Inaeruti ho sprojoiimjo in veljn trintiipna vrtita
8 kr., če ho tisku t krut,
i». •> 1 *	ti n v " i,
^ it tt it it ** *i
Pri večkratnem tiskanji no
eenu primuruo zmunjšn.
Rokopisi
no no vručnjo, nefrnnkovnnn pismu ho no sprejemajo.
Naročnino prejonm opruvništvo (udininiHt,rnciju) in okspedirlju uu Dunajski cesti St. 16 v Mciliju-tovi hiši, 11. nadstropji.
Političen list za slovenski iiarofl.
Po pošti	prejomin vel|i :
Z« ceio loto	, . 10 (ti. — kr.
m poilet*	. . b „ — „
»a četrt letu	. . S „ 50 „
V administraciji vnlit:
7.u ceio letu , , S gl, 40 kr r.u poi ieta , . * „ 20 „ r.u četrt letu	2 „ 10
V Ljubljani na dom pošilia vrlin HO kr. več nu ieto.
Vredništvo jo Florijftnsk ulice št. M.
izhaja Po trikru iiu tnden iiO*, »icer v toreR, četrtek in minoto.
Pražka „Politik" kot zaveznica nemških naprednjakov.
Pražku .,Politik" 8« včusili katero 7,nebi, da ni nikomur podobna , in 1111 vsem vedenji tega lista so vidi, da tako v verskih, kakor v narodnogospodarskih vprašanjih nema nobenih trdnih načel, ampak da ho le nekako lovi. Zadnjo sredo jo priobčila članek ,,o Bizmarku in o nemških naprednjakih", kuteremu Be res jako čudimo; kajti v tem se ,.Politik" postavlja popolno na stran nemških naprednjakov. Na tej poti „Politiki" po nobeni ceni ne moremo slediti, ter ho no moremo zadosti načuditi, da najdemo glasilo staročeške, konservativno stranke v taki družbi, kot braniteljico pruskih judov in liberalnih „giiiuderjev".
Gluvne misli omenjenega članka bo te, da hoče Bizmark ustavo in državni zbor odstraniti, da no Hpoštujo ustavnih načel in da je sovražnik napredka. Posebej se še jezi nad Bizmarkovim listom „Post", ki je pisal, da napredka ni. „Politik" si potem naloži nepotreben trud ter dokazuje napredek človeštvu v raznih dobah zgodovine.
Da so razumemo, moramo precej zatrditi, da mi človeškega napredka nikakor ne zani-kiijemo, in no da bi ga sovražili, ga nasprotno še pospešujemo. Dokaz temu jo že to, da se poganjamo za razvitek in napredek slovenskega naroda, da pospešujemo njegovo literaturo, v obče pa zagovarjamo razširjenje volilne pravice itd. Za zdrav napredek jo človek lahko vnet, kakor tudi zu svobodo, nu da bil „fortschritt-
ler" ali pa liberalec. Mi pa žo vemo iz lastne skušnjo, kaki ljudje se pri na« imenujejo „11-beralce" in kaki „naprednjake". Naši liberalci so bili in so še največi absolutisti, trmoglave! in zatiralci nenemšklh narodov, in mislimo, da tudi pruski liberalci niso nič boljši; „na-prednjak" se pa imenuje na Nemškem, kdor se z judom brati in Kristovo vero zasmehuje, če ,,Politika", o kteri Be trdi, da ima nekaj judovskih sodelavcev, v tem vidi kako napred-njaštvo, bodi si, mi gotovo ne.
čo jo „Post" pisala, da ni napredka, smatra bo to lahko kot kozel, ki ga je dotični časniknr vstrelil; Bizmark pa vendar ni odgovoren za vsako besedo, ki jo njegovo glasilo na papir spravi. Ou sarn gotovo kaj tacega ne trdi, in mi tudi ne verujemo, da bi on hotel odstraniti v Nemčiji ustavno življenje. Vsak nepristranski človek mora priznati, da jo Bizmark bolj pameten, ko vsi tisti liberalci in ,,fortšritlerji", ki mu nasprotujejo, iu da so ti prava ovira in nadloga za kancelarja, ker ga le zadržujejo, sami pa nič boljšega nasvetovati no morejo. No bila bi nobena škoda, ko bi bo on teh čvekačev znebil, in boljo bi Bizmurk vladal brez vsacega državnega zbora, kakor s sedajnim. Pa da bi odstranil državni zbor, na to Bizmark gotovo no misli, aaj on nu v<5, kako dolgo bo živel, in za njim ga ni moža, kateremu bi ho smela izročiti vsa državna skrb; toraj bo po njegovi smrti zopet državni zbor stopil v svojo naravno veljavo. Narodi si no dajo več vzeti voljenega ziiHtop-stopstva in tudi Bizmark gotovo na kaj tacega

riavlja.
Prizori kerSSanskega življenju iz Četrtega stoletja.
A. Ilurol. Pred. Vlltnski.
111.
A inagno domisBum nomon J11I0.
(Dalje.)
„To jo načelo in namen vašega samozata-jevanja. Zatorej ni stvari bolj nične, kakor vzgledi in poakusi, ki nam jih vi podajate. Pokazujejo ae kakor redko prikazni, ki so protiumne, kukor u/iroki brez učinka. Vaši modrijani sami so to spoznali. Da podprojo umirajoče mnogoboštvo, so poskusili, tukaj v Rimu, ob vladi Marku Aurdlija, ki jih je varoval, zopet na nogo postaviti 'stari nravni uk Kpiktetov, Zenonov, pa kaj jim jo koristilo? Razpadal je v tisti mori, v kteri so kristjanje verleji prihajali. Nasprotje med njihovimi zahtevami in pa med njih onemoglostjo jim je utisnilo znamenje Hmešuosti. Kuj pa no storili tako čudovitega? Toliko kakor nič. Zanemarjali ho eno svojih plečet, pustili ho, da ho jim rasli lasje, negovali bo brado, na perstih pa niso nosili nohtov, ampak krempljev. Zraven tega so ao šu bahali, da jim ni potreba nobenega človeka in vender se potrebovali
strojarja za svojo torbo, Btrugarja za palico, šivarja za obleko, kuharja za jedi. Celo brez denarja niao mogli biti in mnogo jih je dobilo po sitnih prošnjah pokojnine več ko šest sto tolarjev.
