Cena 50 Cent.
»Goriški list« izide vsako sredo in soboto zjutraj. Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47. Telefon štev. 292.
Gorica, čne 27. maja 1944
Oglasi se zaračunavajo po ceniku. Bančni konto pri Cassa di Risparmio Gorica.
na Primorskem
»Adria-Zeitung« od 21. t. m. zopet poroča:	Nekoliko dni
po objavi težkega poraza, ki so ga doživele komunistična tolpe v Jadranskem Primorju, se je zvedelo za nov velik uspeh, ki so ga dosegle nem. ške čistilne čete v nekem drugem predelu istega operacijskega področja. V tem okolišu se je posrečilo nemškim planinskim lovcem kljub ne-ugodnemu ozemlju pri najmanjših lastnih izgubah zaje* ti in razbiti močne tolovajske tolpe.
V	teku več kot dvateden-skih bojev so bile zadane ko munistom zelo težke krvave izgube. Po zanesljivih podatkih lahko računamo, da so imeli 2 do 3 tisoč mrtvih in ranjenih. Našteli smo tudi mnogo ujetnikov. Zanimivo, da število pribežnikov znatno preseda število ujetnikov. Tudi številke raznolikega plena: orožja, municije in razstreliva so zelo upoštevanja vredne. Poleg tega smo dobili v roke spise z bogatimi po datki.
Poskus močnejših komunističnih čet vdreti na srbsko ozemlje se mora smatrati za dokončno Izjalovljen. Pri tem poskusu so zgubili komunisti v času od 18. marca do 17. maja skupno 2736 mrtvih, okrog 2400 ranjenih, mnogo ujetni-
t V ’n v Pribežnikov. Tudi plen orožja in opreme je bil zelo velik.
Admirali obsojeni na smrt
Parmu, 26. maja. Dne 22. maja je izredno sodišče za zaščito države sodilo italjanske admirale Innigo Campioni, A-lojza Mascherpa, Priama Geo-pardi in Gina Pavesi. Prva dva sta bila na obravnavi pri šotna, dočim sta druga dva bila sojena v kontumaciji. Obtoženi so bili prvi trije zločina izdajstva, ker so 8. sep-tembra takoj po sprejemu naznanila o premirju, izpolni-> ukaze, ki jim jih je dala nova vlada, ako so tudi ti ukazi bili taki, da bi jih noben čast-njk ne smel ubogati, ker niso bili v skladu z osebno častjo m mornariškimi zakoni. Pavesi je bil obtožen, da se jo predal zaveznikom, ko je Pantellena, otok, katerega bi moral braniti, še bil v položaju da vzdrži sovražne napade.
Campioni, Mascherpa, Leonardi in Pavesi so bili obsojeni na smrt. Nad Campionijen* in Mascherpa je bila obsodba izvršena potom ustrelitve ob 5. zjutraj po obsodbi.
Papeževa osebna straža
Rim, 26. maja. Papeška častna garda, ki je doslej sodelo-vala le pri svečanih obredih, Papeževih sprejemnih ter slugah božjih, ki jih je čital pa-Pež. bo sedaj vršila tudi pravu stražno službo. Dočim bo po dnevi straža v stražarskih Prostorih, bo ponoči njenih osem mož pod poveljstvom častnika v činu polkovnika stalno stražilo papeževo osebo.
VEDNO VEC OKLOPNIKOV.
139 sovražnih letal uničenih - Vedno hujši obrambni boli na italijanski fronti
Fiihrerjev glavni stan.
Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo:
Velika obrambna bilka v Italiji postaja vedno hujša. Sovražnik nastopa z vedno večjim številom oklopnikov. Na zapadnem krilu fronte na mostišču pri Nettuno smo odbili nekaj napadov in uničili sovražne oddelke, ki so se izkrcali za našo fronto. Južnovzhodno Aprilije se nadaljujejo težki boji. Na obeh straneh Cisterne smo zamogli po težkih bojih zajeziti sovražne vdore tik pred topniškimi postojankami Močni sovražnikovi napadi proti Cisterni so bili odbiti in pri tem je bilo uničenih 17 o-klopnikov.
Naše čete so napuzlile področje Liltorie in se pomikajo, po navodilih proti pogor-skenm robu na severovzhodu, da se tam' združijo s četami, ki so bile odmaknjene iz okolice Terracine. Gibanje čet se razvija navzlic močnemu sovražnikovemu pritisku načrtno.
Na obeh bregovih Lirija napada neprijatelj z veliko premočjo in podpira te napade z neprestanim bombardiranjem in močnimi oddelki oklopnikov.
Naše čete odbijajo pogumno vse napade. V protinapadu južnozapadno San Gio-vanni in Ruccasecca je bilo uničenih 50 oklopnikov. Ponovni, potom oklopnikov izvedeni napadi na Pieditnonie so se izjalovili m neprijatelj je imel velike izgube.
Pri Livornu so naše lahke edinice potopile sovražno tor-pedovko.
Z ruske fronte nič novega
Angloamerikanske letalske skupine so tekom včerajšnjega dne in zadnjo noč izvedle nekaj terorističnih napadov. Naše obrambne sile so uničile 139 sovražnih letal, med njimi 115 štirimotorskih bombnikov. Razen tega je bilo sestreljenih nad Italijo 16 letal. Pri napadih so bili poškodovani Berlin, Wienerneu-stadt in več krajev pri Dunaju. Tekom noči je bil cilj sovra-
žnega napada Aachen, Berlin in Aachen sta utrpela večjo škodo, posebno v stanovanjskih okrajih, kjer se beležijo tudi človenške žrtve.
Gorica, 26. maja. V. R. - Sovražno trmoglavo napadanje na i-talijanski fronti pastaja dnevno o-strejše a vedno bolj junaško mirna postaja nemška obramba. Kakor že večkrat in na več bojiščih nameravajo Nemci fronto skrčiti in po vsej priliki se jim bo to tudi posrečilo. Da so zato potrebne te-ritorijalne žrtve je umevno, toda poveljstvo ima pred seboj predvsem glavni cilj in to je splošna obramba in zid napadajočemu sovražniku. Neprijatelj meče v borbo vedno večje množine oklopnikov, vedno večje mase ljudi. Mudi se mu do uspeha, Ta bo, ako do njega pride, vedno le lokalnega pomena, ker s tem ne bodo nikakor nepri-jatelji mogli izenačiti bilance dosedanjega poteka vojne, Nemčija trdno sloni na svojih vojnih pridobit-kih in z njo njeni zavezniki. Ako hočejo Angloamerikanci z ofenzivo nuditi očku Stalinu nadomestek za drugo fronto, je ta nadomestek precej klavern in ne vemo, ako se bo tovariš Džugašvili zadovolii z njim. Na vsak način smo sj invazijo predstavljali povsem drugače in drugo fronto tudi. Vprašanje je sedaj, ali nočejo ali pa — ne morejo.
BENEŠ PRODAJA ČEHE BOLJŠEVIKOM
Stockholm, 26. maja. »Mor-gen i idningen« poroča iz Londona o novi politični sen-, zaciji. Trenutno naj bi se na-mreč Stalin in Beneš pogajala
o	sklenitvi novega sovjetsko-češkega pakta. Takrat pa no gre več za vojaško zasedbo dežele po sovjetskih četah v primeru zavezniške zmage in za izročitev vse vojaške in politične moči trenutnemu sovjetskemu poveljniku in njegovim sodelavcem, temveč tvori predmet pogajanj go* spodarska izročitev bivše Češkoslovaške Sovjetski zvezi, praktično gre sedaj za popolno gospodarsko spojitev Če-ŠKe s Sovjetijo.
Ta švedska vest pravi med drugim: izredno važni sovjet-sko-češki gospodarski razgovori so že v svojem zaključnem stanju. V tukajšnjih go spodarskih krogih je zbudilo posebno pozornost obvestilo, da so med pogajanji rešili tež ki valutni problem na ta na čin, da bodo kasneje izvedli stabilizacijo češke valute s Pomočjo priključitve na sovjetski rubelj. Enako pričakujejo zelo močan državni poseg v češko industrijo, predvsem pri premogovnikih in \ ?• centralah, ki bodo postavljene pod državno nadzorstvo.
