vse do zadnjoga ustoliče-o tom, kakšen vanja leta 1414, gda je prej knez odnos (viszony) etak pravo pavri, steri je njemi so meli moderni slovenski gunčo: Ich verstehe avstrijski slikarge deine Sprache nicht/Dja ne raz-(od začetka 20. mejm tvojo rejč. stoletja) do vöre Poglednili smo si cerkev Gospo pa do Boga. Po Sveto, stera stoji na ravnici nej razstavi nas je daleč od Krnskoga grada, po vodo nekdenešnji njinom Koroškoga grada. Tü so pliberški žüpan, najprvo cerkev zozidali v 8. sto-deželni poslanec letji, naj bi bila že prva cerkev tö mag. Raimund iz kamna, zatok, ka nej daleč Grilc, njegvo od tec je bijo porüšeni rimski tolmačenje smo lali prauti Celovci/Klagenfurti menjajo vsakši den, se pravi varaš Virun, gde je bilau zavolé poslüšali z oprejna avstrijskom Koroškom, dapa eden den včijo samo nemški, kamna. Gnešnjo gotsko formo timi lampami. meni je zatok skauz po pauti ta drugi den samo slovenski, ovak je cerkev dobila kauli leta 1460. Dosta nam je nauta v pameti ojdla. (v premoraj, popodneva) se pa V tom kraji je odo vogrski krau pripovejdo o Wer-Sedemnajset členov predsed-probajo z mlajši samo sloven-Matjaž tö s svojo soldačijo, na neri Bergi, steri je bijo doma z se njim nej zošikalo nazaj plastva se je 10. oktobra podalo ski pogučavati. Za male mlajše njega spomina krogla iz štü-Nemškoga, dapa tak se ma je čati dug, bi leko na boben prišli. na tau paut s ciljom, naj bi bole majo vrtec tö, za šaulare pa po-ka, stera visi pri vhodi na cer-povidlo na Koroškom, ka si je V daumi majo velko dvorano za spoznali, kak živijo tam Sloven-podné varstvo. kveni dvaur. Nej daleč od tec, küpo paverski ram pa grünt pa kauli 450 lidi, drugi najvekši pa ci, kak so organizirani. Pri pla-V Mohorjevi iži majo ešče za-na granici med Slovenijo pa je tam živo pa malo. Če rejsan je tehnično najbole opremljeni niranji pauti je nam bijo v velko ložbo pa tiskarno (kiadó és Avstrijo, je gora (hegy) Peca, v bijo Nemec, je rad emo Sloven-oder (színpad) na Koroškom, pomauč Janko Kulmesch, no-nyomda), stera letno vöda »želaudci« te gore naj bi počivo ce. Na njegvi kejpaj vidimo tau športno dvorano, prostore za vinar, publicist, steri je nam nej kakšni 60 knjig. Vödavlajo nej krau Matjaž s svojimi sodaki. tö, kak so oni živali, kak so se glasbeno šaulo, za probe pevski samo vküppostavo program, samo slovenske, liki nemške Po legendi prej sedi pri stauli oblačili. Najbole naleki spozna-zborov. Majo gostilno tö, stero liki nas je cejli den vodo tö. knjige tö, dosta delajo za rosa-pa spi, njegva keca (brada) pa mo njegve kejpe po tom, ka vse so dali z arende, ranč tak kak Najprva smo se stavili v Celovci, ge nekdanešnje Jugoslavije. Ka rasté kauli staula. Gda se keca ženske nosijo vacalejge (rute), ordinacijo za zobozdravnika. gde nas je počako predsednik dobička (nyereség) majo od sedemkrat zosüče kauli staula, kak so je gnauksvejta nosile na Ovak tö majo arendo tak za Narodnega sveta koroških Slo-toga, tiste pejnaze dajo za šau-te se zbidi pa pride rejšit sloven-Koroškom. Njegve ženske z va-športnike kak za kulturnike. vencev (Karintiai Szlovének lo, vrtec, dijaški daum, ka tisti ski narod. Naš vodič Janko nam calejgi bi leko bile naše porab-Za velko dvorano jim plačajo za Nemzeti Tanácsa) gospod Ka-dijaki, steri od daleč pridejo v je pravo, ka te Matjaž je po istini ske materé pa babice tö. eno prireditev 220 evrov slovenrel Smolle, pa nam je tapravo, slovensko gimnazijo, se majo nej vogrski krau (Matija Cor-Pliberški kulturni daum je gra-ska drüštva tö. (Samo za probe ka vse oni delajo. V Mohorjevi gde držati. vin), liki je z gnakim menjom to center kulturnoga dogajanja njim nej trbej plačüvati.) Kak so majo dvojezično šaulo, stera Kak smo se pogučavali z gos-živo na Koroškom slovenski v občini pa eške daleč naokoli. povedali, vsakši keden majo bar je ranč en keden pred tejm, ka paudom Karlom Smollejem, paver Kralj Matjaž (kak če bi se Kak so nam prpovejdali kul-dva programa. Od tistoga mau, smo mi bili pri njij, mejla 20-let-steri je dvakart bijo poslanec v na Vogrskom nekak piso Király turni referent mestne občine ka so odprli kulturni daum, so nico. V šauli majo 93 mlajšov, 7 avstrijskom parlamenti, pri njij Mátyás), steri je biu trno »trdi Pliberk mestni svetnik Jurij prej baukši odnosi (viszony) klasov pa 11 leranc pa školni-je najvekša baja tau, ka so nej Slovenec« pa se je prauti Nem-Mandl, podpredsednik dru-med njimi pa Avstrijci tö, oni se kov. Kak nam je povedala rav-enotni (egységesek), majo dvej com gordjemau za svoj narod. štva Kulturni dom Pliberk Blaž ne zapirajo, programe v daumi nateljica Marica Hartmann, (zdaj že tri) organizacije, pa so Dunajski dvor (bécsi udvar) Kordež pa tajnik Kulturnoga leko majo Avstrijci tö. pri lerancaj pa školnikaj je deljeni ideološko (eni vlečejo – nej ka bi si Slovenci napravili doma Milan Piko, so pred Ka se je nam ništrnim najbole najbole fontoško, ka naj dobro na pravo, drugi na lejvo) tö, ka svojga batrivnoga heroja (hős) zidanjom kulturnoga dauma vidlo pri njij, je tau, kak so pogučijo slovenski. Zato ka za njij leko vöponüca avstrijska poli-– je raj vönajšo, ka je človek, nej meli dvorano (terem), gde nosni (büszkék) na svoje inpejneze dobijo od rosaga, če tika. steri spi pod Peco, vogrski Ma-bi Slovenci meli svoje progra-štitucije, na vse tisto, ka delajo stoj ne dela dobro, ga leko ta-Če smo že bili na Koroškom, tija Corvin. me, nastope. Kakoli so datume in konec koncev na tau, ka so pošlejo. Za druge stroške (fenn-smo nej mogli mimo Gospos-Naša naslednja postaja je bila kakšnoga programa dejvali es Slovenci. tartási költség) dobijo pejneze vetskega polja, vej je pa tau zib-Pliberk/Bleiburg, v tej občini pa ta, v varaškoj dvorani so nigod Mohorjeve, pa stariške sami ka slovenstva. Tü so ustoličevali so Slovenci trno aktivni. V tom dar nej dobili mesto, Avstrijci so Marijana Sukič Porabje, 22. oktobra 2009 3 SLOVENSKI PISATELJ LEV DETELA NA OBISKU PRI SLOVENCIH V SOMBOTELU »Genij je podoben zvonu. Če leta 1870 na Dunaju pisatelj Josip »Nikoli, tudi v najbolj neugodnih šola življenja, okno s pogledom publikacije, ki izidejo v zamejhoče zveneti, mora svobodno Stritar, imenuje Zvon. Zdaj bo že okoliščinah, ne smeš izgubiti v nova obzorja, glavna odskočna stvu in pri izseljencih, za bralce v nihati v etru. Ko se zadenejo v skoraj petdeset let, odkar sem kot stika z domačo materno bese-deska v svet. Od Franceta Pre-Sloveniji zdaj niso več tabu (kot njega tuja telesa, onemi njegov mlad študent zapustil takratno do. Zelo veliko ti pri ohranjanju šerna in Ivana Cankarja sega velikokrat nekoč), temveč si jih vedri glas.