„S tiiko iz hinavščine iu preuzetnoati sestavljeno nravo hoteli se prekositi tisto j>ri-prosto čednost, tisto močno čistost kristjanov, ki ne rabi narejenih ukov in praznih besedi, ki 110 govori o čednosti na dolgo in široko, pač pa je sama vzor tisto duhovitosti, kteri je meso nič ali aaj suženj, ki se ima upoguiti, ali sovražnik, ki se ima premagati''.
Zbrani wo bili zmagani od tako pogumne zgovornosti. Ploskali ho in ho prepuščali navdušenosti. Ooreči Kusebij pa nadajluje:
„Svetu odmreti in v njegovem naročju poBVotnosti tuje, nebeško, božje živeti, telo mertviti, meno in poželjonje zatirati, z duhom nad tvarino zmagoslavljati, bežeče, prazne ni-Čemurnosti zametavatl, to jo predpis tistega samotarskega modrijanstva, kterega živi priči sta med nami. Prašajto jih sami, ali poslušajte raji njih Hveto povanjo, i/, samote som zaneseno:
„Devi6tvo je krilo; dušo oprosti zemeljske teže, ktera jo pritiska.
„Devišt,vo jo žgavni dar; ona darujo ob
ne misli; pripravljen je šo zanaprej prenašati sitnosti in poslušati ugovore svojih liberalnih protivnikov, o kteri vč, da nič pametnega povedali ne bodo, ampak da bodo le koristno predloge zavračali ali zavlačevali. To pa se mu ne amo zameriti, da on skuša pri volitvah število teh sanjačev skrčiti, in od tod prihaja basen, da je on nasprotnik ustavnosti in nazadnjak.
Kdo so pa tisti „naprednjaki", in kaj hočejo? To so nemški judje in bogatini, zagovarjajo pa svobodno kupčijo, slačenje narodov in kopičenje miljonov v posameznih rokah. Bizmark je sprevidel, da bo nauki judovsko-liberalne nli manšofiterske gospodarsko šole, za Nemčijo škodljivi, da tirajo domačega kmeta in obrtnika v pogubo, ter da so izmišljeni le na koriat bogatih veletrgovcev, Angležev in judov, pa posestnikov velikih tovarn. Nemški narod jo v svoji večini sprevidel, da ima Bizmark prav, in čo toraj narod llizmarka Bpoštuje, če bo pri bodočih volitvah vrgel liberalce iz poslaniških atolov ter nanje posadil pristaše Bizmarkove, ne bdiii so to pripisavati kakemu vladnemu pritiBku ter ne Hoditi, da ima nemški narod rajši trinoštvo, kakor svobodo in ustavo. „Politik" bo tako trese za ustavno življenje na Nemškem, pa ko bi vstal kak samosilnik, ki bi ponovil vse pravico češkega kraljestva in ki bi ae tako poganjal ;:a blagor češkega naroda, kakor Bizmark za blagor naroda nemškega, potem bi tudi „l'o-litik" tacega aamosilnika više cenila, kakor vse nemške ali mladočeške liberalce in na-
ene.m telo in dušo. Nič 110 oBtano od daru, vso zgori.
,,Devištvo je duhovstvo, je mučenstvo. Ono je venec na čelu cerkve, človeku že naprej zagotovi veličast vstajenja. Je jiodoba nebes, nebeško življenje na zemlji; še več, kajti angeli ao sicer deviški, pa nimajo ne mesa 1111 kervi, 110 čutijo žerjavico poželjivosti. Njih natura je prozorna, nepremakljiva kakor nebo. Mi pa so bojujemo zoper tvarino, bo borimo z nctelcBnimi močmi. Ako tudi prah in pepel, ae vendar vaponjamo gori k nebeškim duhovom in umerljivoBt su bori z ncumrljivostjo".
Po tem petju sede Kusebij. Množica se vzdigne, da ga v obhodu slavi. Na njegovo prošnjo ga obdajo prijatelji, da se mu ta čast ne posili. A rokoplosk postajal je toliko gro-moviteji in le ko He oddali, ga ju bilo konec.
Pa taka navdušenost je v marsikterem hrcti porodila hudo zavist zoper zgovornega branitelju. Osnovala «0 jo na tihem sovražna mu stranka, ki je dolgo skrita ostala. Nasprotniki so iskali pretveze, odpad jo bila beseda, v kteri ho se zodinjali. Imeli ho ga za ubežnika, da, še za kuj liujega, za izdnjavea; skrivna zarota so jo plotla zoper njega.
Ta jo obstajala v tem, da so Eusebija skušali s samim sabo v nasprotje prignati, ki
— pa take nazore podpirati, mora v pogubo tirati bralce io državo. Taki babelonski zmešnjavi se mora vsak dobromisleči z vso močjo vstavljati.
Amerika in Evropa.
Severna Amerika ima rodovitoa tla, ima velike reke, po kterih se lahko poljski pridelki po ceni izvažajo, poleg tega pa celo mrežo železnic, ki prav po ceni vozijo. Kar pa največ izda, je to , da kmetovalec v Ameriki le malo davkov plačuje, med tem ko je pri nas kmetovalec z različnimi, šolskimi in občinskimi kdo zna, s kakimi še davki preobložen. Po vsem tem je jasno, zakaj da naš kmet ne more z amerikanskim tekmovati. Prvič je tam zemlja spočita in bolj plodovita, z manjšim trudom več in boljšega sadu donaša; drugič ima kmet majhne davke, toraj tudi pridelke lahko bolj po ceni da; tretjič on lahko svoje pridelke po svetu spravi, ker ima na razpolaganje po ceni železnice iu vodne ceste. Od todi je potem umljivo, kako to pride, da pride amerikanska pšenica dolgo pot čez morje, pa je v Londonu iu Hamburgu vedno še boljši kup, ko naša evropska pšenica. Ravno taka je z mastjo, špehom, mesom itd. Kako bi se dala ta konkurenca odstraniti?