Svet stoji torej tu pred popolnoma novo metodo sovjetske vojne diplomacije. V Moskvi se ne zanašajo več na to, da bi v primeru skupne zma’ ge nad Evropo dobila Sovjet-
ska zveza avtomatsko večji del celine. Da bi izključil vsako vmešavanie zapadnih sil na področju sovjetske Evrope, določajo sedaj že v naprej in sporazumno z begunskimi politiki, akreditiranimi v Lon-donu brezpogojno vojaško, politično in gospodarsko izro-čitev raznih evropskih držav Sovjetski zvezi, tako da. zavezniki kasneje temu ne bodo mogli več oporekati.
Ironija usode pa je hotela, da je neki finančni strokovnjak češke begunske klike prejel včeraj povabilo predsednika Roosevelta, naj se u-deleži svetovne valutne konference, ki jo pripravlja ameriška vlada in ki bo v kratkem v Zedinjenih državah.
Amerikancl miralisio nun Mo
Stockholm, 26. maja. Po vesti »Aftenbladeta« iz Wa-shingtona pripravlja ameriško zunanje ministrstvo obsežno izjavo o povojnih ciljih Združenih držav glede Evrope. V washingtonskih krogih pravijo, da bo ta izjava objavljena tik pred pričetkom invazije proti Evropi, ker pričakujejo od nje, da bo imela močan psihološki učinek na vse evropske države. Sicer ra zen Roosevelta in njegovih najožjih sodelavcev še nihče ne ve ničesar o vsebini te izjave, vendar menijo, da bo šlo »za konkretnejše preciziranje Atlantske listine in teheranske deklaracije«.
2? Amcrii gangsterji nad Italijo
Milan, 26. maja. Prosvetno minisrtstvo je objavilo se znam vseh cerkva, zgodovin, skih palač, samostanov, muzejev, knjižnic, umetniških galerij, dragocenih zgodovinskih in kulturnozgodovinskih umetnin, ki so jih po raznih mestih severne, srednje iii južne Italije razdejali in povzročili sovražni bombniki s svojimi napadi. Pregled razdejanih umetnin najrazličnejših vrst kaže, kakor pravi po ročilo ministrstva v uvodu, da hoče sovražnik s terorističnimi napadi uničiti italijansko kulturo v njenih značilnih oblikah, kakor se je ohranila mnogo stoletij.
V	Turinu je bilo 6 palat | največje kulturnozgodovinske j vrednosti popolnoma razdejanih. Med njimi je posebno lepa palača akademije z bo-gatimi dekoracijami iz dobe rokoko, dalje 6 cerkva in kapel, od katerih so bile nekatere zgrajene v srednjem veku, končno tudi antični arzenal iz prvega stoletja.
Posebno huda razdejanja so povzročili sovražnikovi bombniki v Genovi. Veliko škodo so napravili na 7 cerkvah, 11 nalač iz renesančne dobe je bilo popolnoma porušenih, med njimi Palazzo Ducale, v katerem se je odigraval velik del genovske zgodovine. V noslopju ligurske akademije ie bila izredno dragocena knjižnica skoraj popolnoma uničena. Dalje je bilo 6 cerkva iz 16. in 17. stoletja s fre skami in štukaturami močno poškodovanih.
maša mmmm
STRAŽA
Tri tedne bo v nedeljo, odkar smo doživeli v Gorici ponosen vhod slovenske narodne straže in moramo reči, da se je v teh tednih slovenska zavest izredno dvignila. Dan poprej je izšla tudi prva številka našega lista, ki so jo go-riški Slovenci prav tako navdušeno pozdravili, kakor v nedeljo slovenske domobrance. Sicer so bili manjši odredi domobrancev že poprej v Gorici, toda tako prepričevalen nastop je bil mogoč šele, ko je prišla večja, strnjena četa naših Kraševcev, Primorcev in Goričanov.
Ako se spomnimo naše narodne zgodovine, moremo takoj vedeti, da je bil Slovenec, posebno pa naš primorski Slovenec, vedno dober vojak. Saj so na primer med prejšnjo svetovno vojno nekatere posamezne stotnije, sestavljene izključno iz Kraševcev, držale cele fronte. Naš slovenski fant, kadar gre pod orožje, tudi dobesedno razume prisego in jo drži.
Zato smo na sestav narodne straže ponosni, saj vidimo naše krepke in zagorele fante, ki se zavedajo velikih in važnih nalog, katere morajo izpolnjevati in k< jih, neprimerno še večje, čakajo v bodočnosti. Največja moralna sila naših fantov pri narodni straži je ta, da se zavedajo dolžnosti, da morajo v tem odločilnem trenutku braniti sebe, svoje družine, svoje matere, svoje očete, svoje vasi, naše goriško mesto in končno vso našo domovino pred onimi sovražniki, katerih se še pred nekaj leti nismo nadejali, da bodo nastopali po naši lepi Goriški, pred internacionalnimi komunističnimi agenti it* njihovimi zapeljanci, dasi -so ti lastni bratje po rodu. Po rodu, iz katerega se s svojimt umori sami izključujejo in ne bodo vanj nikdar več sprejeti, razen onih, ki se ne skesajo še sedaj in ki nimajo najtežjih bratomorov na vesti!
Naša narodna straža je že sedaj na Goriškem tako močna, da vzbuja tolovajskim nasprotnikom strah. Kolikšna je vendar razlika med narodno stražo in med tolovajskimi »brigadami«, »bataljoni« in »četami«. Na naši strani imamo izurjene častnike, ki vedo, kaj hočejo, ki so izobraženi, sicer po vojaško strogi do poslušnega moštva, toda pravični in blagohoteči, na oni strani, tam v grapah in gmajnah pa razne »komisarje« od katerih marsikdo niti pošteno brati ne zna, dalje razne kuštrave in propadle »komisarke«, ki jih niti zadnji »tovariš« ne pogleda več. Naša na rodna straža plača takoj vse. kar kupi, ničesar ne »rekviri-ra«, ne izdaja nikakršnih bonov, — kako nasprotno pa delajo »tovariši«, ki so v resnici roparji m morilci in katerim ie vseeno ali pobijejo družino poštenega kmeta ali pa mu odvedejo iz hleva zadnjo kravico!
Povsod, kamor je prišla v naše goriške ali primorske kraje naša narodna straža,
«ČR\E BUKVE» SO IZŠLE
povsod se je ljudstvo razveselilo, kakor odrešenja. Naše ljudstvo ni neumno in čeprav je včasih verjelo v bajko o »belih hudičih«, o »belogardistih«, danes tega ne verjame več, temveč iz vseh krajev prihajajo prošnje:	»Pošljite
nam domobrancev, bomo vsaj življenja varni!« Tako je instinktivno naše ljudstvo spo-znalo, kje so njegovi pravi prijatelji in kje niso. 2e dopisi v našem listu dokazujejo to prav jasno, kaj šele prošnje, ki so izrečene na drugih mestih!
Le poglejmo, s kakšnim ra* dostnim navdušenjem je naše ljudstvo pozdravilo domo-brance — ne samo v Gorici — temveč v Kanalu, v Tolminu,
v	Idriji, v Ilirski Bistrici, v Postojni in povsod drugod, kjer so se naši zavedni slovenski fantje nastanili, povsod se je ljudstvo oddahnilo.