« (Franz Grillpar-Jugoslavijo oziroma Slovenijo. materinščine pomagajo dobre seznam pomembnih slovenskih lahko izposojajo tudi v javnih zer) Tam so zvonovi takrat vse pre-knjige. Čitati, čitati, brati, »šte-literarnih imen, ki so se za ne-knjižnicah. Seveda pa avtorja, večkrat, kot pravi Grillparzer, kaj časa ustavili v avstrijskem ki živi izven osrednje domovine, Medtem ko je v Sombotelu ob »zadevali v tuja telesa«. Toda glavnem mestu in tu zapustili še vedno pesti nekakšen deficit... obisku Slovencev z Dunaja slo-kljub nevihtam in vetru, v kate svoje sledi. Še danes prihajajo Si »naš« in nisi »naš«, čeprav si venski pisatelj Lev Detela bral rem so morali zvoniti, se je njiho tudi mlajši pisatelji iz Slovenije naš... To velja v neki meri tudi za odlomek iz svoje najnovejše knji-va pesem slišala tudi v drugo ali v avstrijsko glavno mesto pred-zamejstvo, ki ima svojo zgodoge spominskih zapisov »Dunaj tretjo vas, čeprav so zvonili vča stavit svoje knjige in navezovat vino, posebnosti in razvoj, tudi na poštni znamki«, sem občudo-sih potiho ali žalostno, tu in tam stike z avstrijskimi kolegi. Toda nekoliko drugačen jezik, kar je vala njegovo perfektno obvlada-pa so celo morali utihniti. Bil bi avtohtonih (od tu izvirajočih) značilno za Slovence v Italiji, na nje slovenščine, značilno le za neprimerno prevzeten, če bi zdaj slovenskih pisateljev na Dunaju avstrijskem Koroškem in še bolj pisatelje velikega formata, nje-zatrdil, da v času komunizma v tako rekoč ni. Pa tudi kar se pri-v Porabju... Kljub temu da so govo temeljito poznavanje naših Sloveniji in Jugoslaviji ni bilo seljenih slovenskih avtorjev tiče, odnosi dobri, prijateljski, poverazmer ter zgodovine Madžar-dobrih pisateljev in zanimive li nas dandanes ni več veliko. Po-zovalni... To je psihološki pa tudi ske, zgodovine Porabja. »On je terature. Naj omenim vsaj dva leg mene samo še starejša dvoje-kulturnopolitični problem, ki največji, najbolj znan, kvali-Slovenca, pesnika in misleca Ed zična slovensko-nemška pesnica nastane zaradi odmaknjenosti, tativen, originalen in produk-varda Kocbeka in romanopisca Tea Rovšek Witzemann in kak odsotnosti in političnih zaprek, tiven slovenski pisatelj izven Lojzeta Kovačiča. V tedanji dirigi-ti« -črke in besede v lepe misli, na Dunaju službujoč koroški Slo-s katerim se ubadajo tudi druge meja Slovenije, kajti napisal je rani družbi nista imela lahkega kot pravite v Porabju. Brez knjig venec, na primer eksperimental-literature.« 39 knjig, 26 v slovenskem in 13 dela, vendar sta vztrajala v boju bi bili narodi nemi in goli, sta ni pesnik Jani Oswald... Toda če • Moje zadnje vprašanje je, ali v nemškem jeziku,« ga je pred-za zmago resnice. Njuna beseda vedela že sveta brata Ciril in Me-se ozremo na Avstrijo kot celoto, vas nikoli ne muči domotožje stavil Slovencem v Sombotelu je bila odmevna, čeprav je mora-tod, ko sta pripravljala knjige za ustvarja na njenih tleh več kva-po vaši stari domovini? univerzitetni profesor gospod dr. la doneti proti vetru. Položaj pa slovanske narode... Že kot otrok litetnih in uglednih avtohtonih »Ah, v prvih letih, ki sem jih Feliks Bister. je bil v Jugoslaviji gotovo boljši sem po cele ure prebil med knji-slovenskih avtorjev, koroških prebil na tujih tleh, me je zelo »Lev Detela je slovenski pisatelj, kot na Madžarskem ali v Sovjet-gami. Tako je tudi danes, čeprav Slovencev, na primer Florjan mučilo domotožje. Vedno znopesnik, prevajalec in publicist,« ski zvezi, kjer je Mihail Bulgakov se to morda zdi čudno v dobi Lipuš, Gustav Januš, Janko Mess-va sem sanjal, da se ilegalno -lahko preberemo lakoničen v romanu Mojster in Margareta televizije, interneta in različnih ner, Andrej Kokot, Janko Ferk...« vračam čez mejo v Jugoslavijo, povzetek njegove biografije na odkril v Moskvi, po kateri se v drugih vizualnih pripomočkov • Kakšni so sedaj vaši odnosi toda tam, na domačih tleh, sem spletnih straneh, -»v Ljubljani njegovem romanu sprehaja sam in ponudb... Imel sem tudi srečo, s Slovenijo, ki do konca devet-se v sanjah moral skrivati pred je končal klasično gimnazijo in Satan, med ničvrednimi špeku-da sem dolga desetletja izven Slo-desetih let dejansko ni objek-oblastjo, ki me je hotela ujeti nato pričel s študijem slavistike. lanti, hinavskimi zahrbtneži venije preživel v zakonu z mojo tivno ocenila vaše literarne in aretirati. Zato sem sanjal, da Leta 1960 je emigriral v Avstrijo, in povprečnimi intrigantskimi zdaj že pokojno ženo, slovensko dejavnosti? moram spet nazaj v Avstrijo, kjer kjer je študij nadaljeval na dunaj-pisatelji le dva »pravičnika«: pisa-pesnico Mileno Merlak. Tako je »Kar trideset dolgih let nisem sem si ustvaril družino. Ponoči ski univerzi. Od leta 1970 dela na teljskega Mojstra (vendar v noriš-bila slovenščina stalno, skozi mogel v Slovenijo in moje knjige in po skritih poteh sem taval v Dunaju kot svoboden književnik nici) in njegovo nekdanjo ljubico desetletja, tudi v družini s tremi tam niso bile dostopne. Izhajale mučnih sanjah nazaj v tujino... in se posveča literarnemu ustvar-Margareto... A vsak človek je svet sinovi na dnevnem redu, kot po-so v Trstu, Celovcu, Londonu, v Te sanje so bile snov za povest janju in publicistiki. Njegovo zase. V meni, nemirnem člove-govor pa tudi kot poslušanje ob Ameriki, na Dunaju... Bil sem »iz težkih dni«, snov za pravi leposlovje je zaznamovano s pe-ku, je bila že v ljubljanskih štu-radiu, in kot aktualna beseda iz prepovedan avtor. Ironija uso-roman 20. stoletja... Zdaj lahko čatom političnega preganjanca dentskih letih želja, da bi »zvenel časopisa, revije in knjige... Poleg de je, da so mi v tistem težkem prihajam svobodno in kadar in odseva pestrost, nasprotja in drugače«, svobodneje, kritično, v tega živi na Dunaju aktivna slo-času prinesle v Avstriji bralce in hočem v mojo rodno Slovenijo, raznovrstnost evropske družbe.