Da bi Be amerikanskim pridelkom zaprle vse luke in evropejske meje, to bi bila krivica za vse revne prebivalce, ker n a ta način bi se naredila na umetni način dragimi živeža. Dokler morajo naši kmetje pridelovati pod tako nevgodnimi pogoji, kakor zdaj, bi se z zapretjem mej ali pa z veliko colnino, kakor jo Bismark namerava, pač nekoliko pomagalo kmetom, ker bi Be njih pridelki podražili, vsi drugi stanovi pa bi dosti trpeli zarad dragiue, ter bi si ne pustili dolgo do-pasti takega stanja. Trgovske dežele, kakor Aoglija in Belgija, bi sploh ne mogle izpeljati tacega pritiska na tuje pridelke, ker jim toliko živeža v lastni deželi primanjkuje, da morajo še vesele biti, ako jim žita sploh še pripeljejo od kake strani v deželo. Avstrija pa še žito izvaža, njej Amerikanci ne škodujejo na lastnem trgu toliko, dasiravno tudi nekoliko, ampak škodujejo ji v Londonu in Parizu , v
Amsterdamu in Hamburgu, ker tam toliko lepega žita pripeljejo na trg, da mora avstrijan-sko žito v ceni pasti. Avstrija pa nikakor ne more zahtevati od Angležev, Francozov ali Nemcev, da bi Amerikancem meje zaprli in samo avstrijske pridelke kupovali; ti narodi kupujejo žito tam, kjer je bolje in ceneje.
Toraj z zapretjem in colnino se pred Amerikanci ne bomo ubranili. Če smo in še zmirom zagovarjamo colnino, velja to le bolj začasno, le bolj za obrtniške izdelke, ki se tudi doma za vse potrebe izdelujejo.
Tu je treba resno mBliti na drugo rešitev, da se namreč tudi našim kmetom podelijo tiste olajšave, katere uživajo Amerikanci, da bodo zamogli z njimi tekmovati. Te olajšave pa so: 1. Kmetom se morajo davki znižati; 2. Vožnina po železnicah mora biti kolikor mogoče po ceni; 3. narediti se morajo take postave, da se bo kmet ohranil samostojnega, ter stanovitno obderžal toliko posestva, da zamore s svojo rodovino varno na njem živeti, da se mu tedaj ne bodo jemale ne posamezne njive, na potrebna živina, sploh da ne bo zapadel za vsako malenkostno svoto eksekutivni dražbi. Nevarnost, ki nam žuga vsled ame-rikanskega dovaževanja žita, mesa in drugih pridelkov nikakor ni majhna, če je pri nas kmetovanje združeno s tolikimi davki in tolikimi težavami ter ne vživa nobenega varstva, potem je naravna posledica, da bodo naši kmetovalci sčasoma popustili obdelovanje zemljišč, ter ae pečali le še z živinorejo, ki stane manj truda in posla. O začetku bi Avstrija, Evropa znabiti ne čutila toliko spremena; naj bi pa to bolj splošno postalo, naj bi naše njive večinoma v planine in pašnike bile spremenjene, bi dežele in kraljestva tudi če dalje bolj revne in beraške postale, ker dobro oskrbljeno kmetijstvo je in ostane podlaga blagostanja, še posebno pa za Avstrijo.
Na Nemškem so začeli resno se razgovar-jati o tej važni zadevi — tvarinsko ali kme-tiško prašanje je na duevnem redu. Naj bi tudi pri nas državni zbor in možje, kateri imajo državno krmilo v rokah, reč v resen pretres vzeli, ter pred vsem 8i prizadevali našega kmetovalca pogina rešiti in naša zemljišča opustošenja obvarovati.
prednjake, ki mnogo govorč, pa malo koristnega store. Da se judje oklepajo „fortšrit-lerske" stranke, to je umljivo, oni so trgovci, in ta stranka zagovarja svobodno kupčijo; kako pa „Politik" do tega pride, da to stranko tako živo v obrambo jemlje, to nam je v re-nici čisto nerazumljivo.
Da natančneje označimo, za kakošaje ljudi se „Politik" poganja, naj bode povedano, da ti „naprednjaki" razumejo „napredek(< tako, da mora omikani svet od krščanske vere odstopiti ter ukloniti se naukom Darwiuovim in Hiickelnovim, da je človek žival, in sicer roparska žival, da toraj grešiti, ropati, goljufati, krasti ni prav za prav greh, ampak se le za volj javnega reda kaznuje. Ti ljudje ali bolje, te živali (saj kot take hočejo sami veljati), žive tudi navadno po živalsko ter se udajajo vsakovrstnim strastem, in b tako oslabljenim in popačenim telesom in umom hočejo prekositi vse dozdajne rodove, vse dozdajue filozofije in vere, vse dozdajne izglede! Kaka ne-spametl Mi, čeravno v napredek verujemo, pa tega napredka nikdar ne bomo priznali, da bi kdo zamogel še lepši in boljši učiti, kakor nas je Kristus učil, in da bi kdo nam zamogel lepši izgled življenja zapustiti. Sami sebe varajo in celi narod nemški v pogubo tirajo ti „naprednjaki", ako mu obetajo lepšo bodočnost in napredek s tim pogojem, da se kerščanski veri odpovč in natoruim, živalskim zakonom podvrže.
