"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CIT A T E L J E PROLETAREC OfficiaJ Organ Yugo*lav Federation, S. P. - - Gladilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z. IT. —NO. 1613. CHICAGO, ILL., 10. AVGUSTA (Aufu.t 10), 1938. PublLh.d W„kly .t 1301 S. lawnJale Ave. LETO—VOL. XXXIII, NOVA fif NENAPOVEDANA 39 VOJNA AZIJI KRVAVI BOJI MED RUSKIMI IN JAPONSKIMI ČETAMI Rusi in Japonci dol že drug drugega odgovornosti za spopade MOSKVA STAVUA POGOJE ZA PREMIRJE IN SVARI, DA JO MINEVA POTRPEŽLJIVOST ATENTAT NA PORTO RICI Zadnjič smo na kratko poročali o obmejnih spopadih med Rusi in Japonci na sibirsko-mandžurski - korejski meji, medtem je pa stvar začela kazati vse znake resnega konflikta med sovjetsko Rusijo in Japonsko. Prvim obmejnim "praskam" so začeli slediti napadi in protinapadi z obeh strani in začela se je pravcata vojna z infanterijo, topovi, tanki in letali, ki so jih začeli pošiljati v boj eni kot drugi. Z obeh stani so začela prihajati tudi poročila o "zmagah nad sovražnikom". Kje je novo bojišče ? Boji so se pričeli okrog gričevja Cengkufeng na meji med Sibirijo, Mandžurijo (Manču-ko) in Korejo. Te višine so Rusi sredi julija utrdili, nakar so Japonci dvignili krik, da pripada to ozemlje njim podložni državi Mančuko, ki so jo napravili iz nekdanje Mandžurije. Sovjeti so pa odgovorili, da se nahaja to gričevje na ruskem ozemlju in imajo torej vso pravico, da ga vojaško utrdijo. Ker se Rusi niso hoteli u-makniti, so jih Japonci napa-dU, toda so bili tepeni in pognani nazaj. Tako so poročali iz Moskve, dočim trdijo v To-kiju, da so napadalci — Rusi. Toda za svet to ni tako važno, kakor vprašanje: Kaj pomeni ta konflikt? , Japonski militaristi so zadnja leta nekaterikrat izzivali sovj. Rusijo na Daljnem vzhodu, toda v Moskvi so se vselej odločili za popuščanje, ker si, niso upali tvegati vojne, zlasti vsled znanih "čistk" v armadi in pa bojazni pred Hitlerjem. Toda Japonska je bila tedaj še močna in ni tičala še v krvavi kitajski kaši. Odkar je pa na- Prijateljici vzlic vojni padla Kitajsko, se je položaj korenito izpremenil. Vojna na Kitajskem se je izkazala občuten udarec za Japonce, ne le, ker po enem letu še niso prisilili Kitajce na kolena, temveč je tudi hudo trpel ugled japonske armade, pa tudi njena morala. Tudi doma ne cveto japonskim generalom rožice, kajti kitajska vojna je hudo poti-pala itak razrahljano japonsko gospodarstvo; in Ijodatvo ni nič navdušeno zanjo. Vse skupaj pa je bila voda na sovjetske mline, kajti v Moskvi so si najbrž veselo mencali roke, češ, bolj globoko ko Japonci zaore-dejo na Kitajskem in bolj ko se vojaško izčrpajo, lažji bo opravek z njimi. Japonskim generalom smrti ta vojna Po prvih izbruhih sovražnosti so začeli frčati diplomatični protesti med obema državama. V Tokiju so takoj naglasili u-panje, da se bo spor "mirno poravnal". S tem so pokazali, da jim smrdi vojna s sovj. Rusijo. To je naravno, če že slabo opremljenih in izvežbanih Kitajcev ne morejo ugnati, kako bi potem tvegali vojno z veliko močnejšim in moderno opremljenim sovražnikom, kakršen je sov. Rusija? Ce Japonci odpokličejo vojaštvo iz Kitajske, bodo ostanki njihovih armad kmalu na begu; če tega ne store, »pa ne bo dovolj vojaštva za vojno proti Rusiji. "Moskva bo odločila" Zato so rekli v Tokiju: "Mi si ne želimo te vojne in odločitev bo prišla iz Moskve." To se je slišalo kakor opozorilo kapitalističnemu svetu, češ, glejte, nič jim nočemo, pa nas vzlic temu napadajo ... Nastalo je vprašanje, ali se sov. Rusija čuti dovolj močno, v slučaju potrebe voditi boj