Raznim bajkam o domo-brancih dandanes na Goriškem sedaj seveda nihče več ne verjame. Morda je še sem in tja kak cincavcc, ki se bo-ji vojaške suknje in misli, da bo pretrpel pri domobrancih ne vemo koliko, so tudi ljudje, ki imajo težko vest in ki se boje najhrže zaslužene kazni, so pa seveda tudi odločni sovražniki domobranske misli. Zadnji naj le ostanejo tam, kjer so, naj bodo hlapci svojih zapeljivcev in naj uživajo vse blagodati grmovja in ležišča pod smreko. Za vse druge jc še čas, da se spametujejo in da stopijo v prave slovenske narodne vrste in da prevzamejo varstvo naših domov, sicer jim grozi poguba, zakaj domobranstvo na Goriškem je dandanes že tako mo čno, da more obračunati s svojimi sovražniki in s so-vražniki naših domov. Kdoi pa seveda hoče priti med domobrance, more biti pošten in mora imeti odkrito voljo, da sodeluje pri obnoovi naše do-vine.	-Ir
JOŠKO SCHIFF,
eden najvidnejših goriških mladih ljudi, član komunistične stranke, baje likvidiran od partizanov samih. Glej članek o njem v zadnji številki »Goriškega lista«.
Tkanine za proizvajalce zapredkov
Letos bodo prejeli proizvajalci zapredkov za vsakih 15 kg po 1 m tkanine in 30 g sukanca. V ta namen je bilo nakazanih za goriško pokrajino 10.000 m tkanine in 300 kg sukanca.
Amerikanci na „novo vojno'
Severnoameriški urad za paroplovbo priporoča, kakor javljajo iz Washingtona, ustanovitev povojne razerve v višini 1000 tovornih parnikov — za primer »nove vojne«.
Te dni je izšla v Ljubljani velika dokumentarična knjiga: »Črne bukve« o delu komunistične osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu.* Knjiga ima 247 strani ter pomeni nekako nadaljevanje še bolj pa dopolnilo brošure: »V znamenju OF«, ki je izšla februarja 1942.
Knjiga je opremljena z številnimi slikami, ki nazorno dokazujejo, kakšni so sadovi »osvobodilne fronte«. Zanimi-
vi	so fotografski posnetki zaplenjenega dela arhiva. To so najboljša dokazila, kaj pripravlja takoimenovano »slo vensko narodno-osvobodilno gibanje« slovenskemu narodu.
V	uvodu knjige je sledeča opomba: »Vse izjave in dokazila, ki jih delo navaja, so posneta po izvirnih dokumentih, ki so javnosti na razpolago. Vse je podprto z navedbo časa, kraja ter imen. Kjer je ime pri kaki izjavi ali pričevanju izpuščeno, se je to zgodilo zaradi tega, ker bi bila priča ali njeni svojci z objavo imena izpostavljeni, četudi samo začasno, smrtni nevarnosti zaradi komunističnega maščeva-
Beograd, 26. maja. Boljševi-ške tolpe na hrvatskem področju so v enem dnevu bojev izgubile nad 1050 padlih ter številne ujetnike in pre-bežnike. Nemške in hrvatske čete so zaplenile 16 strojnic, 3 protitankovske topove, 3 metala granat, 3 protitankovske puške, nad 300 pušk in 62 konj. Vojaki so dobili tudi mnogo čolnov, ki so služili tolpam kot prometno sred-
I	stvo.
Beograd, 26. maja. Velike tolovajske tolpe, ki so bile do ločene za vdor v Srbijo in ki so bile v zadnjem času z vidnim uspehom poražene v srednji in vzhodni Bosni, se sku šajo v zadnjih dneh rešiti pro ti severu in jugu, oddelki SS pa jih vedno znova zasleduje jo. Prostovoljci SS so pri Fodži napadli tako zvano 17. tolovajsko divizijo iz južno-vzhodne Bosne. Pri tem so jih uspešno podpirali bojni letalci. Vseh tolovajskih izgub zaenkrat še ni mogoče javiti. Tudi proti severu umikajoče se tolovajske skupine so se-vernovzhodno od Tuzle napadli muslimanski prostovoljci SS ter jih s topništvom močno zbili. Doslej so le v majhnem odseku našteli 371 padlih. Vojaki so zaplenili mnogo orožja, municije in vojaškega materijala.
Slabi izgledi biv. kralja Petra
Berlin, 26. maja. V zvezi s prihodom tako zvanega vojaškega odposlanstva Broza-Ti-ta v London, piše »Voelki-scher Beobachter«, smatrajo v Angliji kot popolnoma sa-mo po sebi umevno, da ti odposlanci niso stopili v nikak stik s kraljem Petrom, ki velja še vedno kot legalni kralj ter uradni zaveznik britanske vlade. Poleg tega so ti delegati tudi hladno izjavili, da postajajo izgledi kralja Petra vedno slabši. »Newsi Chroni-cle« je kralja Petra, ki sta ga Anglija in Amerika kot mnoge ostale potegnili v vojno, celo cinično izdal.
Tudi grškemu kralju ne gro bolje, piše »Voelkischer Beobachter«. Njemu so že namignili, da ne bo mogel upati, da bi se kdaj zopet vrnil na prestol svojih očetov. Barantanje s poljskimi begunci, zadeve s
Cilj knjige je, da z dejstvi razkrinka enega največjih zločinov, ki jih je komunizem zagrešil, ko je pod masko, narodno - osvobodilnega« boja hotel razbesneti komunistično revolucijo in pripraviti boljše-vizacijo našega življenja, ker je s tem zadal Slovencem globoko rano, ki jo bo treba zdraviti desetletja.
Če kdo dvomi v zločine OF naj prebere to knjigo, kaj h kdor pri vseh teh dokazih še omahuje je, ali zločinec ali p;» omejen.
Slovenci v Gorici pozdravljamo to knjigo, ker bo s svojim prihodom v širše sloj6. razjasnila pojme marsikomu, ki še stoji ob strani s prekrižanimi rokami, medtem ko pošten narod bije boj za svoj obstanek.
Knjigo toplo priporočamo in poudarjamo, da je dolžnost vsakega poštenega Slovenca* da knjigtj kupi in jo tudi prc bere,
Knjigo naročite v Ljudski tiskarni v Ljubljani.
V	naslednjih številkah se bomo še vrnili k podrobnemu opisu tega res dokumentarič-nega dela.
fiktivno češko vlado, londonska akcija Broza-Tita proti kralju Petru in zlom v grški vladi strahov, ki so jo porinili v Bejrut, pa do predloga o u-stanovitvi sovjetske države ob Kielskem prelivu, — vse to so dejstva, pred katerimi stoji danes britanska vlada, čeprav nikakor ne spadajo v sliko, ki si jo je prvotno ustvarila o ureditvi sveta in ki se končno dajo vsa dovesti na skupno enostavno vprašanje, ali bo Evropa z Anglijo kot I Stalinovo diplomatsko komin-ternsko naskakovalno četo boljševiška ali pa bo stari svet ohranil svojo lastno življenje proti Angliji in s tem proti boljševizmu?
Angleži aretirali Papandreuja
Carigrad, 26. maja. »Džum huriyet« javlja iz Bejruta, da so Angleži aretirali grškega min. predsednika Papandreua potem, ko se je v Libanonu sestal z grškimi skupinami. Grki, Poljaki, Srbi in ostali pripadniki malih narodov, ki so postali s tem, da so se zatekli v London, izdajalci svo jih narodov, dobivajo sedaj kar po tekočem traku plačilo za svojo verno spremstvo, kar jim Churchillova širokopotez-nost pri delitvi brc vsak dan znova dokazuje. Predvčerajšnjim so žrtvovali poljske »generale«, včeraj jugoslovanskega »ministrskega predsednika« in »vojnega ministra«, danes pa javlja turški list o aretaciji Grka Papandreuja.
V	treh dneh res lepa bilanca.
Volna oprana i Hralsta Pnoiorin
Zagreb, 26. maja. Uradno objavljajo, da je Poglavnik u-vedel v sedmih hrvatskih velikih župah, ki obsegajo vs& hrvatsko Primorje, vojaško u-pravo, ki ji bosta načelovala generala Besič in Tomaševič. Istočasno je bil minister z;» osvobojeno dalmatinsko o-zemlje dr. Edo Bulat razrešen svojih dolžnosti ter imenovali za državnega ministra v ministrskem predsedništvu.