Ta nova poganska vera, nevera se na Nemškem grozno hitro širi, v Berolinu je že polovica, v Danzigu nad polovico otrok, ki niso krščeni, če se sme verjeti, kakor se'o tem piše. Znabiti ne bo vse do zadnje pike res, pač pa je res in prežalostno, da ae keršanska vera čedalje bolj zasmehuje. In to je jedro ,,tort-šritlerske" stranke, za ktero se „Politika" poteguje! Kako „napreden" in izvrsten bo ta novi brezverski rod, to kaže statiska umorov, samomorov in drugih zločinov, ki se dan na dan množe. To je cvet „uapredka", kakor ga umejo naši avstrijski in nemški naprednjaki. S to stranko Be bratiti, nam ne bo nikoli na misel prišlo. In tako stranko podpira politik" hotč ali nehot6. Res žalostno! Konservativni list — za kakošnjega saj hoče veljati
naj se tako samega sebe ua laž postavi, podjetje, ktero jim je olajšala nedoslednost in slabost naše nature, neprestani boj serca in duha, neverjetna moč občutov. Zares velika je morala biti zapeljivost, ki je zmogla ognjevitost Eusebijeve domišljije in neskušenost njegove mladosti.
IV.
Primitae Dei et Agni.
Nekaj časa potem je imel Eusebij sanje. Videl je dve lepi ženski podobi, ki sta se ustopile ena na desno druga na levo. Ta je imela nevestino tanjiuo, una pa je bila opravljena v volnenih halah, kakor so jo nosile bo-gudane udove. Začuden je vpraša Eusebij, kdo da so, kaj da te. Sklonivši se k njemu sta djali: ,.o mladi mož, ne bodi terd proti nama; saj naji poznaš, medve sva tvoji prijateljici, ena naji je čistost, ena pa modrost in gospod naji pošilja, da v tvojem blagem srcu stanujeve".
Ta prikazen je Eusebija zelo vznemirjala. Kaj se je bil čistosti zaobljubil branivši jo? Se bode mar odpovedal veselemu življenju, upanju zakoustva in opravičeni blaženosti družine? Ali ni nosil v svojih persih zaklade ljubljivosti in življenske moči? Ali bode zakopal vsa čutja v najglobočje dno svojega
bitja, kakor zlato zakoplje skopuh? In ko bi to tudi hotel, ali mu bode pustila željivost? Že je vzdigala glas in govorila: ,,Kamo greš brez mene? Zakaj bežiš pred mano? Ne bom te zapustila. Preden me zapaziš, saj malo( okusi moje sladkosti. Približaj svoji ustni moji čaši, da veš kaj je v njej. Mladenič, bodi najin, kakor sva medve tvoji. Glej one gostije, čuj oni smeh, vidi ono bliščavo, du-haj one dišave, upijani se one lepote. Čas je kratek, življenje hitro mine, minulo pa se več ne vrne, še sledu poznati ni. Po veselju najdeš modrost. Ona ti bo uteha na stare dni. Potem bodeš imel skušnjo življenja".
Taka povodenj misel, podob in želja pre-polnila in preplavila je dušo Eusebijevo. Prikazen, ktero je imel, navdala ga je z neko grozo, s hudim strahom in že se je kesa!, da je govoril v prid krepoBti.
Vsakako je hotel ljubiti krepost, vendar vse življenje ji darovati, tega ne. Za tak dar ni čutil v sebi niti moči, niti poguma. Dasi je čistost, je mislil, lepa, od vseh občudovana, ker je tako redka. On ne želi po takem junaštvu, zadovoljen bi bil, če bi ne posnemal svojih vrstnikov, ne udeleževaje Be njih prazni-kovanja, popivanja in drugih nespodobnosti, da s svojimi deli kreposti ne osramoti, ktero je v
govorih do nebes povzdigoval. Na kratko, hotel je živeti kakor modrijanov kdo, ki je čistost duha in srca in devištvo počutkov, če že ue spolnoval, da saj ceniti vedel in čislati.
Tako daleč je bil prišel Eusebij s svojimi občnimi, nejasnimi iu motnimi sklepi, ko se mu ponudi priložnost, da jo z večjo natančnostjo oznanuje.
Stermenje, ktero je njegova govorniška zmaga vzbudila, je iz gimnazije, kjer je Blavo žel, daleč na široko prodrlo in to ga je slove-čega storilo. Govorilo se je in povsod razna-šalo, da je Eusebij stavek zoper ženske zagovarjal. Tako se je naznanjal zapopadek njegovega govora.
To je bilo dosti, da so gospe v svoji ra-dovednoBti se zavzemale za mladega Dalmatina, želeče ga poznati, videti in slišati in izmed vseh je bila Emilija najbolj goreča. Ni si dala miru, ukljub odgovarjanju svojih otrok Flavi-jana in Pavline, pred da vidi in sli^i mladega slovečega hvaljenca.
Bila je že stara navada , posebno odkar je bila Grecija podjarmljena, pri bogatih pa imenitnih družinah dajati otroke v poduk tropi plačanih in prostih učiteljev, ki so tako pogosto hodili, da so drug drugemu vrata podajali. Že takrat je bil učni načrt mladih deklic
Politični pregled.
V Ljubljani 5. avgusta.
Avstrijske deiele.
»Deutsche Zeitung" predlaga, naj bi Be vsi ustavoverni poslanci združili in oanovali ,,nemški klub" po izgledu češkega in poljskega kluba. Nam zamore to le prav biti, vsaj ne bodo mogli potem v klubu ostati Ru-sini in lahoni iz Trsta, Gorice, Istre in južnih Tirol, pa Nemci, kakoršen je Rusin Tomažuk in Srb Ivančič, kajti vsi ti vendar ne bodo mogli reči, da so Nemci in pravi nemški poslanci jih tudi v svoj klub sprejeti ne bodo smeli. Tako se bo število ustavovernih poslancev le še skrčilo in „D. Z." se moti, ako misli, da bo s tem njena stranka kaj pridobila. Kakor češki ali poljski klub vsak za se ne more zahtevati, da bi se vzeli vsi ministri iz njegove srede in da bi svoj jezik usilil celi državi, tako bo moral tudi „nemški klub" spoznati, da zastopa ie en sam narod, ali bolje, le en del enega naroda, da mu toraj ne gre zahtevati vrhovno oblast čez vse druge narode in stranke.