« širšem prostoru, v stiku s svojimi venska skupnost. V tej je veliko nagrade nekatere knjige, ki sem kjer imam mnogo prijateljev in • Nekje sem brala, da so bili rojaki in istočasno v povezavi z koroških Slovencev in priseljen-jih napisal v nemščini. V nem-me ljubeznivo sprejemajo... Toda razlogi za vašo prostovoljno odprtimi ljudmi najrazličnejših cev iz osrednje Slovenije... Ko škem, švicarskem in avstrijskem to, kar sem nekoč občutil kot tuemigracijo političnega znača-narodnosti v naročju velikega sem po dobrem desetletju življe-časopisju sem tedaj pisal tudi o jino, zame ni več tujina. Avstrijci ja. Ali mislite, da v takratni sveta. Morda je mladost norost. V nja izven Slovenije začel vzpo-slovenski kulturi in literaturi, o zame niso več tujci, tudi niso le Jugoslaviji vaš glas ne bi mo-mojem primeru je bila ta norost redno s slovenskim ustvarjanjem njenih zanimivih in pomemb-sosedi. So nekaj več. So del moje gel zveneti tako vedro, kot če bi ustvarjalno uspešna, ker sem pisati v nemščini -med drugim nih pisateljih... Po letu 1990 pa usode, mojega življenja. Skozi lahko svobodno »nihal v etru«, tudi v nemško literaturo, kot je sem z nekaterimi avstrijskimi pi-se je odnos s Slovenijo izboljšal, dolga desetletja na tujem postakakor je to zelo slikovito izrazil ljubeznivo zapisal v neki kritiki satelji ustanovil literarno revijo v Ljubljani so mi natisnili več no-neš nekakšna dvoživka, amfiv svojem aforizmu Franz Grill-v hamburškem tedniku Die Zeit Log - , je primerjava med obema vih knjig in ponatisnili izbore iz bija, Slovenec s posebno usodo, parzer, velik avstrijski drama-pokojni češki satirik Gabriel jezikoma oziroma med različni-prej tam nedostopnih del, prozo doma v Avstriji, vendar tudi z tik, epik in lirik. Laub, s svojim črnim humorjem mi jeziki dodatno obogatila moj in poezijo. Lani in letos je izšlo željo, da presežeš različne tukajš»Zvon je zagotovo mogočna pri-ponesel tako veliko razumevanja besednjak in izrazno moč.« v Sloveniji spet več mojih novih nje nezadostnosti in najdeš pot v spodoba svobodnega glasu. S za (negativno) ’pozitivno’, kot je • Približno koliko avtohtonih in knjig, na primer zgodovinski ro-pravo demokratično evropejstvo svojim zvenom kliče v velike da-mogoče le pri človeku s slovan-priseljenih slovenskih pisateljev man o celjskih grofih Tri zvezde, in povezovalno svetovljanstvo. ljave in opogumlja, ozavešča ter sko dušo in realno socialistični-živi danes na Dunaju? pesniški zbirki Zvezde, zanke in Še vedno so namreč med nami bodri tudi tiste, ki so sredi stisk mi izkušnjami.« »Dunaj od nekdaj, še iz časov av-Svetloba na škrlatni obali, spo-lačni in zapostavljeni, drugačni že skoraj onemeli. Ni čudno, da • Kako vam je v teku blizu stro-ogrske monarhije, ko je bil minska knjiga Dunaj na poštni in šibki, ki potrebujejo pomoč in se ena najstarejših in v Ljubljani petdesetih let uspelo ohraniti prestolnica naše skupne države, znamki, v Celovcu pa je nedav-zaščito.« še vedno izhajajočih slovenskih znanje maternega jezika na privlači slovenske avtorje. Za no zagledala luč sveta pesniška literarnih revij, ki jo je ustanovil nivoju lirske kompaktnosti? mnoge od teh je bil prava učna zbirka Grške pesmi. Saj določene Suzana Gouth Porabje, 22. oktobra 2009 4 Monošter: XX. Slovenski slavistični kongres Z MEDIJI DO IZMENJAVE POZITIVNIH VREDNOT V okviru Slovenskega slavističnega kongresa je potekala okrogla miza o manjšinskih medijih. Prvi del prispevka ste lahko prebrali v prejšnji številki. Na Koroškem so imeli od leta 1946 tedenske polurne radijske oddaje v slovenskem jeziku, kar množično poslušane tudi v Sloveniji, po desetletjih monopola avstrijske Radiotelevizije -ORF pa je začelo oddajati večje število regionalnih radijskih postaj, med njimi v Celovcu tudi Radio 2 in Radio Korotan, zdaj Radio Agora. V skupnem uredništvu, v razdeljenih programskih pasovih, pripravljajo dnevno 12 ur pretežno slovenskega ali dvojezičnega radijskega programa. Po sklepu vodstva avstrijske radiotelevizije bodo v slovenskih radijskih programih iz Celovca zastopani tudi Slovenci na avstrijskem Štajerskem, kot so že nekaj mesecev v televizijski oddaji Dober dan, Koroška; Dober dan, Štajerska, ki od letos lahko spremljajo gledalci na avstrijskem Štajerskem. Kot je na okrogli mizi povedal Bojan Waukounik, imajo stalne poslušalce, ki se s telefonskimi klici pogosto vključujejo v radijske oddaje. Poleg elektronskih imajo koroški Slovenci tudi pomembne tiskane medije, med katerimi so najbolj uveljavljene Novice, ki so nastale leta 2003 z združitvijo Našega tednika in Slovenskega vestnika. V razpravi v Monoštru je sodeloval glavni urednik tednika Nedelja Hanzi Tomažič. Nedeljo je začela leta 1926 izdajati Krška škofija, od leta 1988 uredniki več niso samo duhovniki. Ko so začeli ugotavljati, da število bralcev upada, so tednik pred tremi leti posodobili in vsebino prilagodili mladim bralcem. Tedniku dodajajo prilogi o kulturi in MED MANJŠINAMI (2) za družine, s čimer so tudi povečali število bralcev. Novi Matajur, tedenski časopis Videmske pokrajine, bo prihodnje leto star 40 let. Vsebino in zelo velik pomen je predstavila dolgoletna urednica Iole Namor. Večina član kov je napisanih v krajevnih govorih, ker je v tem prostoru knjižni jezik italijanščina, kajti razen dvojezične šole v Špetru je v ostalih šolah rezijanščine le 7 ur (sedem, še z besedo, da ne bo pomote) v šolskem letu. Iole Namor je posebej poudarila vlogo Novega Matajurja pri posredovanju informacij, utrjevanju in širjenju jezika in tudi pri povezovanju ljudi. O vlogi Novega glasa, ki nadaljuje poslanstvo Katoliškega glasu je govoril Jurij Paljk, medtem ko je Marij Čuk predstavil slovenske programe italijanske radiotelevizije v Trstu. Slovenske radijske oddaje pripravljajo od leta 1965, televizijske komaj od leta 1995. V celodnevem programu je 7 radijskih dnevnikov in vsak dan 20- do 25-minutni televizijski dnevnik. V skupnem radijskem in TV uredništvu dela 17 novinarjev, tehnična opravila so združena z italijanskim uredništvom, s katerim vzorno sodelujejo. RAI ima nekaj sodelovanja z RTV Slovenija in z avstrijsko radiotelevizijo. Marij Čuk je poudaril, da niso zamejski medij, ampak medij za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Večletni problem, o katerem je bilo doslej več razprav tudi v Sloveniji, je, da niso zagotovljene tehnične možnosti za spremljanje programa v Benečiji in širšem prostoru Videmske pokrajine. Iz Italije se je na okrogli mizi predstavilo tudi Kulturno društvo Ivan Trinko, ki skrbi za periodične izdaje, med katermi je najbolj znan Trinkov koledar. Del razprave se je dotikal uporabe narečja v manjšinskih medijih, kar smo že zajeli v predstavljanju tako pisanih kot elektronskih medijev. Zanimivo, da je pri bolj uveljavljenih manjšinah naravno, da so mediji v knjižnem jeziku, pri ostalih je narečje pravilo. Tako je Primorski dnevnik pisan v knjižnem jeziku, v radijskih in TV oddajah so povsod odvisni tudi od znanja jezika med sogovorniki. Program monoštrskega radia je pretežno v narečju, celovškega v