na dveh frontah in ali smatrajo v Moskvi, da je napočili čas, ko je treba napraviti obračun z objestnimi japonskimi generali (Nadaljevanje na 2. strani.) za združitev su Chamberlain se igra z usodo Čehoslovaške O^ok Porto Rico v Karibskem morju j« že dolgo vr.lo l«t pod ameriško opravo. Tamoaaji nacionalisti pa zahtevajo neodvisno.t. Ko ao jo pred nekaj tedni vršila velika parada, je ir.lad nacionalist po imeau Miguel Angel An-tongiorgi a samokresom streljal na amerižkaga governerja Blantona W»n-shipe, aadel pa polkovnika Laisa lrimarryja ter ga akil. Hip potneje ja padel mrtev na tla tudi atentator, preloknjan od policijakih krogelj. - DROBIŽ OD VSEPOVSOD Cantor okrcal Forda New York. — Znani ameriški komik Eddie Cantor je pred dnevi ostro udaril po avtomobilskem magnatu Henryju Fordu, ker je sprejel odlikovanje,! ki mu ga je podelil nemški diktator Hitler, katerega imenuje Cantor "največjega gangsterja pod soncem". Cantor je imenoval Fordovo dejanje "neameriško, nekristjansko in bedasto". O Fordu se je že večkrat pisalo, da je bil med tistimi kapitalisti, ki so z denarjem pomagali Hitlerju priti na vlado v Nemčiji, t. j. financirali njegovo nacijsko gibanje. Komunisti bi »e radi maščevali New York. — "New Leader" piše, da bi se newyorski komunisti, ki imajo baje precej besede pri VVPA, radi maščevali nad ljudmi, ki so dali informacije dopisniku tega lista, kako komunisti v vrstah relifnih or-, ganizacij (v prvi vrsti se ome-nje Writers Project) preganja-] jo ljudi, ki nočejo trobiti v nji-j hov rog. Ce bi jih mogli iztak-l niti, bi jih -skušali spraviti ob delo, pravi "N. L.". Fašist poražen Topeka, Kans. — V letošnjih primarnih volitvah v Kansasu je bil poražen pastor Gerild VVinrod, ki je znan kot oboževalec fašizma in so se vsled tega združili proti njemu katoliki, židje, unije in liberalci. VVinrod je hotel kandidirati zr zveznega senatorja. Klican pred odsek New York. — člankar C. S. Viereck je dobil poziv, da pride pred Dieaov kongresni odsek, ki se peča s preiskavo neameriških aktivnosti, tik preden je mislil odpotovati v Nemčijo. Kongresnik Dies pravi, da je Viereck priznal, "da je prejel večje vsote v gotovini od na-cijske vlade v propagandne svme v Združenih državah". Izmenjava ujetih ameriških prostovoljcev St. Jean de Luz, Francija.— Ameriški poslanik pri španski (Nadaljevanje na 3. strani) za združitev Dne 30. in 31. julija je zborovala v Slov. del. centru redna konvencija Soc. stranke v lllinoisu, katere najvažnejši sklep je bil sprejem resolucije, ki pozdravlja gibanje za združenje socialističnih vrst v Ameriki, ki ga je sprožila eksekutiva Socialdemokratske stranke (stara garda) v New Yorku. Resolucija poudarja, da so kapitalistične reakcionarne sile stalno na delu, da uničijo ameriške civilne svobodščine in u-vedejo fašizem; omenja nevarnost vojne in žalostni razkol v ameriškem delavskem unij-skem gibanju in oportunizem ameriških komunistov, ki so izdali načela socializma ter začeli igrati v roke kapitalističnim -politikom; in nato ugotavlja, da ni še nikdar obstojala tako velika potreba po združitvi vseh socialističnih vrst v deželi kot dandanes. Vsled tega resolucija pozdravlja sklep glavnega odbora Soc. stranke, ki je podvzel iniciativo, da pride čimprej do združevalnih pogajanj z nsw-yorškimi social-demokrati. (Resolucija je priobčena v originalu na angleški strani.) Illinoi-ški socialisti obljubljajo vso svojo oporo. To je razveseljivo znamenje in upati je, da se bodo iz besed kmalu rodila dejanja in da bodemo imeli v Ameriki zopet krepko povezano, solidarno socialistično