Ker bi tak „nemški klub" hotel povsod, tudi v zunajnih zadevah delati nemško politiko, za to se mu že iz tega uzroka ne more izročiti vlada, ker bi Avstrija prišla v velike zadrege, ko bi poslušala samo glas naših nemško-liberalcev.
Govori se tudi, da pride Amlrassy nazaj za ministra zunajnih zadev; ustavoverci, kojim je bil Andrassy vsigdar prijatelj, zidajo na to že zlate gradove; vendar ni še nič gotovega znano, in tudi uspehi Andrassyevi (glej bosniško pogodbo 1) niso po tem, da bi Bi ga merodajni krogi nazaj želeli.
0 bivšem češkem namestniku baronu c-ficrju pravijo, da je odmenjen za namestnika v gorenji A&striji, kjer nemajo namestnika, odkar je postal baron Pino minister.
Ustavoverni listi, ki so češko stranko radi imenovali ,,fevdalno", začeli so zdaj jadikovati, da nemajo lastnega, narodnega plemstva, ter obetajo iu ponujajo g>Iemcnit»šcm vodstvo stranke, samo da brezpogojno pristopijo k „uemškemu" programu, Ta ,,nemški" pro-
gram pa grajšakom nekako po „pruBijanstvu,, diši , zato se obotavljajo, in si ne upajo prav, slediti stopinjam Scbonererjevim. čudna nedoslednost pa je to, da takozvani „!iberalci" beračijo pomoči pri „fevdalnih" grofih, ter jim celo vodstvo stranke ponujajo, včasih so pa toliko zabavljali na srednjeveške viteze, na grofe in vse priviligirane stanove. Ni jim toraj šlo za „8vobodo" in ,,napredek", ampak le za lastno gospodstvo. Sploh se pa misli, da kar je boljših nemških plemenitašev, ki kaj na svojo čast drže, Be ne bodo nikdar uklonili pod program, ki ga Schoaerer Koppova stranka proglaša, ker je preveč nemšk, pa premalo avstrijski
Nič se se ne ve, kako misli vlada notranjo upravo spremeniti, ker do tirolskega deželuega zbora stavija le nektere vpra šanja, predlogov pa ne. Po tistih vprašanjih soditi, misli vlada ustanoviti okrajne za stope, kakor so že na Štajarskem, sicer pa misli pravice malih občin nekoliko omejiti.
Neki okrajni sodnik na Češkem je bil od nadsodnije ojsiro pokaran, ker ni hotel sprejeti priziva, pisanega v češkem jeziku. Nad sodnija v Pragi pravi, da je to ravnanje sod' nikovo podobno, kakor bi strankam pravico odrekava), to je, pravične sodbe jim ne dal doseči. Kako je pa pri nas na Slovenskem? Ravno narobe 1 Pri naB pa še nadsodnija spod buja sodnike, naj slovensko pisane vloge za^ metujejo! Ali ne živimo vsi pod enim cesarjem? Zakaj je pri nas hvale vredno, kar se v Pragi ojstro pokara?? Erkliiret mir, grof Oirendur« diesen zwieBpalt dtr natur!
Vnanje države.
Nekteri hočejo vedeti, da nismo več daleč od vojske Avstrije z SliiNijo. To pa, ker so menda nedavno v Galiciji dva ruska ogle duha prijeli. Da pa reč ni bila tako nevarna, sklepamo lahko iz tega, ker sta bila oba na povelje cesarjevo takoj izpuščena. Madjari in Nemci bi pač radi videli vojsko z Rusijo, pa Rusija potrebuje miru in gotovo ne misli na vojsko; naši merodajni krogi gotovo tudi ne bodo lahkomišljeno pričeli vojske z močnim nasprotnikom, samo madjarskim kričačem na
ljubo. Cela zadeva toraj še nikakor nima nevarnega lica. Vladno se zatrjuje, da so razmere med Avstrijo in Rusijo še vedno prijateljske Francozom se v Tunisu še zmirom slaba godi; cela severna Afrika je menda na nogah zoper tuje usiljence, Francoskih vojakov je v Afriki že 100.000, vendar ne morejo nič opraviti. Morda bodo po zimi ložej operirali. Vsakako je Bismark Francozom veliko opravila dal, ko jih je v Afriko zvabil, in to pač le iz tega namena , da bi se oslabili in da bi ne imeli časa, misliti na Alzasijo in Loreno. V novovoljeni francoski zbornici je 100 advokatov, 39 zdravnikov, 27 časnikarjev, 7 notarjev, 4 judi.
Volitve v /Veiučiji se bodo vršile dne 27. vinotoka.
V Albaniji še zmirom ni reda. Ar-navti se po robu postavljajo in nečejo turškim oblastim pokorni biti, te pa imajo zopet premalo vojaške moči na razpolaganje, da bi uporno, oboroženo ljudstvo krotile.
prav obložen; pa če so njih bratje gimnazije obiskavali, ni bilo drugače, da so one doma poduk dobivale, ki je bil primeren njih stanu, njih zmožnostim in vsem tirjatvam visoke iz-omike.
Največ jih je bilo zadovoljnih , da so le povrhoma kaj vedeii o slovstvu ii umetnostih, uspešno in strastno pa eo se vadili jahati, plavati, boriti. Mnogi so se nosili, ako tudi sredi omehkuženega življenja, z visokimi resnimi mislimi, moškimi čuti, kazaje modrijansko, v marsikterem oziru, kristjansko prizadevanje.
K zadnjim so šteli Flavijo in nekaj njenih najboljših tovaršic, kakor Albino, Marcelo, Blesilo, Helvidijo in druge, ki so bile manj ali več oživljajočega duha navzete. Sklenila je tedaj Emilija zbrati jih okoli sebe in v poduk izročiti Evsebiju.