knjižnem jeziku, toda če bodo hoteli imeti sogovornike z avstrijske Štajerske, potlej brez narečja ne bo šlo. Pogosto je nekomu v Ljubljani, denimo na Radiu Slovenija, domala nemogoče dokazati, da živi na Madžarskem manj kot 20 pripadnikov slovenske manjšine, ki govorijo dobro ali vsaj pogojno dobro slovenski knjižni jezik. S strokovnega vidika so govorili tudi o pravilih pri pisanju v narečju. V Porabju je lažje, ker je (bila) prekmurščina knjižni jezik, razlike so med gornjeseniškim in števanovskim govorom, besede iz knjižnega jezika so tudi v narečnih tekstih, ker narečje nima vse sodobne terminologije. Kot je povedala Marijana Sukič, se oslanjajo tudi na jezik iz molitvenikov; narečno govorjenje in pisanje se pogosto približuje knjižnemu jeziku. Del razprave so namenili vprašanju, kako je z izmenjavo informacij med manjšinskimi mediji, kar je Marij Čuk iz Trsta ponazoril z osebno izkušnjo, da o Porabju ne ve skoraj nič. Poudaril je, da RAI vedno ne uspeva z dogovori za izmenjavo oddaj. Tako bi želeli predvajati oddajo Dober dan, Koroška (in zdaj Štajerska), vendar se z avstrijsko radiotelevizijo niso uspeli dogovoriti. Marij Čuk je še poudaril, da gre za interes politike, da je tako, kot je. Zlasti skromen je pretok informacij o pozitivnih vrednotah in dogajanju med manjšinami. Na tem področju ni uspelo tudi Slovenski manjšinski koordinaciji, ki je načrtovala skupno spletno stran in skupne publikacije (o čemer so se pogovarjali ravno na seji v Monoštru). Kar se dogaja zdaj, je bolj odvisno od dogovarjanja in dobre volje posameznikov kot načrtnega sodelovanja. Ob podatku, da je v Evropi okoli 50 milijonov pripadnikov različnih manjšin, bi kazalo razvijati boljše sodelovanje med njihovimi tiskanimi in elektronskimi mediji. Tudi zadnjo temo z okrogle mize: Iskanje poti do mladih, smo bolj ali manj opisali pri dosedanjih vsebinah z razprave in ob poudarku, da univerzalnega načina pri tem ni na voljo. ERNEST RUŽIČ Porabje, 22. oktobra 2009 5 Razstava del Štefana Kuzmiča BIL JE VELIKA IN POMEMBNA PREKMURSKA OSEBNOST Vrstijo se prireditve, posvečene evangeličanskemu duhovniku in piscu Štefanu Kuzmiču ob 230. letnici smrti. Po Kuzmičevih dnevih v Puconcih je zdaj v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici odprta razstava njegovih del, v nedeljo pa so v Puconcih odprli Protestantski dom Štefana Kuzmiča. Na razstavi v knjižnici sta posebej omenjeni dve Kuzmičevi deli, in sicer Vöre krstsanszke kratki navuk, ki je izšel leta 1754, in prevod Nouvoga zakona ali Testamentoma iz leta 1771, ki je njegovo življenjsko delo. Ob teh najpomembnejših delih so predstavljena tudi druga, pri čemer je znano, da vrsta Kuzmičevih del ni ohranjenih. Štefan Kuzmič se je za duhovnika izobraževal v Sopronu, Győru in Bratislavi. Od leta 1755 je bil duhovnik v Surdu, kjer je tudi umrl. Na tamkajšnji cerkvi so mu pred leti odkrili spominsko ploščo, spomenik v rojstni vasi Strukovci pa so postavili oktobra 1973. Ob spomeniku sta v soboto občina Puconci in evangeličanska cerkvena občina Bodonci pripravili svečano položitev venca s kulturnim programom. O pomenu dela Štefana Kuzmiča so ob otvoritvi razstave govorili bodonski duhovnik Simon Sever, direktor knjižnice Jože Vugrinec in škof evangeličanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniša. Otvoritve se je udeležil tudi katoliški škof dr. Marjan Turnšek. Škof mag. Geza Erniša je poudaril, da v vsakem obdobju živijo pomembne osebnosti, ki v svojem času niso dovolj ali sploh razumljene. Toda resnica pride prej ali pozneje na dan. To velja tudi za Štefana Kuzmiča in njegovo izjemno dejanje, prevod Nouvoga zakona. Zato je Kuzmičev ustvarjalni opus temelj prekmurstva, ki ga ne morejo omajati nobeni viharji. »Razstava je dokaz, da ohranjamo svojo dediščino in jo predajamo naprej,« je poudaril škof Geza Erniša in dodal: »Slovenskim reformatorjem, našim duhovnikom in piscem, smo lahko hvaležni za marsikaj -tudi za to, da so potrkali na naša srca, v njih zbudili nacionalno zavest, pravo krščansko vero in kljub vetrovom zgodovine, ki še posebno majhne narode velikokrat premetavajo drugače, kot bi želeli in zaslužili, da kljub vsemu temu stojimo in obstojimo.« Štefan Kuzmič je svoje delo opravljal zelo vestno. Zapisoval je vse, kar se je v cerkvi in cerkveni občini dogajalo. Je eden tistih, ki so si prizadevali, da bi tudi Prekmurci brali knjige v maternem jeziku. Tekst in fotografija: Ernest Ružič Knjige za Porabje 13. oktobra je Slovenski kulturni in informativni center obiskala prof. dr. Zora Konjajev dr. med. Gospa Konjajev spremlja problematiko zamejskih Slovencev, med njimi tudi Porabcev, zato se je odločila, da bo del svoje bogate knjižnice podarila Porabju. Z nečakinjo Živo Vidmarjevo sta pripeljali več kot 70 knjig, največ beletristike in tudi precej Prešernovih koledarjev. Knjige bo SKIC podaril vaškim knjižnicam in tudi nekaterim posameznikom. … DO MADŽARSKE Politični barometer Če bi bile zdaj volitve, bi opozicijski FIDESZ volilo več kot trikrat toliko volivcev kot provladne socialiste. Po raziskavi agencije za merjenje javnega mnenja Sonda Ipsos, ki je bila opravljena med 1. in 8. oktobrom, bi 36 odstotkov (2,9 milijona) vseh volivcev dalo svoj glas stranki Viktorja Orbána, medtem ko bi socialiste volilo le 10 odstotkov (800 tisoč) volivcev. Po tej raziskavi nobena sedanja parlamentarna stranka ne bi prestopila potrebnega parlamentarnega praga. Tretja stranka madžarskega parlamenta bi bila desničarska stranka Jobbik, ki bi ji zaupalo 6 odstotkov volivcev. Visok je odstotek tistih volivcev, ki se še niso odločili, kateri stranki bi zaupali svoj glas ali pa sploh ne bi šli na volišče, teh je namreč 43 odstotkov. Sorazmerje med dvema velikima strankama je še slabše, če se oziramo le na glasove tistih volivcev, ki se priznavajo kot pristaši določenih strank. Med temi bi dobil FIDESZ 65 odstotkov, socialisti pa le 17. Tudi v tem primeru bi bila tretja stranka parlamenta Jobbik, ki bi dobila 11 odstotkov glasov. Sedanjima dvema parlamentarnima strankama – liberalcem in Demokratskemu forumu – bi dal svoje glasove en, največ dva odstotka volivcev. POPRAVEK Gospa Marjana Hönigsfeld Adamič je poslala na prispevek Ernesta Ružiča Vse o vidri, kraljici voda, več dopolnitev, in sicer: -1,2 milijona evrov je bil vreden celoten projekt LIFE, ki je s 43 akcijami potekal štiri leta in pol. Vidrin informacijski center je le ena od teh akcij, nikakor pa ni bilo vanj vloženih čez milijon evrov, temveč ob upoštevanju lastnega dela prijavitelja projekt približno 200.000 evrov. Evropska komisija v projektih LIFE namreč ne dovoljuje večjih investicij v infrastrukturo. Tudi pogled na zgradbo nam pove, da ni mogla biti tako draga. -Tudi samec vidre ni tako dolg, kot je napisano v članku. 