gibanje, ki ga potrebujemo bolj kot kdaj poprej. Konvencija je dalje sprejela resolucijo, s katero podiva k podvojenemu delovanju v prid španske lojalistične stvari ter obljublja polno oporo akciji za relilno ladjo za španske lojaliste ki jo je znasnovala eksekutiva Soc. stranke; potem je pohvalila socialistične in progresivne rudarje v Gillespie, 111., Ker so prispevali več tisoč dolarjev za lojalistično Španijo; ter se izrekla za podporo in aktivno sodelovanje v kampanji Illinoiške delavske stranke tekom, letošnje volilne kampanje. Konvencija je zborovala složno in harmonično. NJEGOV NAČRT JE, IZOLIRATI ČEHOSLOVAŠKO TER JO PREPUSTITI NJENI USODI, NA LJUBO ANG. IMPERIALISTIČNIM INTERESOM Podržavljenje rudnikov v Angliji Angleški parlament je sprejel zakon o podržavljenju rudnikov. Lordska zbornica je skušala ta zakon ovreči s tem, da ;e stavila 117 spreminjevalnih predlogov. Parlament jc ponovno razpravljal o tem zakonu in odklonil vse predloge lordske zbornice. Rooseveltova politična čistka' se ni obnesla Medtem ko ae njnni rojatni deželi K"Hta med aokoj na življenje in amrt, P* Kitajka Srlvianne U (na lovi) in Japonka Maaako Hateishi (na deanij M kažeta nobenih makov aovražtva, temveč ao vidi na prvi pogled, da ata '•kri prijateljici. Oni dve pa* nimata •u opraviti »rl japonskih generalih, ki »o napadli Kino. Srožali »ta ao na konveneji mladinske organiaacijo In-t*r.Raeial Youth Cabin.t, v Phila- Ko je zvezni kongres, v katerem so v ogromni večini demokrati, pokopal Rooseveltovo najljubšo predlogo, namreč osnutek o reorganizaciji zveznega vrhovnega sodišča, se je takoj začelo govoriti, da bo predsednik "navil uro" up&mim demokratskim senatorjem in kon-gresnikom, ki so nasprotovali omenjeni predlogi ali zakonskemu osnutku. Po nekaj govorih, ki jih je imel predsednik Roosevelt kmalu po pokopu re-organizacijske predloge, je res postalo jasno, da te zadeve ne misli kar tako pozabiti in da misli porabiti svoj vpliv, da zagotovi zmago v primarnih volitvah demokratske stranke kandidatom, katere smatra za naprednejše oziroma bolj naklonjene njegovim new-deal* skim reformam. Tako se je tudi zgodilo. Roosevelt je odšel na svojo politično turo po zapadu. Ustavil se je v raznih krajih in bolj ali mani neposredno govoril v prilog brezpogojno new-deal-skih kandidatov. Marsikje med tekmecema ni bilo druge razlike, kakor da je eden v kongresu glasoval proti reorgani-zacijski predlogi. Kapitalistično časopi-sje je označilo slednje za "samostojno misleče može, ki nočejo biti zgol j politične lutke administracije". Nu, potem so se začele primarne volitve v raznih državah, ki nLso še končane. V volilni metež sta se vrgli tudi A. F. of L. in C. I. O. — sled nji v prilog kandidatov, ki bi bili ljubi Rooseveltu. Prvi rezultati pa niso razveseljivi za Roosevelta. Trije senatorji, ki so mu nasprotovali v kongresu, so že ponovno nomi-nirani (Iowa, Indiana in Miss-ouri); več drugih je tudi že to- liko kot nominiranih. V Texasu so zmagali konservativni demokrati in med poraženci je bil tudi kongresnik Maury Mave-rick, najgorečnejši new-dealo-vec v zadnjem kongresu. Slednjemu je pomagala do poraza ADF, ki mu je nasprotovala iz edinega razloga, ker ga je podpiral CIO, kar je pač slabo spričevalo o politični zrelosti voditeljev federacije. V nekaterih krajih je seveda zmagal tudi Rooseveltov kandidat — na primer 0'Connell v Montani —, ali to ne odstrani dejstva, da so demokratske mašine po deželi v revolti proti možu, ki jih je pred šestimi leti povedel k polnim koritom. In kaj pomeni to? Da so pač demokratski