V	uvedbi vojaške uprave na posebno ogroženih področjih vidijo pristojni činitelji najbolj zanesljivo sredstvo, ki naj v vsakem primeru takoj in najbolj zaščiti interese prebivalstva in države.
Dopisi
IZ GORICE
Slovenci, živimo v dobi borbe za obstanek. Če hočemo živeti kot prosti narod niv lastni zemlji, stopimo na plan. Nič naj nas ne plaši, kadar gre za dobrobit našega naroda. Skrajni čas je, da dokažemo pred celim svetom, da tu živi, je živel pred tisočimi leti in bo živel naš slovenski rod. Dvignimo kvišku pono-sno naše glave in poglejmo si jasno v oči. Kdor ni slep, vidi in kdor je zaveden naro dnjak, ta ve prav dobro, da nas čaka še huda borba na lastni zemlji za naš obstoj. In ravno za to ne smemo držati roke križem. Vsi za enega in eden za vse, to mora biti naše geslo. Proč z strankarstvom. Naša stranka je domovina. Goričani, zdramite se, ne plašite se boja, ne znoja. Skupna povežimo vse naše duševna sile in začnimo delovati za blagor vseh slojev in za duševno in gmotno obnovitev našega naroda v lepi sončni goriški deželi.
IZ VIPAVSKE DOLINE
Krasna je vipavska dolina, kamor se ozreš tam vidiš skrbno obdelane vinograde ih krasna polja, posebno pa še sedaj, ko jc vsa ta dežela po sejana in obdana z belim cve-tjem. Pa tudi rod ki prebiva tod, je plemenit, živahen, krepkega telesa in duha in nad vse gostoljuben. Malo-kje boš našel tako odkrito ih prisrčno dobrodošlico kot pri Vipavcu. Njegova hiša, j& vsakemu prijatelju odprta in kar bo najslajšega v hiši, bo nudil gostu: Zlatorumeno, izborno vino, domači šalam ali pa pršut rad in z širokim srcem deli gostoljubni Vipavec z vsakim prijateljem, ki ga poseti. Ponosen je Vipavec na Svoj dom, na svojo zemljo, dasi je ista trda: ne straši se nobenega truda in v potu svojega obraza deluje, trpi in se veseli v okvirju svoje drage družine. Pa tudi kot narodnjak, je bil in bo na prvem mestu. Ko sem pred nekolikimi dnevi potoval po beli vipavski cesti sem marsikaj videl in slišal. Prepričal sem sc, da je Vipavec na pravi poti in da se bliža čas, ko bo tesno spojen z trezno mislečimi bot-ci za blagor naše domovine.
KANAL
Z veseljem moramo sporočiti, da je novi slovenski časopis »Goriški list« prišel tudi k nam. Prav zadovoljni smo z njim, saj smo dovolj dolgo morali pogrešati domačega časnika. Vsa številna ofarska literatura, s katero su i nas dozdaj »osrečevali«, se lahko skrije pred pogumnim pisanjem »Gor. lista«.
IZ BAT
poročajo, da je bila tam v nedeljo 21. maja ljudska veselica z igro »Krivoprisežnik«, petjem in sklepnim plesom. Ker se je veselica vršila na »osvobojenem« ozemlju, je morala biti tudi ta veselica posoljena in zabeljena s čenčami in lažmi partizanskega govornika, ki je prišel iz gozdov, da naše ljudstvo kai najbolj nahujska proti domobranstvu. O teh fantih, v katere stavi zavedno slovensko j ljudstvo največ upov, je govoril tako, da je moral uboge gorjane, ki nič ne slišijo in ne berejo o slovenski tragediji, kakor samo to, kar jim gozdovniki povedo, prepričati, da ni hujših zločincev, kot so belogardistični »psi«. Svoje ogabno govorjenje je podprl z debelo lažjo, da so domo-
branci v Cerknem vlomili v tabernakelj, oskrunili Najsvetejše, pokradli svete posode, raztrgali oltarne prte in nazadnje še cerkev porušili. Resnica je ta, da pri nemški kazenski odpravi slovenskih domobrancev sploh ni bilo in da st imajo Cerkljani za vso nesrečo, ki jih je zadela, zahvaliti edino le zločinskim komunistom, ki prav namenoma izzivajo oblasti in tako rušijo domovino, kateri obetajo osvobojen j e.
Domobranci pa nimajo na mena delati, ampak le preprečevati škodo svojemu ljudstvu. To mora vedeti danes že \sak pameten človek!
Vse poštene ljudi z dežele prosimo, naj nam točno poročajo, kaj jim na raznih mitingih govore nredavatelji iz gozdov. Tako bodo naši ljudje nailaže spoznali, kaki lažnivi KI Mikci so ti vzgojitelji naroda. V Cerknem gotovo more noben še ^ako nesramen lažnivec predavati tako, kakor je predaval »g vzornik < v Batah.
KLAN \ PRT REKI
Naša vas se pripravlja na sprejem domobranske čete, ki pride te dni. Vsi se že veselimo njenega prihoda.
POLICIJSKA URA V SALONI OB SOČI
Prefekt goriške pokrajina iavlja:	V skladu z odredbo
Vrhovnega komisarja operativne zone Jadrana z dne 23. maja 1944. ki določa uposta-vo policijske ure, upoštevajoč mnenje nemškega vojnega poveljstva, in v skladu z Deu-tscher Berater-jem, v Gorici se odreja:	Policijska	ura z&
Salono ob Soči traia od 21. zvečer do 5. ure zjutraj. Ta uredba stopi takoj v veljavo.
VELIK POŽAR
V vasi Prapetno v Slov. Benečiji je pred dnevi izbruhnil ogenj, ki je napravil veliko škodo. Plameni so se hitro razdivjali in zajeli več poslopij. Le z največjim naporom ie uspelo ogenj omejiti in re siti vas. Pogorelo je več domačij, škoda gre v stotisoče.
IZ GORICE
USPEHI GOSPODARSKE POLICIJE V GORICI
Organi goriške gospodarsko policije so zaplenili dva čebra sadne mezge trgovcu Alojziju Vižintinu iz Moše, nadalje 1> kg paradižnikove mezge ml-rodilničarju Ultimu Furlana iz Ločnika, 7 kg tobaka Amaliji Paljavec iz Gorice in Silvi Barbani iz tržaške okolice, 5 kg masla gospodinji Amaliji Prezelj iz Trsta, 8 ko soli gospodinji Ivanki Žerjal iz Trsta, 30 kg koruzne moke gospodinji Mariji Trampuž iz Trsta, celega telička v kovče-gu likarici Jolandi Kumarjevi iz Trsta, 384 parov svilenih nogavic trgovskemu potniku Jožefu Viareggiu iz Benetk.
TATOVI PO GORIŠKIH STANOVANJIH 48 letna gosjiodinja Marija Rijavec iz Štandreža je odšla med letalskim alarmom od doma. Ko se je vrnila, je ugotovila, da so neznani tatovi odnesli več moških srajc in spodnjih hlač, flanelno pižamo in druge predmete. Skupna škoda jc nad 3.000 lir. Iz stanovanja 36 letne gospodinje E. Ru-stičeve iz Oglejske ulice je izginilo 10 čebrov sadne mezge in kilogram sladkorja. Tudi 50 letnega zidarja Franca Lipičarja so okradli. Oškodovan je za 400 lir. Policijska oblast poizveduje za tatinskimi nepridipravi.
n j a«.
Boljševiški porazi
na Balkanu
Stev. 7.
»GORIŠKI LIST«
Stran 3
I
IN
Grof Alessio Coronini
novi župan Gorice
Vrhovni komisar je imenoval za novega župana mesta Gorice grofa Aleksija Coroninija iz znane in zaslužne goričke plemenitaške rodbine. Svečana umestitev se je že izvršila. Novega mestnega župana toplo pozdravljamo tudi goriški Slovenci, obširneje poročilo o tem imenovanju priobčimo prihodnjič.