Upanje, da bode v družbi od sveta ločeni, Bkoro da zazidani, imelo je za mladega učitelja mnogo zapeljivega. Prijetno mu je bilo, od blizi poznavati ono vedenje, ktero je krasota zakrivala v javnosti. Menil je, da bodo njegove prizadeve in želje toliko bolj potrjene, če jih drugi sprejemajo. Sicer pa ni bil za slavo neobčuteu in ktero sredstvo bi moglo bolje biti, da se mu širi slava, kakor ustni lepih, blagih in ljubljenih gospa? Ali ne bi našel sredstva, da sebe spopolni in očisti, v
tem nežnem občevanju, v tem častnem obhodu?
Prestopivši prag palače, zdelo Be mu je tisti dan, da se vriva v svetišče in da so mlade plemenitaške duhovnice in vestinje.
Njegova zgovornost je očarala precej sprva to boljarsko družbo. Zares druzega ui bila. Bila je sestavljena iz samih nasprotij. V njegovem govorjenju bilo je nekaj pristnega, naravnega, neiskanega, v kterem so se vrstile helenske, po Homerju krojene jezikovne posebnosti s hebrejskimi iz sv. pisma jemanimi zavijavami; izrazi C:ceronove pisave, nove in starinske besede iz Jeruzalema in Plauta. Nepokvarjena domišljija njegovih poslušalk bila je vsa ognjena, ko jim je grajaje in hvale opi-saval staro družbinstvo in slikal novo oliko. Magnetičen tok je prehajal učitelja in učenke.
Tako predavanje se ni nobeni bolj dopa-dalo ko Flaviji, ki je občudovala nasprotje med zastarelim predavanjem šolskih modrecev in njegovo živahnostjo. Tista moč, ki je tekla iz prepolne duše mladega Dalmatina, lila je tokoma v njeno sprejemljivo dušo, neznane čute dosedaj neznano življenje vzbudivši. Nenavadna veselost se je svetila na njenem obrazu tiste dni, ktere je Eusebij dohajal; v njegovi navzočnosti videti je bila molče sedeča in kaplje J njegovih besedi sprejemajoča. (Dalje prih.)
Izvirni dopisi.
Hrvatska, 26. avg. V nekem tukajš-nem listu br. 35. popisuje hrvatski romar utis, ki ga je Ljubljana nanj naredila. Ker je stvar v marsikakem oziru zanimiva, podajemo spis po besedi. Piše tako-le: V Ljubljani imam znanca vže kakih 15 let, mislim g. dr. Z. To je drugikrat, da sem njemu najprej namenil svoj obiBk. Ne naševši ga doma , napotim se v kavarno, kjer se pozdraviva. A toliko da sva prve besede izmenila, mi pokazavši na mojo surko de: „Vi še zmiraj nosite madžarsko to obleko".... Treba je namreč vedeti, da sem jaz morda „zadnji Mohikanec" ki še zmera raje imam surko kakor suknjo, tako za vsakdanjo, posebno pa za svečano nošnjo. Menim, da črna surka je sprejniši odev ko črni kaput. čemu bi narodni odev menjaval po vetru? — Mene je ta razžaljiva nedelikatna opazka Z-ova tem bolj v srce zbola , ker je tudi on to madžarsko obleko" pred kakimi 15 letmi mnogo sam nosil, pa v onem času, ko je odgojal sina jednega najhujših unijonistov. Premagam se in povae hladno odgovorim, da to češmadž. odelo ni drugo, ko prekrojeno hrvatsko in po nekaj poljsko. — Ali Dr-u ni bil dosti le ta napad. Kakor ,,z neba pa v rebra se začne" rogati
našemu hrv. vseučilišču____ter konča : Jaz bi
nobenemu Slovencu ne svetoval, da naj gre na zagrebško vseučilišče. Tam se le pravda, učiteljske moči so še slabe, noben učiteljev nič ne piše.... in da konec delo okrasi, navede Miklošičeve besede, da v avstrijske) monarhiji sta dve sveučilišči — preveč: zagrebško pa črnoviško I — Ne morem povedati, kako so me te nebratovske expektoracije bolele. In to je govoril Slovenec, ki je toliko in toliko let preživel v gostoljubni Hrvatski, ki se je v Hrvatski v surki dal fotografovati ; ki je iz Hrvatske odpenjal strele na slovenskega Don Quixotta della Blatnavas, zato ker je on toisto Slovencem zanikaval, kar zdaj dr. Z. hrv. sve-
učilišču pregovarja____Kaj sem storil? Drhtal
sem, vsaka žilica v meni se jo treBla pravične
jeze nad to kukr -*čino---- Poleg vsega tega
bi se noben Hrvat našel, ki bi o slovenskem vseučilišču tako obsodbo izrekel, kakor jo je Z. o hrvatskem. — Jaz sem na to prav prijazno odvrnil g. Dr-u to, kar smo odvračali našim najhujšim sovražnikom v obrano našega vseučilišča, da namreč nobeno ni takoj po svetu zaslovelo.... Spomnil sem ga nemških ,,buršenšafte", koliko da se v njih potrati s pivavkami, vlačenjem časa in zdravja in živ-
Ijcnja. Daljo nisem držal za vredno, — da začnem polemiko ž njim. Kdor začno tako govoriti, mi jo preveč neljub, da bi ho ž njim podajal v razgovor. Razideva so. Jedva sem čakal tega treuotka. To je drugi pot, da sem moral od g. Z. slišati tuko nemilo in neraz-ložne očitbo.