120 cm je zgornja meja dolžine za vidrinega samca, toda z repom vred. -Pisec me je tudi nekoliko »postaral«: vidro proučujem pri bližno od leta 1980 (z nekaj prekinitvami); umanjkal je tudi preglas na mojem priimku. -Stavek, »Koliko je zelo plašna, previdna in nočna žival, toliko bolj je krvoločna,« je nerazumljiv in ni iz našega nabora gradiv in se z njim nikakor ne moremo strinjati. Avtor se spoštovani strokovnjakinji in bralcem opravičuje za nenamerne napake. S tole pripombo, da je stavek še kako »razumljiv«, če mu dodamo, »kot pravijo ribiči«. Kar pa, logično, ni v »naboru gradiv«. zveza.hu Kampanja za cepljenje proti novi gripi Prejšnji teden je odbor za zdravstvo madžarskega parlamenta izdal stališče, v katerem piše, da je najboljša preventiva proti novi gripi cepljenje. Vlado je pozval, naj zanesljivo informira javnost o morebitni epidemiji in posledicah le-te. Zaprosil je zdravstvene delavce, naj tudi z lastnim cepljenjem dvignejo zaupanje ljudi do cepljenja in cepiva. (Določeni krogi domačih zdravnikov so namreč širili informacije, da s cepivom ni vse v redu.). Po podatkih ÁNTSZ je v drugem tednu oktobra obiskalo zdravnike kakih 16 tisoč ljudi s simptomi gripe ali podobnimi gripi, kar je 12-odstotna rast v enem tednu. Na Madžarskem so do zdaj potrdili 283 primerov nove gripe, 14 ljudi se je zdravilo v bolnišnicah, pet na intenzivnih oddelkih. Porabje, 22. oktobra 2009 6 »Namé je delo vsigdar veselilo« Človek v svojom živlenji več-so bili tresti lejt, deset lejt so »Meli smo draut v tjöjnja, v iži, vsikši je bola lagvo vögledo la, tak do osemnajset lejt. Gda krat svetí, tašoga reda se pošilali gvant, potistim so pa pa gde so lončarstje kale bile, kak tisti, steroga smo na kon-je človek mladi, te je brezi brig malo stavi pa zmišlava, naj-tak taminauli, ka ništje nej tam pa na boti smo sišili. Tisti ca tjöjpili. Sprvoga mi je sploj pa je koražen. Dja sam v bal bola pa te, gda ma obletnico vedo za nji. Tak ka brezi oča gvant je taši kusti bejo, ka žej-špajsno bilau töj v Varaša, pa nikdar nej ojdla, samo k meši, rojstnoga dneva, pa gda je ta smo gorarasli.« ve motje sam ga leko vözapra-sploj dosta sam djaukala.« k večernici pa kaj po vesi. Dja numera že malo vekša. Kak • Zaka so oča v Brazilijo la pa posišila. Mejla sam eden • Zaka? sam vsigdar raj doma bejla, smo starejši, tak znamo bola šli, pa gda je tau bilau? velki škaf pa v tistom sam »Nejsam se mogla vcujvzeti, ali goba brala, depa namé je poštüvati svoj žitek. Gda smo »Tau je 1929. leta bilau, pa prala, cejli den sam v vodej edno je tau bilau, drugo pa tau veselilo.« ešče mladi, te se nika ne šté, pejnaze slöjžit so šli v Brazili-bejla. Tak so mi tam nanikoj tau, ka sam puno duga bejla. • Vi ste tü tak navezani bigda smo v srejdnjij lejtaj, te že jo, dapa domau so nikdar nej prišle nodjé pa rotjé.« Samo deset djezero forintov lej na mater kak vaša (h)či malo zmišlavamo, gda smo prejšli.« sam mejla, ka sam Klara na vas? Zato ka dja že starejši, te pa že znamo, • Tjelko lejt ste za foglado dala, s Klarov vtjüper delam, pa kak bi trbelo živeti, ka bi tr-bili v Števanov drugo so mi posa-vejn nega tašoga dneva, ka belo ovak delati. Baja je tau, ca? udili. Tau je sreča bi nej prajla: Tau moja mati ka film (našoga žitka) samo »Devettresti lejt. bejla, ka sam ešče tak tjüja, moja mati tak ma gnauk vrtijo. Sprvoga doma v pet lejt leko gvant rada, moja mati tak prajla, 21. septembra so svetili Gorej-rojstnom rami, prala, druga po-ali dem domau, ka je moja nja Rejza (Korpič Ferencné) potistim smo pa v mauč je pa tau mati sama doma. z Varaša osemdeseti rojstni očin ram šli, zato bejla, ka sina Kar-»Dja sam tü trno rada mejla den. Ob tej priliki sam je spita-ka je tak bilau, čina so nej zvali za svojo mater, pa Klara je vejn vo, naj mi pripovejdajo malo ka domau prejde. sodaka, pa je te on tü taša kak dja. Vsigdar sva od tej osemdeset lejt. Gdakoli Puno dugá je bi bejo tejsti, šteri je dvej vtjüpar, tak ka rejsan sva je srečam, so vsigdar koražni, lau, ka je mati vse držino tadržo. Tak sploj navezane ena na drugo, veseli pa dobro volau majo. vörejšila, dapa nej mi je te on leko pa prvin je tau tü tak bilau, že Če pa nji poglednam, skur je domau prejšo. pomago gvant v Števanovca. Vejš, kak je tau, ešče zdaj, gda že znam, kelko Dja sam očo samo prati, te je v fabri-srmačko lüstvo bola vtjüper so stari, težko dam valati. De-na tjejpi vidla. ki delo, ogradec drži kak bogato.« set lejt bi leko dolazatajili. Gda so mrli, te so sva mela, tjüre, • Če bi nej vedo, tjelko ste • Rejza néni, niši velki sve-se mati vüpali, ka zavce, bujcatje sva stari, nej bi pravo, ka ste tek ste meli 21. septembra, ta malo nika do er krmila. Dja sam v osemdeset. bi nam prajli, ka ste svetili? bali, pa de malo štrtoj stanila pa v »Vsikši tau pravi, ka ne gle»Zdaj sam bejla osemdeset lejt latjejše, dapa nej paunauči sam do-dam vö telko. Vejn dvajsti ji stara, zato smo svetili v sobo-je tak bilau. Do lalegla. Sploj do-je bilau, steri so mi čestitali to pa ešče v nedelo tü.« sta pejnaz smo pocerali za • Kelšoga leta pa zaka ste sta sam delala, ranč ne vejm, pa prajli, ka bi nej dali valati, • Zdaj, če si nazaj mislite, notaroša, naslejdnja nikši do-prišli v Varaš? kak sam leko tau ladala.« ka sam telko stara. Moja mati kak vidite tej osemdeset lejt? kumenti so ešče falili, pa tak »1968. leta smo prišli v Varaš. • Lani ste odali tisti ram pa je taša bejla, stera je tü bola »Dosta lagvoga sam mejla, dob-smo te eden filer nej erbali.