OBJAVA
Goriški meščani, ki so bili vpoklicani v mestno brambo, morajo priti v petek 26. maja t. 1. na nogometno igrišče Lit-torio, Via Baiamonti, točno ob 18.45 (vsi vpisani).
Vaje napovedane za v ne* deljo 28. oziroma v pondeljek 29. t. m. ostanejo prekinjene vsi c d binkoštnih praznikov.
^ Prihodnji teden se bodo vršili naslednji sestanki:
V torek 30. maja ob 18.45 (vsi vpisani).
V sredo 31. maja ob 18.45 (vsi vpisani).
V petek 2. junija ob 18.45 (vsi vpisani).
Opozarjamo, da morajo biti v zgoraj navedenih urah vsi vpisani že uvrščeni.
Tzgovor, da kdo ni čital tega poziva, ne bo veljal.
Witt gen
Rez. Hauptmann der Gend.
Sv. birma
l»o na binkoštno nedeljo v goriški stolnici ob 8.30, ob 10,— in ob 16.30;
na binkoštni ponedeljek v nadškofijski kapeli Sv. Križa ob 8.30 in ob 9.—.
Naš živilski trg
Na tržnih stojnicah vidimo vedno več sočivja in zelenja ve. Prve spomladanske cvetače so po 3.50 kg. Iz njih si la tiko pripravimo okusno juho, rižoto in mrzlo solato, kajti kuhane in ohlajene cvetačo porabijo malo olja. Okusno prikuho nam da por, njegova cena je 3.50 kg. Zelo sc je znižala cena grahu; pred kratkim je bil še po 30.— lir, zdij Pa ie že po 7.— lir. Tudi špat-geljni so že cenejši, kg velja le 10.60. Pikantno omako sl Pripravimo iz nove čebule, ki stane 4.80 lir.
Nadzemeljske kolerabice so po 4.20 kg. Dajo nam okusno prikuho in siccr predvsem mladi zeleni listi, ki vsebujejo polno vitaminov.
Primorska speejaliteta pa ie prvorezani redič, imenovan »primo taglio«, ki pa je v primeri z drugimi solatami precej drag, saj je kg po 60 lir. Znatno cenejši je drugoreza-ni redič, ki je po 3.40 lir.
Na črni stenski tabli so sicer označene še cene drugih povrtnin, ki jih pa še ni na trgu.
Na ribjem trgu ni velike izbire. Ribe I. vrste so po 6.50 lir. Večkrat prodajajo sipe, ki nam dajo prinravljcne kot vampi, prav okusno omako. Seveda moraš priti pred »ele-zno ograjo ribjega trga že o-krog šeste jutranje ure, če sl hočeš preskrbeti ribe, ki si jih želiš.
Zdaj si lahko kunimo za malo denarja prav lepe češnje. sai ne veljajo več kot 7.— lir kg.
Preden zapustiš trg, te prav prijazno povabi lepo cvetje. Ne moreš se odločiti ali bi kupila velike rdeče in bele no-tonke, ki te opozarjajo na bii žajoče se binkošti, ali pa drobcene in lepo dišeče nageljčke snežno bele barve, ki nas spominjajo prvoobhajancev in nraznika Sv. Rešnjega Telesa. Visoke bele marjetice pa pričajo, da so ušle izpod ostne kose zgodnjega kosca.
NOVI POŠTNI PODRUŽNICI
V	Carducc!ie\i ulici v ne- ! posredni bližini trga De Ami-cis posluje podružnični poštni urad št. 1., na Mutijevem Korzu nasproti parku pa podružnični noštni urad št. 2. Oba podružnična poštna urada sta bila ustanovljena z namenom, da razbremenita osrednjo goriško pošto.
Travnik - srce Gorice
Po tlakovani Rimski ulici, ki ji stoje ob strani mlada drevesca v zelenju in dve krasni palači, pridemo na precej obširen prostor, imenovan Travnik. Že ime samo nam pove, da je tu nekdaj rasla trava, ki je bila prav mehka preproga za bosonogo goriško otročad.
Nekdaj je bil Travnik tudi prometno središče Gorice, saj vodijo od tu poti na več strani, prav kot niti pajkove mreže.
Z Rimske ceste kar naravnost naprej, pridemo v Car-ducci-jcvo ulico, ki nosi imo velikega italj. pesnika in ki veže Gorico s Solkanom ir» Tolminom.
Tik ob cerkvi pelje lepo tlakovan drevored divjih kostanjev do soškega mostu, ki nas vodi v sončna Brda, preko ze-lenomodre Soče, opevana v prekrasni Gregorčičevi pesmi z istim imenom.
Ako gremo kar povprek Travnika mimo prefekture, nridemo v ozko in nekoliko vzpeto ter zavito reber Ra-stella, ki nas veže v Št. Petrom in s Krasom.
Pred cerkvijo je na levi strani lep vodnjak, ki je videl zgodovinske dneve goriškega mesta. Saj so na Travniku izvršili smrtno sodbo pred približno dvesto leti voditeljev tolminskih puntarjev. O starosti spomenika nam pričajo odpadli deli rok kamnitih kipov, iz katerih žubori hladna voda. Kadar nas obišče kra-ška burja, tedaj lahko opazu-
jemo, kako brblja in pljuska voda v okroglem koritu. Opoldan, ko rije sonce naravnost na vodnjak, pa bi lahko kar z vedri zajemali zlate tolarje — sončne lire, — ki drse preko drobcenih valov. V luninih nočeh pa leskeče nemirna gladina kot živo srebro, v katerega se potapljajo svetle zve zde.
S stopnišča pred cerkvijo se ozremo na grad, čigar pobočje krase zeleni vinogradi, preko poslopja samega pa visi krasna zelena preproga, stkana iz bršljana.
Še lepša kot zunanjost, je notranjost cerkve sv. Ignacija. Njene stene in njen strop bogatijo znamenite freske in ji dajejo videz razkošja. Goriški Slovenci ne morajo pozabiti lepih oltarjev, saj zdaj prav pogostoma obiskujejo lepo cerkev. Vsako nedeljo se bereta v nji dve slovenski ma-
ši s pridigo v materinščini in zdaj v maju pa se vršijo v nji tudi majniške pobožnosti. Prav v tem resnem času, se Slovenci znova zatekamo h Kraljici, ki že skozi stoletja razprostira nad nami plašč svojega posebnega varstva.
Na praznik sv. Andreja pa prihite v Gorico prav vsi primorski Slovenci. Njih prva pot je na Travnik, kjer jo znameniti »trg sv. Andreja«.
Pred prvo svet. vojno je bil Travnik važnejša goriška točka, zdaj pa ga je prehitela promenada — Corso, — kamor se je preselilo središče celega mesta. Travnik je o-hranil le zgodovinsko po membnost.
Pogled z Rimske ceste na Travnik je prav spretno narisal naš mladi slikar, ki nam odkriva svoje risarske zmožnosti.
Naši novomašniki
V	soboto 3 junija ob 8 in pol bo prevzvišeni gospod knezonadškof goriški posvetil v cerkvi Srca Jezusovega
11	bogoslovcev v duhovnike. Med temi novomašniki bo 8 Slovencev in sicer čč. gg. Ivan Hobal iz Sv. Lucije ob Soči; Jožef Koren iz Drežnice; Franc Krapež iz Otelce pri Ajdovščini; Ljubo Marc iz Ajdovščine; Albert Metliko-vec iz Devina; Vladimir Rijavec iz Trnovega; Mirko Ška rabot iz Šempetra pri Gorici in Mirko Žakelj iz Ledin pri Idriji.