Krenem na železnico. Tu izvem , da sem za celo uro prezgodaj priSel. Zato sedem v gostivno, ter vzamem ua mizi ležeči listič „Slov. Narod". Pregledavši politični del, v kterem ni bilo nič važnega, pade mi pogled v podlistku na članek: (ljuro Daničič.Zivotopisua črta Bestavil M. Millavrh. Tukaj jo torej, mislim, nekaj našega, dasi Bcm vedel, da zu Hrvata no bo doBti novega, lu vendar! Mislil sem že, da je po nejevoljnem razgovoru z dr. Z-om polna mera mojih nevgodnOBti — ali glej, zdaj mi jo „81. Narod" s svojim podlistkom imel poklicati v pamet: Noch immer nicht genug. V tem člunčeku, ali bolje rečeno v njegovem poglavju, ki že zadostuje, da izda nazega kom-pilatorja, piše se Daničič kakor človek, ki je Hrvatom storil veledušno koncesijo, priznavši, da srbski pa hrvatski jezik Bta jeden. Pravi se namreč: Daničič je bil pristaš znano teorijo dr. Fr. Miklošiča, ki pravi: „Chorvatisch \vird gesproehen in Istrien, Kttsteuland, Dalmatien, von den katholisehen BoBuiern und Ilerzego-vineru, der chemaligen Militiirgrenze und Sla-vouieu". Potem dalje: „Bunjevci in Bošnjaki ho se zdavnej posrbili (?)", kakor Vuk pravi. Kjer se omenja Daničev miroljubiv iu popustljiv značaj, ki ga ju nagnil k nazivu: jezik HrbBki uli hrvatski, stoji pripeta opazka Fr. Miklošiča iz najnovejšega izdanja njegove: Vergieichende Gramm. 1. 2. Aull. 187!), kjer bo nasproti Daničiču trdi: JCs mtige wol be-merkt werdeu, dass mir serbiach umi chorva-tiseh al« zvvei (I) sprachen gelten und ich den ausdruck srpski iii hrvatski lil r falsehlich halte." Tako slavni učenjak, slavist Miklošič. Pred VHem moram milovati urednika „Slov. Naroda", ki bo zove Armič, kterega ne poznam, in no vem, čejefaktični urednik. Tako pisani članki mečejo (da nemški rečem) veliko senco na vred-niško HposobnoBt vsacega reduktorja. Ako sam nisi veščuk, treba ti jo, da ho zateči k mnenju in svetu kakega strokovntka, kteri bo gotovo dotičuim novinam na korist urednika od-vernil, da nu pošilja med svet delu kukoršnega koli vekuča, ki morda šu ni prav stresel prahu z deških hlač, kaj še le, da bi bil preučil jezik in književnost luvatuko in srbsko. Kajti članiči pisani s tako učennko površnoBtjo ne lu da znanstveno uiso nič vredni, temuč pri neiskušenem, ktere bi imel podučiti, še bolj motijo, in kar je šo huje, žalijo tudi najtanja čutBtva prvega sosednega naroda, brez kterega Slovencem m lahko živeti. ... Daničič ju storil kako koncesijo, milost Hrvatom? Norosti D. ničesa ni popustil, razen na kur ga jo daljni nauk in izučevanje brv. pism. spom. spominkov primoralo in prisililo. De norec in nevodnež more nasprotno trditi, da srbski ali hrvatski ni to isto. — No, kaj pa Miklošič? ta pač ni ne norec ne novednež, in vendar on pobija Daničiča. Da, Miklošiž ni niti eno niti drugo, ampak tretjo, in to — zlobnik. Meni je žal, da moram o svojem nekdanjem učitelju tako črno kritiko napisati. A lejte, žo 20 in šo več let igra M. na dunajskem vseučilišču zlosodno ulogo, ktera razkoljujo srca njegovih hrvatskih, slovenskih in srbskih poslušalcev. Dani je znanost že dolgo ovrgla iu pobila zlobo in neresnico M. nauka, du so le čakavci pravi Hrvati, štokavci Srbi, kajkavcl pa Slovenci, vendar on no preneha z učiteljsko svoje stolice s
pestjo udrihati resnico po obrazu in podrža-vati avojo mnenje. Zaradi tega jo imol on žu o predavanjih jako pohujšljive doživke, ko je n. pr. Trbojevič drastično protestiral proti njegovemu srbljenju Hrvatov. Sicer pu to pri njem ni nikakoršen čudež. Kdor moro biti tako nehvaležen do Hrvatske, gder je — v Varaždinu — položil temelj daljuej sreči svojej; kdor moro tako trd biti proti svojej lastnej krvi, kakor se je o tem dosti pripovedovalo med njegovimi dijaki.... pa ga nečem rešetati, jaz pravim le to: M. je proti Daničiču in Ja-giču poleg vsega Bvojega druzega znanju preveč zelen, da bi nju on smel na laž nagnati. Te dva človeku si bolje razumeta na hrvaščino. Toraj naj si Slovenci zapomnijo, ter naj že enkrat prenehajo dregati v živec Hvojo prve bratu s tako plitvo pisarijo, kakor je tu živo-topiB, in še manj naj ne priobčujejo tako ne-vrednosti , kakor jih prinaša njih najnovejši liat „Kres" v Celovcu, Pruv žulostno bi bilo, duši jo bilo tu pot jiotrebno, du bi je morali šu lo Hrvati opozoriti, kako trpki and bi utegnilo obroditi tuko neprijateljsko, periidno pi-Havstvo. Oni nami morujo zmoči toliko opreznosti, da take književne Huiradnosti izpode iz posvečenih hramov književnosti. Naj ho vuru-jejo tacih kužnih koštrunov. Sicer — poštenim Slovencem čast in poštenje ! — Tako hc najboljša salata naredi. —
Domače novice.
V Ljubljani, G. septembru.