« Dja sam najprvin v Števanov-ste stanovanje (lakás) tjöj-mlado vögledala, kak je stara roga pa samo malo. Sploj dosta • Brezi oča ste gorarasli, ca stejla ostati, gde sam si vö-pili. Kak se vam tü na štau-bejla. Drügo pa tau, ka vala sam mogla delati vsigdar. Dja kak ste se tadržali, kak ste zaglednila eden ram, kama bi ki vidi, vcuj ste se že vzeli? Baugi dja vsakšo piknjo vejm, sam se v Števanovca naraudila, leko gazdüvali? v arando leko šli. Samo tisti »Na stare dni sam na stumbe ka je prvin bilau, vse se nazaj pa tam sam gorarasla. Dobro »Dvej krave smo meli, pa vsig-ram so drugoma vödali. Tak prišla, dapa ovak je zato dosta spominjam. Nodjé pa hrbet je bilau tam paulak pri gaušt-dar smo ešče edno telico kr-so mi prajli, vej pa dosta ra-baukše töj. Nej nam trbej na-me bolijo, dapa zvöjn tauga se ji. Ejstino, ka dosta divjačine mili. Gda je sin Karči že malo mov dje v Varaša, tam si tjöj-lagati, vsigdar na toplo prej-zato ne morem žaurgati. Dja je bilau, pa lisica nam je do-vekši bejo, te je on poganjo, pi enga. Tjöjpi si, tjöjpi, sam deš domau. Tak sam töj kak sam v cejlo živlenji sploj dosta sta tjür odnesla, dapa dobro mati je pa orala. Sledkar pa prajla, če nejmam pejnaz. edna gospa. Delati mi dosta delala, pa rada sam delala. Pa smo se meli. Trinajset plügov naaupak bilau. Vleti smo štiri Ka sam slöjžila, tisto je vse v nej trbej, ka malo tjöjam. Če tau je ešče gnesden tak. Dja zemlé smo meli, za sodake kosce meli, ka so nam dolapo-bauto šlau, pa na krave, zato, tak gledamo, töj mi je dosta pomalek zato vsigdar kaj tasam gvant prala, dosta sam kausili, ali gda je žetva bejla, ka telko sildja smo zato nej latjejše pa lepše, dapa zato štibram. Namé najbola tau se mogla mantrati. Sprvoga te smo tü mogli lüstvo zvati, pripauvali, ka bi nam dojšlo. gda me (h)či Klara pri rama mantra, ka več ne morem tak z materdjov same sva delale, pa tej so vsi plačani bilej. Vel-Sploj pa te, gda je söjča bejla. tapela, ka smo ga odali, srcé delati kak prvin, namé je delo gda so mlajši vekši bilej, te so ka pomauč je bejla tau, ka Tašoga reda so mi sodacke mi zato bola začne klepati.« vsigdar fejst veselilo.« že oni tü pomagali.« sam dja za sodake gvant pra-vodau pripelali, zato ka ovak • Tak ste začnili pripovej-Rejza néni, dja vam dobro • Meli ste brata ali sestro? la, etak sam te par krajcarov ešče gvanta bi nej mogla pra-dati, ka nika dobroga ste zdravdje želejm, bojte vsig»Edno sestro mam, Anuško, leko parslöjžila. V pondejlek ti.« nej meli v živlenji, dja tak dar tak koražni, kak ste do ona je od mena tri lejta starej-sam začnila prati, cejlak do • Kak ste te leko v Varaši mislim, ka je zato moglo tejga mau bilej. Dosta ste ša, pa dja tü dva mlajša mam, četrtka. V petek sam pejglala, ram tjöjpili? biti, če ranč nej dosta. Gvüš-delali, ste se mantrali, zdaj Karčina pa Klaro. Dja sam v soboto so pa odpelali. Tau je »Tak, ka Ercan vöjac (ujc), pa no je bilau kaj takšnoga, lej-počivajte, uživajte, vejpa očo nej poznala, zato, ka gda tak šlau vsikši tjeden.« Čafardjina botra sta mi po-poga, na koj je dobro nazaj tau ste si vi že poduploma je mati z menov kusta bejla, te • Ka ste delali vzima, gda saudila pejnaze. Pet ali šest misliti. zaslöjžili. so oča v Brazilijo odišli. Tam je nej seno gvant? ramov smo šli gledat, dapa »Vejn tisto, gda sam dekla bej-Karči Holec Porabje, 22. oktobra 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Dijakinja, Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak ki je ponosna na svoje korenine noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… Kak stoj povej rejč tikvi, si zbrodimo na najbole žmani oli na svejti. Ja, zbrodimo si na tikveni oli. Ka pa srake, ka ne delajo olija? Une si gvüšno od tikvi vcejlak ovak brodijo. Če sploj vejo, ka so tou tikvi. Pa če sploj vejo, zakoj nam lidam sploj tikvi trbej? Bila je gesen, kakša je nej vsikšo gesen. Tikvi je bilou kak nej vsikšo gesen. Pa velke so bile, kak so nej vsikšo gesen. Sraka Črnamlaka ji je gledala pa li gledala. Njeni mouž Marjetica ranč tak. Gledala sta je pa li gledala, kakše lejpe farbe so bile, vsikši den bole. Na sunci pa so se svejtile kak gezero pa gezero mali sunc. Nagnauk je več nej bilau samo edno sunce gor na nebi. Nej, nagnauk je bilou samo tisto sunce na nebi, pa eške dosta, dosta sunc na zemlej. »Tau je nika nej vredi! Sunce je leko samo na nebi,« se je čednila sraka Črnamlaka. »Tau je rejsan nika nej vredi! Kak praviš, sunce je leko samo na nebi,« se je čedniu Marjetica tö. »Depa ne smejva ta doj do sunc. Leko naja TIKVI zgoriva,« se je postrašila sraka Črnamlaka, gda je njeni Marjetica že leto proti njivam s tikvi. »Eške dobro, ka si mi tau prajla. Rejsan nemam nikšne pameti,« je cejli postrašeni prileto nazaj k njoj. Tak sta leko samo gledala, kak so se tikvi vse več pa vse bole zrejlile. Kak so vse bole bile kak sunce. Dokejč so nej na njivo prišli lidge. V rokaj so meli tupače pa velke kante. Oba nagnauk sta že škela kričati, aj dejo doj. Oba sta že škela raščati, ka je sunca gor vužgejo. Pa eške prva, kak sta tau naprajla, je prva tikev že raznok zletejla. Možakar jo je s topačo na pau včesno. Ženske so že začnole goškice vöbrati. Sraka Črnamlaka pa Marjetica sta nej mogla vörvati svojim očam. Kak je tau mogauče? Kak leko sunce nikak samo tak raznok včesne? Kak leko potejm eške iz njega nika samo tak vöbere? Gledala sta pa li gledala. Njiva sta gledala, lidge pa so goškice tadale vöbrali pa je metali v kante. Prauti večeri so zgotauvili. Pa je Na drugi den je sunce nej gor prišlo. Na, bilau je na nebi, depa skrili so ga kusti oblaki. Tak kusti, ka je redno mrzlo gratalo. Sraka Črnamlaka pa Marjetica sta samo žalostno gledala ta gor. Pa sta gledala ta doj. Nin je več sunca nej bilou. Pa vse bole njiva je mrzlo bilou. Vküper sta se stiskavala pa trepetala. »Na, zdaj pa mava! Mraz je, kak bi sunca sploj nigdar nej bilou,« se je čemerila sraka Črnamlaka. »Ja, zdaj pa mava, ka nama je nej trbelo! Kak bi sunca nigdar nej bilau. Bole, ka bi si tisto eno sunce es v gnezdo prinesla. Nej bi naja mrzlo bilau,« se je trno modrijasto čemeriu Marjetica. »Tak kak praviš, mauž moj! Depa kesno je. Lidge so bujli vsikšo sunce na zemlej. Zatoga volo pa je zdaj takši mraz,« je bila eške bole čedna sraka Črnamlaka. Tak sta se zgučavala. Pa sta se tadale čemerila na lidi, ka so sunca raznok mlatili pa je zdaj zatogavolo tak nagnauk mraz prišo v krajino. Tej Dóra Hegyi je dijakinja monoštrske gimnazije. Zdaj obiskuje 11. b-razred. V nultem letniku se je učila angleščino, za drugi tuji jezik pa si je izbrala sloven- ščino. Tudi ta ji ne dela veliko težav, saj se je pri babici že nekaj naučila. • Zakaj si se odločila za slovenščino? »Zato, ker imam slovenske korenine. Saj že do takrat, ko sem se začela učiti slovenščino na gimnaziji, me je babica veliko naučila. Zdaj mi še tudi veliko pomaga. Zdi se mi tudi to pomembno, da ohranimo naše porabske običaje in korenine. V prihodnosti imam tudi načrte v Sloveniji.« • Kaj delaš v prostem času? »Zelo rada igram rokomet. Večkrat obiščem babico na Dolnjem Seniku. Med tednom, če se mi ni treba veliko učiti, brskam po internetu, konec tedna pa, če imam možnost, rada hodim na zabave.