NAPAD NA BANČNEGA BLAGAJNIKA
Blagajnik Zadružne banke v Palmanovi v Furlaniji je še ves prepaden prišel na mestno policijo javit, da je bil oropan. Po njegovi izpovedi so ga na cesti, ki pelje proti vasi Risano, nenadoma obstopili štirje zakrinkani ljudje in mu pod grožnjami odvzeli usnjato torbo, v kateri je nosil 100 tisoč lir. Policija preiskuje nekoliko tajinstveno zadevo.
Možak hribov pridiga
Te dni smo srečali na gori-ških cestah skupino ljudi, ki je pazno poslušala moža iz naših hribov. Radovedni smo bili in zato smo prisluhnili, da
bi ujeli kako besedo vnetega govornika. Ujeli smo sledečo stavke;
»Ljudje božji, vsa dežela i-ma že dolgo glavo v Žaklju. Nihče več ne razlikuje med belim in črnim, tako neumno so nas naredili učeniki iz gozdov. Toda v hribih sc dela dan. Palica nas je zmodrila. Te manjka tudi vam, Goriča ni, da se ne boste več navduševali za rablje svojega naroda ...« In poslušalke, ki morajo radi »osvobojevanja naroda« toliko garati in z vseh koncev dežele peš drsati \ mesto po razne podpore in živilske izkaznice, obložene z raznim blagom kot istrski osli, so mu glasno pritrjevale.
PRIDI SV. DUH!
Na binkoštni praznik sc spominjamo, kako je prišel nad Kristusove apostole Sveti
s sv°jimi darovi usposobil za ogromno nalogo sirjenja kraljestva božjega po vsem svetu, slo jc za to, da se stre kraljestvo satana in postavi kraljestvo božje.
Kraljestvo zlega duha se je posebno v zadnjih časih skušalo spet zakoreniniti tudi v našem sicer tako poštenem narodu. Brezvestni komunistični agenti so z vsakovrstnimi Prevarami mnogo naših ljudi tako premotili in zmaličili, da se moramo često spraševati: ah je to še, ali ni več naš narod?
V	jedru je to še vedno naše dobro in nepokvarjeno Jjudstvo, ali na njem se je nabralo toliko gnojnih krast, da ga bo mogoče le z resnim naporom spet popolnoma o-
zdraviti.
delo ozdravljenja in Prcrojenja pa mora izvršiti le eraško palico, a malo jih je,
ki bi se odločili tudi za edino pametne žrtve, da se teh stisk in celo samega pogina rešijo. Sveti Duh in mi lc z njegovo pomočjo. Naj bi nam naklonil zlasti te svoje darove.
Luč.
V	prvi vrsti potrebujemo luči, da bomo jasno ločili med resnico in zmoto, med voditelji in zvodniki, med deli pogube in deli rešitve. Lažnivi preroki so z govorjeno in pisano besedo naše ljudstvo tako omamili, da se predaja u-tvari, da se skozi težave tc ure preriva v pravi raj na zemlji, dočim so te težave le znanilke popolnega pokončanja. Velike luči potrebujemo, da spoznamo, na kako pogubno pot smo zašli in da pravočasno spoznamo pot iz sedanjih zagat v resnično svobodo in vsestransko boljše čase.
Moč.
Luč je prva stvar, a ne zadostuje. Marsikdo je prišel
do spoznanja, kako strahotno so »osvoboditelji« opeharili naše preprosto ljudstvo, pa tudi mnogo izobražencev. V raznih predelih dežele je celo velika večina preplašenega, izropanega in obubožanega ljudstva prišla do grenkega spoznanja, da so mu postali največji in najbolj trdosrčni sovražniki prav tisti ljudje, ki jih je nosilo na rokah in je željno hrepenelo po uri, ko bodo zavladali in dali narodu tisto pravičnost in srečo, po kateri vsi narodi hrepene. Spoznanje iz bridkih skušenj je prišlo marsikje, a ljudje nimajo poguma in moči, da bi storili vse, kar je potrebno, da se rešijo pogina. Nasilna propaganda jim je pač vtepla v glavo, da so bile »žrtve potrebne«, da je ljudstvo prišlo v sedanje stiske in skoraj n* Sveti Duh daj pogum vsemu narodu, a predvsem obudi med našimi možmi in fanti veliko zares pogumnih junakov, ki ne bodo samo trepetali in jadikovali in ves svet preklinjali, ampak bodo priprav-1 ljeni zavihati rokave in pre-
gnati ljudske škodljivce preko slovenskih mej tja. koder so prinesli krive nauke in iz njih izhajajoče gorje.
Ljubezen.
Bog je ljubezen in Sveti Duh je Duh ljubezni. Vsi radi govorimo o ljubezni in jo radi tudi prejemamo, a ljubezen dajati, nesebično dajati znajo le malokateri. Tudi govorjenje o ljubezni do naroda ni težka stvar, a narod resnično ljubiti ni tako lahko. Ali ne poslušamo pesem o ljubezni do naroda tudi iz ust ljudi, ki jih prav nič ne boli, če polovica naroda pogine, če se vsa mladina telesno in moralno pokonča? In razni postopači ter škodljivci naroda besedičijo o ljubezni in zahtevajo to nebeško plačilo za svojo razdiralno delo od tistih, ki so jih do kosti oglodali. Da, vsem ljubezen, tudi razbojnikom ljubezen — a predvsem poštenim ljudem in nedolžnemu ljudstvu ljubezen. Ljubezen do rokovnjačev zahteva, da to druhal pripravimo k pa
l	meti in jo zlepa ali zgrda od-
trgamo od njenega peklenskega posla. Ljubezen do ljudstva pa zahteva, da se tudi z velikimi žrtvami potrudimo, da ga iztrgamo iz krempljev grabežljivih volkov.
Tolažbo.
Včasih naraste zlo tako silno, da dobri ljudje obupujejo in si mislijo, da se ne splača delati za zmago dobrega, češ, saj je že vse izgubljeno. Taki malodušneži potrebujejo To-lažnika, ki ga je Kristus poslal svojim učencem. Tolaž-nik pa vrši svojo nalogo na ta način, da nam vliva zaupanje, da resnica mora zmagati nad lažjo in pravica nad hudobijo in dobro nad zlom. Tudi naše ljudstvo naj dvigne glavo, zakaj njegovo rešenje se bliža. Rešen je prihaja ne po tolovajih, ampak kot dar Svetega Duha, ki nam pošilja svoje poslance in jih podpira, da z dobroto premagajo zlo ... v našem narodnem telesu.
-at
Vesti iz Trsta in okolice
ROZIV
Vrhovnega Komisarja v operacijskem področju »Jadransko Primorje« — Urad obratnega dela.
Vsi moški delavci in na-stavljenci v pokrajinah Vidma, Gorice, Kvarnera in I-stre, nad 18 let stari, morajo biti prijavljeni takoj navedenemu uradu.
Javiti morajo vse delavec poslovodje naslednjih podjetij:
Veleobrti, mestna podjetja, kakor elektrarne, plinske tovarne in vodovodi, cestne železnice, vozništvo, podjetja za čiščenje cest, javne bolnice, velemlini tvornice konzerv, podjetja za suknje sviloprejk.
Poslovodja javi svoje nad 18 let stare moške delavce pristojnemu nemškemu Bcrater-ju v svoji pokrajini v uradu za obratne posle. Ni potrebnev sestaviti imenskega seznama.
Prijavo treba vložiti do 31. maja 1944. Ta prijava bo služila za določitev živilskih in splošnih dodatkov za delavce in nastavljence.
Posebno dovoljenje za bivanje v Trstu
Prefekt tržaške pokrajine je izdal odredbo, po kateri morajo vse osebe, ki prihajajo v Trst iz drugih pokrajin in ki nameravajo ostati v me-stu rHj kot 7 dni, zaprositi posebno dovoljenje za bivanje v teku enega tedna njihovega bivanja v Trstu, istotako velja to za vse tiste, ki so prišli v Trst po 1. juliju 1943. Prošnje je treba vlagati na Prefekturo, Ulica 30. oktobra št. 7. Kršilci te odredbe bodo kaznovani po odredbi Vrhovnega komisarja do 20.000 lir in do 3 mesecev zapora. Na-redba je stopila v veljavo 15. maja.