(Vabilo k milim darovom za zidanju cerkve. Jezusovega Serca v Ljubljani.) Naš ini-lostljivi knez in škof ho v pastirskem listu l!). julija 1881 vernim ljubljanske škofije oznanili, da se v velikem mestu kranjske dežele zida nova cerkev v čast presvetemu Sercu Jezusovemu. Vsled tega pastirskega lista ho tedaj podpisano „društvo zu zidanje cerkve Jezusovega Serca" h toplo prošnjo, zu podporo obrne do prebivavcev ljubljanskega mesta in njegove okolico in vho kranjske deželo, ki imajo vHclej pripravljeno Herce pospeševati, kar je v njih moči, vhc, kar tiče čiiHt, Božjo in Hrečo bližnjega. Prepričuuje, du mašnikom iz misijonske družbe hv. Vincencija Pavijana, ki so bili Hem poklicani na pomoč v dušnem pustirstvu, je treba izročiti posebno cerkev, in pn preblaga misel, zapustiti prihodnjim rodovom stanoviten spominek spoštovanja, ljubezni in zvestobd kranjske dežele do svetlo cesarske rodovine, je vzbudila v prečestitim miiostljivem knezu iu škofu sklep zidati novo cerkev. Pervi kamen za zidanje cerkve je bil 10. maja 1881, v dan poroko Nj. cesarHke vi-BOkoBti cesarjeviča Rudolfu z Nj. kraljevo Bvet-lostjo princesinjo Štefanijo, poglavitni temeljni kamen pa 14. maja vložen iu hIovchiio blugo-slovjen, iu že se vzdigujo hiša Božja višu in više, tuko da, ako bodo dobrotljive roke zidanje močno podpiralo, He hodu pod Božjim varstvom poprej kakor v dveh letih lepa go-tovska cerkev velikemu mestu kranjsko deželo v čuHt dodelala. Vhu Kranjce in zlaHti Ljubljančane, ki je njihova delavna kerščanska ljubezen sploh znana, prijazno prosimo, nuj tudi zidunjo novo cerkve, ki bodo umetnikom in obertnikom marsikako priliko za izveratno delo dajala, na vho moč podpirajo. Vsak, tudi narinanjši dar ho s hvaležnostjo sprejme. Ako radodarno roke dalj časa rodovno le en sold na teden našemu namonu darujejo — in kdo bi tega ne premogel I — bo zidanje cerkvi Jezusovega Serca veliko lutnje doveršeno. Darovi naj se izročujejo visokočostitim gospodom
duhovnim pastirjem ali odbornikom društva zu zidanju nove cerkve Rudolf grof ChoriuBky, c. k. vladni svetovalec; Anton Urban, stolni župnik; Andrej Zamejic, kanonik; Adolf Wag-ner, arhitekt; Jožef Kronberger, Filip Predika, profeHor; Janez Germak, inženir; Alojzij Lindt-ner, uradnik c. k. državnega pravdništva; Avg. Krzin, uradnik; August Garib, tapecirar; Jernej Marn, Hlužabnik ali pa knezoškt lijski pisarnici. Zidajmo todaj z združenimi močmi cerkev Jezusovega Serca Bogu v čast, dušam v zveli-čanje, iu v spričevanje naše ljubezni in zvesto vdanosti do svetle cesarske rodovine!
V Ljubljani dnč 18. avgusta 1881.
Predstojništvo zu zidunjo cerkve Jezusovega Serca.
TrodBodnik :
Rudolf yrof Chorinski,
e. k. vladni svetovalec.
Zapisnikar:
Jožef Kronborger,
c. k. profosor.
(InStalacija) vsem Ljubljančanom dobro znanega in priljubljenega bivšega stolnega kaplana g. Jak. Dolenca kot župnika na Igu hc je vršila zadnjo nedeljo jako hIovchiio. Ves Ig in njega okolica bila je po konc*, vho ozalj-šano z narodnimi, cesarskimi in cerkvenimi zastavami. Ižanci so šli novemu župniku nekaj pota na proti, ter ga veselo pozdravili in s čaBtjo sprejeli. Došlo jo k slavnoHti mnogo duhovščino in radovednega ljudstvu iz vseh krajev.
(Vabilo k slovesnosti Josip-u JurtiS-u v spomin), ktero priredijo vipavHki redoljubi ua Malega Srnama praznik — prihodnji četrtek dnč 8. Heptembra 1881 po končani kmetijski tomboli, t. j. ob 6. uri zvečer. Program: Prvi de). 1. Davorin Jenko: „Naprej'1, sviru vojaška godba. 2. Slavnostni govor. 8. A. Ilajdrih: »Jadransko morje", moški zbor. 4. Vojuška godba. 5. X: ,,Jurčič u v spomin", Hlavnostna deklamaclja. 6. Resch : „Skrivnostna ljubezen", moški zbor h spremljovunjem vojaške godbe. 7. a) Ruska narodna: „Sarafan"; b) Princo-zinja Kočubej: ,,Povejte ji!" — samospeva za Bprani. 8. Vojaška godba. 9. A. Nedved: ,,Moja rožica", čveteroHpev. 10. Vojuška godba. U. Dr. B lpavic: „Domovina", moški zbor z]ba-riton- in tenor-solo. 12. Vnjaškn godba. Drugi del: Slavnostni ples, pri kterem »vira vojuška godba. Vstopnina k prvem delu programa za osebo :tt) kr, k slavnostnemu plesu za gospodo po 1 gld,, gospd in gospodičino bo proste. — (listi dohodek je namenjen Jurčičevi ustanovi, zato se velikodušnosti no Ntavijo nikake meje.
(Izlet ljubljanskih narodnih pevcev.) Naši pevci so se pretečem) nedeljo na Bledu prav dobro imeli. Bilo jih je trideset. Tuji gostje kakor tudi domačo kmečko ljudstvo so z veliko pohvalo slušali ubranim glasom naših izurjenih pevcev. Gostilničar Goljaš jo napravil pevcem na čast umetni ogenj.
(Okrajna cenilna komisija za ljubljansko okolico) je imela v petek shod. Iz vhu okolico jo došlo 29.000 reklamacij! Komisija meni, da bo šn letos cela zadeva rešena, toraj si je lahko miHliti, da bo od teh 29.000 reklamacij lo maloktera uslišana, čemu si ljudje delajo nepotrebne stroške.
(Popravek.) V zadnjem ,,Slovencu" smo rekli, da je zadnji čuh pritožiti su na 12. dan septembra odločen. Res je to , pa le za tiste gospodo, ki ao do 12. avgusta plačilno listo od zadevno gosposko prejeli. Kteri že niso tega prejeli ali pa ho liste pozneje prejeli, to ne velja, ampak obrok .')() dni za reklamacijo ve-Iju od dnevu vročbe (ne vrožbe) ali prejema plačilnega lista od dotične gtmpoHkc.