« • Kaj načrtu ješ po končani gimnaziji? »Po končani gimnaziji bi rada študirala v Sloveniji. Eno leto bi gotovo ostala tam na celoletni šoli slovenskega jezika. Potem pa, upam, da mi bo všeč in bom končala študij v Sloveniji.« Martina Zakoč ALI STE VEDELI ... ZAKAJ V POLŽJI HIŠI ŠUMI MORJE? ZARADI ŠUMA V OKOLICI IN ŠUMA ZARADI PRETAKANJA KRVI BLIZU UŠESA. Polžja hišica izbere in ojači del šuma. Različno velike polžje hišice ojačijo različne dele šuma. Slovarček: polžja hiša – csigaház šum – nesz, zaj pretakanje – áramlás tej mali sunce tö odišlo ta za lejs. grdi lidgé, ka ne vejo, ka ojačiti – felerősít spečejo, leko h-e.si) sta eške vcejlak nika nej Miki Roš razmejla. Porabje, 22. oktobra 2009 Tam so ostanoli samo sunce moraš na meri polonje sunc. Njiva pa (Vir: www. njati. PETEK, 23.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 KARATEISTKA AŠA, DOK. FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA, 10.20 JASNO IN GLASNO, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 OPERACIJA VALKIRA, ANG. DOK. ODD., 14.10 POGLED NA ... FORTUNAT BERGANT: JOŽEF ANTON BARON CODELLI, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 RISANKA, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: VRTNI SAFARI, 16.20 LINUS IN PRIJATELJI, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ANICA IN JAKOB, OTR. NAN., 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.10.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 23.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.25 TV PRODAJA, 10.55 GLASNIK, 11.20 PODOBA PODOBE, 11.45 EVROPSKI MAGAZIN, 12.15 ČRNO BELI ČASI, 12.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.10.1991, 13.00 ŠPORT ŠPAS, 13.30 NA UTRIP SRCA, 15.45 TV PRODAJA, 16.15 CIRCOM REGIONAL, 16.45 MINUTE ZA ..., 17.15 MOSTOVI -HIDAK, 17.50 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA - PERO DIMITRIJEVIČ IN VLADIMIR STIASNY, 20.00 IN VENDAR SE VRTI, DAN. DOK. ODD., 20.50 KINGDOM, ANG. NAD., 21.40 STRAH PRED PAJKI, AM. FILM, 23.25 KRVAVA POROKA, NEMŠ.-BELG. FILM, 0.55 GANDŽA, AM. NAD., 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 24.10.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 PRAVLJICE IZ MAVRICE: ČARODEJNI DIMNIKAR; MIHEC IN MAJA: METODA NERODA, OTR. SER.; NOTKOTI: SKRIVNA DEDIŠČINA, LUTK. SER.; RIBIČ PEPE: ČRKA Č IN ČRNOMELJ, OTR. NAD., 9.25 CVETKA IN MARJETKA, FINSKI FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: UPOR NA DVORIŠČU, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 SHILOH - ŽIVLJENJE Z DRUŽINO, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 MAURICE RICHARD, KAN. FILM, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 HRI-BAR, 0.05 KDO POBIJA KIFELJCE?, ANG. NAD., 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.10.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL SOBOTA, 24.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.05 SKOZI ČAS, 7.15 TV PRODAJA, 7.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.10.1991, 8.10 POLEMIKA, 9.10 POSEBNA PONUDBA, 9.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 11.00 CIRCOM REGIONAL, 11.30 MINUTE ZA ..., 12.00 ZGNZ - BIG FATHER/2, 12.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 13.40 IN VENDAR SE VRTI, DOK. ODD., 14.30 SAMO BEDAKI IN KONJI, HUM. NAD., 15.20 TV PRODAJA, 15.50 PTUJ -VEČER SPOMINOV, 17.55 METZ: ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: METZ -KRIM MERCATOR, 19.30 NOGOMETNI MAGAZIN FIFA, 20.00 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: RUDAR -LUKA KOPER, 22.15 BLEŠČICA, 22.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.15 ŽIVLJENJE JE LEPO, IT. FILM, 1.10 ŠTEVILKE, AM. NAD., 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 25.10.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., KDO JE MAŠKARA, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS. NAN., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 SKRIVNOSTI VZHODA, FR. DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.25 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 PORTRET MIMI MALENŠEK, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 KOMISAR IN MORJE, NEMŠ. NAD., 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.10.1991, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL NEDELJA, 25.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.10.1991, 8.35 GLOBUS, 9.05 PIHALNI ORKESTER LOGATEC, 9.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 11.00 TV PRODAJA, 11.30 POMAGAJMO SI, 12.00 RAD IGRAM NOGOMET, 12.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 13.30 TURBULENCA: STRAH, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.55 NOGOMET, LIVERPOOL -MANCHASTER UNITED, 17.00 KONCERT, 18.00 POLICISTA IN ROPARJA, FR. FILM, 20.00 ZAKLJUČNA SLOVESNOST 44. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA, 21.10 GLEDALIŠKA PREDSTAVA, 22.40 SUZANNAH, NORV. DRAMA, 23.30 NA UTRIP SRCA, 23.30 SKLADATELJ V VOJAŠKI UNIFORMI, 23.50 GLASBENA ODDAJA, 0.20 DEADWOOD, AM. NAD., 1.10 NEPREMAGLJIVA SILA, AM. FILM, 2.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 26.10.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SMRKCI, RIS., 9.35 ANIMALIJA, RIS., 10.00 ČAROBNI MLINČEK, 10.05 ZVERINICE OD A DO Ž, 10.15 ŠPORT ŠPAS, 10.40 VRTNI SAFARI, 11.05 RDEČI NOSKI -KLOVNI ZDRAVNIKI, 11.30 FRANČEK SPET V ŠOLI, RIS., 12.20 DANI, DAN. NAD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PO TRAVNIKIH... S STANETOM SUŠNIKOM: ORHIDEJE, 13.40 DENIS NOVATO S PRIJATELJI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VISOKO HRIBOVJE, LUTK. NAN., 16.10 AJKEC IN UMETNINE IZ LESA, 16.25 RIBIČ PEPE: ČRKA Č IN ČRNOMELJ, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RISANKA, 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA, 21.10 UMAZANI PLES, AM. NAD., 21.35 NA LEPŠE, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 PISAVE, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.10.1991, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 26.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.45 TV PRODAJA, 10.15 SOBOTNO POPOLDNE, 12.25 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.15 TV PRODAJA, 13.45 PIHALNI ORKESTER LOGATEC, 14.00 SLOVENSKI UTRINKI, 14.30 POSEBNA PONUDBA, 14.50 RAD IGRAM NOGOMET, 15.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.10.1991, 15.50 OSMI DAN, 16.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 PARIZ, DOK. SER., 19.00 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.10 IZ SOBOTNEGA POPOLDNEVA: ZDRAVJE, USODA, NASVET, 20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, NOGOMETNA ODDAJA, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 JAZ, KUBRICK, ANG. FILM, 0.