PRIJAVA ŽIVALI IN BLAGA PREJŠNJE KRALJEVE VOJSKE
Vsi oni, ki imajo živali, vozila in druge predmete s področja živinozdravstva in podkovstva, ki so pripadali prejšnji kraljevi vojski, so dolžni prijaviti jih do 25. maja pri zdravstvenem uradu v ulici Cavana 18.
TATVINE ZAKLONIŠKE OPREME
V	smislu posebnega razglasa tržaške prefekture se občinstvo opozarja, da pazi na notranjo ureditev in notra njo opremo tržaških zaklo-
nišč. V zadnjem času so se namreč primerile tatvine kosov lesa, svetilk in sličnih manjših predmetov. Spričo tega se organizira v okviru tržaške občine posebna straž-na in nadzorstvena služba, ki bo posvečena predvsem za-kloniščnim predorom in vsem javnim zakloniščem.
KONCERT V POČASTITEV ZASLUŽNIH DELAVCEV
Za ponedeljek je napovedan koncert izvajalcev tržaške oddajne postaje v Verdijevem gledališču. Koncert jc namenjen počastitvi zaslužnih delavcev iz industrijske, obrt ne in trgovske stroke, ki so /e po 25, 30, 40, 50 in celo 60 let v neprekinjeni zvesti službi pri istem gospodarju.
NOVA GLEDALIŠKA SKUPINA GOSTUJE V TRSTU
Dne 25. maja nastopi na o-dru Verdijevega gledališča v Trstu gledališka skupina, ki jo vodi Renzo Ricci. Izvajala bo obširen spored, na katerem sta med drugim tudi znameniti Shakespearejevi delt »'Kralj Lear« in »Hamlet«.
UMRLI SO:	______
Kogarin Andrej, Petrinon Simon, Plet Laura, Medved Marij, Henrik Valmarin, Avgust de Reya, 54 letni Filip Bizjak, 34 letni Gino Karis, 92-lctna Ema Meuk, 40 letni gasilski podbrigadir Mladen Fi-goli, po rodu iz Šibenika, ter znani tržaški pomorski kapitan Ecij Giraldi.
TRIJE DEČKI RANJENI PRI EKSPLOZIJAH
Iz Pirana so v nedeljo zjutraj pripeljali v bolnišnico dvanajstletnega Antona Pe-kjariča, ki je imel raztrgano levo roko in več ran po obra-zu in telesu. Povedal je, da se je igral na obali in niti opazil ni, kaj vrti v roki. Naenkrat pa mu je eksplodiral naboj, tako da je dobil zgoraj omenjene poškodbe. — Kmalu potem so pripeljali iz Zadra dva brata in sicer desetletnega Ivana in dvanajstletnega Doima Hren do, ki sta tudi bila ranjena ob eksploziji ročne bombe. Po gozdu sta nabirala suhl jad, nista pa opazila, da sta z njo prinesla domov bombo, ki je eksplodirala šele, ko sta doma naložila na ogenj. Ivan je dobil več ran po obrazu in po rokah. Doimo pa je dobil rano ob levem očesu, tako da je oko v nevarnosti.
NOVA SLIKARSKA RAZSTAVA
V	soboto 20. maja je bila otvorjena v prostorih umetnostne galerije na Korzu slikarska razstava Edvarda De-vetaka, ki razstavlja 20 slik. Med njimi prevladujejo cvetlični in krajinski motivi.
CENE ČEŠNJAM
Prve češnje stanejo na tržaškem trgu 6.30 lire kg v prodaji na debelo in 7.50 lire \ nadrobni prodaji. Češnje boljše vrste so po 12.50 lire v prodaji na debelo in 15 lir v nadrobni prodaji, češnje druge vrste pa po 11.70 lire v prodaji na debelo in po 14 lir v nadrobni prodaji.
NAGRADA ZA DVOJČKE
Tržaški prefekt je nakazal r.agrado 600 lir Albinu Kolarju ob rojstvu d' ojčkov Anc-marije in Ivanke.
POROKE
V	zadnjem času so se poro- j čili v Trstu policijski agent Karoc Tclini in gospodinja E-leonora Cafuta, glasbeni učitelj Tilh Cervi in gospodinja Karmela Fabris, cvetličar Marij Maraspin in gospodinja Roza Godina, vdova Kek.
Novi naši postojanki pri Postojni
Slovenske narodne straže na Primorskem se povsod prav lepo razvijajo. Ne mine dan, da ne bi slišali o zasedbi kakega novega kraja po teh naših fantih, ki so navdušeni za pošteno slovensko stvar in imajo zato pri ljudeh povsod uspeli. V nedeljo 21. t. m. je poveljstvo narodnih straž odposlalo iz Postojne močno, sijajno oboroženo četo v Raz-drto pod Nanosom. Med prepevanjem slovenskih pesmi in z razvito slovensko trobojnico so hrabri domobranca vkorakali v to lepo vas, ki so jo v zadnjih mesecih večkrat strahovali gozdni tolovaji in njihovi domači agitatorji. Znano je, da je področje Nanosa veljalo za nekakšno domeno tolovajev. Pogumni domobranci se tega niso ustrašil in so zasedli sedaj tudi to postojanko. Močen oddelek na rodnih straž pa je takoj po zasedbi Razdrtega zasedel tudi Senožeče, tako da je cestna zveza Postojna-Trst spet v dobrem varstvu.
Kmetijstvo
Sadimo soje!
Sojo že mnoga stoletja goje Japonci in Kitajci. Njeno zrnje, ki je podobno drobnemu fižolu, največ črno ali rumenkasto, vsebuje prav mnogo beljakovine (čez 30 odstotkov) in tolšče (okrog 10 odstotkov). Japonec uživa sojo pripravljeno na najrazličnejše načine, ki mu ohranijo slast za riževo pojedino, n. pr. v juhi ali kot omako, v kateri je pokipela soja od nekih posebnih glavic, in celo razne sire izdelujejo iz nje. Pripravi se lahko za jed tudi tako ka kor fižol, a skuha se nerada in počasi. Priporočil bi pa vsakomur, da poskusi sojo v kavi. Soja je izvrsten surogat (nadomestek) za bobovo kavo ter je zato dobila ime »japon
ska kava«; praži se kakor pra* va kava in dobimo od nje o-kusno, svojevrstno dišečo zdravo pijačo, ki se bo morda priljubila še marsikateri kofe-tarici.
i za hišo
Pesni sok jc koristen malokrvnim in sladkornoboinim, ker vzbuja prebavne organe in pospešuje delovanje jeter. Pesni sok priporočajo tudi pro-ti. pljučnim boleznim. Na strgalniku naribaj rdečo peso in sok stisni skozi čisto krpico.
Pelinov čaj je zdravilno sredstvo proti slabemu želodcu, zlatenici in glistam. Pelin popari s kropom in ga pusti v njem četrt ure, precedi in rabi. Ali pa namoči zrezani ali z lese-nim predmetom stolčeni pelin čez noč in zjutraj použij pred zajtrkom ali po njem, kakor pač prenese želodec.
Salmijah vdihavamo pri košljanju (z izmečki). V lekarni se dobi v tt> svrho in ni drago zdravilo.
Zelena osvežuje živce, ureja delovanje ledvic in mehurja. Rabijo na strgalniku naribano, ker je presna bolj učinkovita. Začini jo s kapljo olja in posuj s ščepcem petršilia.
Šport
Nemško nogometno prvenstvo
V	nedeljnih tekmah za nem ško nogometno prvenstvo, je draždanska četa porazila Vienno 3-2, Grossborn Her-tho iz Berlina tudi 3-2, dočim je FC Niirnberg odpravil Saarbriicken z 5-1. Hamburg je zmagal nad KSG Duisburgom 3-0. Predfinalne tekme
bodo torej igrala moštva: Dresden, Grossborn, LSV Hamburg in FC Nurnberg.
VERONA PROTOVOLJNO IZSTOPILA IZ ITALIJANSKEGA PRVENSTVA
Verona, ki je že v nedeljo odpovedala tekmo z istrsko Ampeleo, je naznanila, da se namerava odtegniti prvenstvenim tekmam radi notra-njih težkoč. Ta odpoved ima kot posledico izstop Verone iz italijanske državne nogometne divizije B. — V. R.
Odgovorni urednik : Dr. Milan Komar - Gorica
a
&
%
Dam je i&šia noua izdaja časopisa
ADRIA-ILLIMRIERTE
Jerzy 2ulawski:
J'Tia
sre6rni o6li
Nad temno sekiro gorskega grebe-na se je iskril bledikast, srebrn stolp zodiakalnc svetlobe. Za hip smo pozabili mrliča in bolščali v to čfudo: čez nekaj časa so se na robu obzorja ob vznožju stolpa jeli bliskati drobceni, živahni, poskočni rdeči zubeljčki v obliki pahljače-
Sonce je vzhajalo, po katerem smo hlepeli, hrepeneli, vscoživljajoče Sonce, ki ga 0’Tamor nikoli več ne uzre...
Razjokala sva se kakor otroka.
Zdaj sije naše Sonce nad obzorjem, vse jasno in belo. Rdeči zubeljčki, ki sva jih preje Videla, so bili protuberance. siloviti vzbuhi žarečih plinov, ki pršijo na vse strani iz sončne oble; z Zemlje jih ne vidiš drugače kakor ob popolnem sončnem mrku, ker jih zatemnjuje ozračje. Tu, kjer ni zraka, pa so nam oznanili sončni vzhod in tako nam ga bodo morda oznanje-vail še dolgo, dolgo ... gore bodo krvavo žarele v njihovi bleščavi, dokler jih ne bo objel in razbelil veliki dan.
Šele čez nekaj minut, ko jc bleščava zlezla z vrhov v dolino, se je pokazal nad obzorjem oamestn trepetajočega venca belih plamenčkov, rob sončnega koluta; trajalo je celo uro, preden se je ta kolut izmotal izza pečin na vzhodu.
Ves ta čas smo navzlic strašnemi. mrazu pripravljali vse potrebno za na pot. Vsak trenutek je dragocen. Nt> smemo se dalje obotavljati. Zdaj je že vse nared.
S sončnim vzhodom je postalo topleje. Žarki, naj padajo še tako pošev, grejejo na vso moč, saj jih ne vsrkava in slabi zrak kakor na Zemlji- Čuden prizor!
Sonce leži na slemenih gora kakor na ogromnih črnih blazinah in plameni. Žareča krogla brez žarkov . •.
Samo dve barvi sta tu, ki trpinčita oči s svojim kontrastom: bela in črna- Nebo je temno in, čeprav je dan, posejano z neštetimi zvezdami; obdaja nas divja, pusta, grpzotna pokrajina, kjer se barve ne prelivajo druga
v	drugo — vse naokoli samo bela, bleščeča sončava in črno somračje. Tu ni ozračja, ki daje tisto divno si-njimo nebu nad Zemljo, da je vse prežeto s svetlobo in pred sončnim vzhodom raztaplja v sebi zvezde, u-stvarja zarje in mrakove, temni v oblakih, se prepasuje z mavrico in povzroča nežne prehode iz luči v temo.
Ne, naše oči niso ustvarjene za to svetlobo in to pokrajino.
Stojimo na širni planoti iz žive skale, ki jo tu in tam sečejo nevelike razpoke in pokrivajo oblaste, nevisoke, podolgovate grbe, ki se širijo v seve-ro-zahodno smer. Na zahodu (vzhod in zahod označujem s stališča sveta, na katerem se nahajamo, torej na sprotno od zemeljskih »lunovidov«) vidimo ne ravno visoke, pač pa izredno strme vzpetine, nad katerim* kraljujejo raztrgani grebeni vrhov- Od severa se tla dvigajo polagoma, a zd! se, da do precejšnjih višin. Na vzhodu je množica razpok, gričev, zarez in kotlinic, podobnih umetno izkopa., nim dolinam; na jug se vleče nepregledna planjava-Varadol je z naglo izvedenimi met-jenji izračunal oddaljenost Zemlje in trdi na podlagi teh ugotovitev, da sc nahajamo na Sinus Medii. to se pra-
vi	tam, kamor bi po naših računih morali pasti. Jaz pa dvomim o tem, kajti vrhovi, ki obdajajo to planoto od zahoda in severa, ter jih poznamo po naših lunovidih pod imeni:	Mo-
sting, Sommering, Schroter, Bode in Pallas, se ne ujemajo s tem, kar vidimo tukaj niti po višini niti po razvrstitvi. Nazadnje to ni važno- Krenili bomo proti zahodu in se pomikali ob ekvatorju tam, kjer kaže lunovid, da so tla najbolj ravna. Na ta način obi-
demo Lunino oblo in pridemo na drugo stran.
Tu bo kmalu ostala za nami samo gomila s križem, ki bo vse večne čase kazal kraj, kjer se je človek prvič v svoji zgodovini izkrcal na Luni.
Zbogom, tovarišev grob, naša prva zgradba na tem novem svetu- Zbogom, mrtvi prijatelj, naš dragi očka, ki si nas popeljal z Zemlje in nas zapustil na pragu novega življenja.
Ta križ, zasajen v tvojo gomilo, je kakor zastava Smrti, ki je zmagovito prišla z nami in osvojila to deželo.. Mi bežimo pred njo, ti pa ostaneš z njo, mirnejši od nas, zazrt neprerr.t-čno v zemljo, ki te je rodila, s križem nad svojo glavo...
Prvi Lunin dan, 197 ur po sončnem vzhodu. Mare Imbrium, 11° lunopisne zahodne dolžine, 17°21i severne širine-
Naposled lahko zberem svoje misli. Kako strašen, neusmiljeno dolg dan, kako strašno sonce, ki bljuva ogenj že dve sto ur s tega brezdanjega, črnega neba! Dvajset ur je že čez poldan, pa še vedno stoji skoraj navpično nad našimi glavami, sredi neza-temnjenih zvezd, poleg temnega koluta Zemlje, ki je obrobljen s plamenečim sojem ozračja. Čudno je to nebo nad nami. Vse se je izpremenilo okoli nas, samo ozvezdja so ostalai ta-
kšna, kakršna smo videli z Zemlje, le da je na nebu mnogo več zvezd. Vse obnebje je posejano z njimi kakor prodom. Dvojne zvezde se blešče kakor sinje ali zelenordeče točke m se prelivajo v žarečo belino kakor na Zemlji. Nebo nima barvitega zračnega ozadja, ni gladka, votla kupola — neizmerno globoko je: brez računov moreš spoznati,, katera zvezda je bliže in katera dalje. Opazujem Veliki voz in čutim, kako so nekatert. zvezde v neprimerno večji globini od drugih, na Zemlji pa se nam je zdel kakor sedem žebljev, zabitih v gladek strop. Rimska cesta ni razpotegnjena lisa. marveč briljantna kača, ki se zvija čez mračne prepade. Zdi se mi, kakor da gledam v nebo skozi čudežen stereoskop.
Najbolj čudno pa je, da Sonj^j, naj še tako žari, ne zatemnjuje nobenega drugega nebeškega svetila.
Neznosna vročina je; kar strah te je, da se bodo zdaj zdaj jele tajati in taliti skale kakor led po naših rekah v marcu. Toliko časa smo hrepeneli po soncu in toploti, zdaj pa srna morali zbežati pred njima, da si 6^ hranimo življenje. Že nekaj ur tičlmr> na dnu globoke razpoke, ki se vleče od razdrapanih vrhov Eratostena ob Apeninih v globino Morja nalivov. Tukaj, tisoč metrov globoko, smo šele našli senco in hlad.
(Nadaljevanje sledi.)