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 27.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 POLICAJ IN CEFIZELJ, LUTK. IGRICA, 9.35 HVALEŽNI KIPCI, 9.40 ČRKA Č IN ČRNOMELJ, OTR. NAD., 10.05 MAČEK IN VRAG, 10.10 EVA IN KOZEL, ODD. ZA OTROKE, 10.15 AJKEC IN UMETNINE IZ LESA, 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 ODDAJA ZA OTROKE, 11.35 VITEZI MIHOVE DELAVNICE, RIS. FILM, 12.20 DANI, DAN. NAD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PISAVE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 SKRIVNA DRUŠČINA, LUTK. SER., 16.25 SKRIVNOST ZASUTIH MEST, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 LOV NA ČAROVNICE, DOK. SER., 18.00 ZGNZ -BIG FATHER/2, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOSJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZGODBA O INDIJI, ANG. DOK. SER., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 LOV NA ČAROVNICE: NA GRMADO S ČAROVNICO!, 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.10.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 27.10.2009, II. SPORED TVS 6.00 INFOKANAL, 6.30 TV PRODAJA, 7.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 7.30 CITY FOLK, 7.55 NATIONAL GEOGRAPHIC, 8.45 NA LEPŠE, 9.15 NLP, 12.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.15 BLEŠČICA, 13.45 STUDIO CITY, 14.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.10.1991, 15.05 POZDRAV AFRIKI, 15.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.05 TV PRODAJA, 16.35 KOŠ, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: NEŽA MAURER, 20.00 MUZIKAJETO: JIMI HENDRIX, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 OBRAZI DRUGAČNOSTI, DOK. SER., 22.00 NININO POTOVANJE, ŠVED. FILM, 0.00 NADALJEVANKA, 1.30 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 1.45 INFOKANAL * * * SREDA, 28.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MARČI HLAČEK, RIS., 9.30 RISANKA, 9.40 VISOKO HRIBOVJE, LUTK. NAN., 10.05 O ZAČARANI SKLEDI IN ŽLICI, LUTK. PREDSTAVA, 10.40 VILIJEVE TEŽAVE, 10.45 PRIJATELJA, ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 SKRIVNA DRUŠČINA, LUTK. SER., 11.15 DEKLICA, KI JE REŠILA NEBESA, KRATKI FILM, 11.30 DANI, DAN. NAD., 12.00 ZGNZ - BIG FATHER/2, 12.25 KNJIGA MENE BRIGA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS. NAN., 16.10 POD KLOBUKOM, 16.45 RISANKA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: NADARJENOST, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 GOYEVE PRIKAZNI, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA: NADARJENOST, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.10.1991, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL SREDA, 28.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.45 TV PRODAJA, 9.15 GOSPA PISATELJICA, PORTRET MIMI MALENŠEK, 10.10 DOSJE, 11.00 SPET DOMA, 12.45 HRI-BAR, 13.45 LOV NA ČAROVNICE, DOK. SER., 14.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.10.1991, 14.40 PRAVA IDEJA!, 15.05 GLASBENI VEČER, 16.35 TV PRODAJA, 17.05 MOSTOVI - HIDAK, 17.35 ČRNO BELI ČASI, 17.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 20.00 OB DNEVU RTV, 20.30 LA VIE EN ROSE, MEDNARODNI VEČER ŠANSONOV 2009, 22.30 RUDI ŠELIGO: LEPA VIDA, 0.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 29.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 PETER STRAH, LUTK. MUZIKAL ZA OTROKE, 9.40 ABC -LILII NOVY, OTROŠKE PESMICE, 10.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE, 10.10 KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA, ODD. ZA OTROKE, 10.15 POD KLOBUKOM, 10.50 ODDAJA ZA OTROKE, 11.10 TEMNA STRAN LUNE, MLAD. FILM, 11.55 DANI, DAN. NAD., 12.25 BERLIN, BERLIN: AJA, NEM. NAN., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RISANA NANIZANKA, 16.05 VADIM NA PLESIŠČU, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 20 LET PO PADCU ŽELEZNE ZAVESE: LECH WALENSA - PREGLED DVEH DESETLETIJ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.10.1991, 0.00 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL ČETRTEK, 29.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.25 TV PRODAJA, 9.55 SANJSKA POTOVANJA: QUEENSLAND, ANG. DOK. SER., 10.45 TURBULENCA: NADARJENOST, 11.35 OMIZJE, 12.45 GLOBUS, 13.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.10.1991, 13.40 PO TRAVNIKIH... S STANETOM SUŠNIKOM: ORHIDEJE, 14.05 NA LEPŠE, 14.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 LYNX MAGAZIN, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA SAMOBOR, 20.00 MARGARET THATCHER - DOLGA POT DO FINCHLEYJA, ANG. TV FILM, 21.25 22.00 LJUBICE, ANG. NAD., 22.50 KRIV, FR. NAD., 0.30 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Trije zanimivi dogodki 15. oktobra so se v organizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem in Generalnega konzulata R Slovenije v Monoštru odvijali trije - med sabo povezani - dogodki. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in predsednik Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije Jože Denko sta podpisala pogodbo o sodelovanju. Med dvema organizacijama je nekoč že potekalo sodelovanje, ki je pa zaradi raznih razlogov zamrlo, je povedal ob podpisu generalni konzul mag. Drago Šiftar. V društvo je vključenih 23 umetnikov, na podlagi pogodbe naj bi društvo pripravilo vsako leto dve razstavi v Slovenskem domu v Monoštru. Na Generalnem konzulatu se je predstavila tudi založba in revija Apokalipsa, o njej in drugih zbirkah založbe sta govorili dramaturginja in prevajalka Gabriela Gaál ter dr. Iva Jevtič. Revija Apokalipta izhaja od leta 1994. Istoimensko društvo izdaja tudi več zbirk, med njimi zbirko Fraktal in Haiku. Projekt Revija v reviji pa predstavlja podobne revije in sodobne avtorje iz drugih držav Evrope. Madžarsko je zastopala revija Jelenkor, ki izhaja v Pécsu. Na isti dan se je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru odprla razstava akademskega slikarja Ignaca Medena, o katerem piše umetnostni zgodovinar Robert Inhof naslednje: »Tisto, kar zanima Ignaca Medena, je slika kot prostorski objekt… Geometrijski liki prehajajo v geometrijska telesa. Pri tem uporablja barve, ki jih v naravi ne najdemo, ampak jih povezujemo predvsem s človeškimi arhefakti: grafit, zlato, srebrno in ultramarin.« Razstava Ignaca Medena v Monoštru je t. i. dvojček, kajti del njegovih slik si lahko ogledate na generalnem konzulatu, del pa v Slovenskem domu.