politiki v splošnem ostali kakršni so bili in če bo po njihovem, bo Roosevelt na prihodnji predsedniški kon-. venciji demokratov brez vpliva in besede, in njegov naslednik bo kak konservativec, ki ne bo "tako radikalen kot Roosevelt' in ne bo zahteval novih reform. Ali se bodo njihove želje izpolnile ali ne, je pa odvisno od različnih faktorjev, ki bodo igrali svojo vlogo prihodnji dve leti. Danes je gotovo le toliko, da se demokratski mašinski politiki niso prav nič poboljšali (in se nikdar ne mislijo) in da kapitalistične burbonce strašno veseli vsak poraz Rooseveltovih kandidatov in da upajo, da bo prihodnji kongres mrgolel new-dealskih nasprotnikov, "čistka' se doslej ni posebno obnesla, toda dobra beseda od predsednika bo vzlic temu prihodnje mesece najbolj zaželjena stvar in današnji "nasprotniki" bodo jutri prisegali, da so "najboljši prijatelji" new deala. Ampak v prihodnjem kongresu utegne biti precej več republikancev kot v zadnjem. Pisali smo že o čudni zunanji politiki angleške torijske vlade glede na Španijo in čehoslovaško; in naglasili, da je ta politika na prvi pogled videti brez glave in brez repa. Povprečno razsoden človek, ki se nekoliko spozna v politiki in ztmljepis-ju, bi namreč sodil, da je Chamberlainova zunanja politika v direktnem nasprotju z interesi angleškega imperija. Vzemimo na primer Mussolini-jevo težnjo, zavladati nad Sredozemskim morjem, po katerem se vije najvažnejša angleška pomorska pot (iz Anglije skozi sueški kanal v Indijo in Avstralijo); ali pa nemški "zalet na vzhod", ki bi v slučaju uresničenja prej ali slej trčil ob angleške kapitalistične interese v Mali Aziji (olje v Iraku itd.). Toda vse je preračunano Kakor smo že omenili, pa je vse skupaj preračunana igra, ki stremi za tem, da ohrani angleški in mednarodni kapitalizem vobče, okrepi angleški imperij ter obenem obdrži na vrvici kapitalizme drugih dežel. Španija je bila vse od začetka civilne vojne žrtev te politike, ker angleški toriji nočejo, da bi zmagala republika, ker so v strahu, da bi lojalistična zmaga dala pobudo delavcem in kmetom v ostalih evropskih kapitalističnih deželah, da bi si sami pomagali; zato je dala idejo za zloglasni "proti-inter-vencijski odbor", ki je koristil španskim upornikom in njihovim zaveznikom, dočim je prisilil špansko republiko, da se je morala nasloniti na sovjetsko Rusijo, ki pa tudi ne pomaga zastonj in zahteva v povračilo za dobave vojnega materiala besedo pri vodstvu Vepublike. Chamberlainovi cilji Kaj pričakuje Chamberlain od te svoje politike, je težko reči, zdi se pa, da računa, da bosta italijanski in nemški fašizem sčasoma tako omagala, da bosta postala dovzetna za dik-(ate iz Londona. Kadar bi se to zgodilo, bi najbrž Anglija stopila na čelo proti-sovjetskega (Nadaljevanje na 3. strani.) bloka evropskih držav, kajti angleškim torijem prav nič ne ugaja močna sovjetska Rusija. Dokler se pa to ne zgodi, pa žele toriji časa, da se pripravijo "za vsak slučaj", zlasti na morju in v zraku. Za Španijo — Čehoslovaška? Dogodki zadnjega časa kažejo, da so v Londonu pripravljeni žrtvovati tej politiki tudi čehoslovaško. Ko je Hitler zadnjič stegnil kremplje po čehoslovaški, so ga v Londonu sicer posvarili, ali Hitler se je bolj zbal Francije in sovj. Rusije kot Anglije, o kateri ve, da je kolikor toliko naklonjena njegovi politiki ekspanzije na evropski vzhod, že zaradi tega, da se ne bi začel ozirati po kolonijah v Afriki in Aziji. Francija in sovj. Rusija sta pa zaveznici čehoslovaške in bi ji morali v slučaju konflikta priti na pomoč. Iz tega boja po bi utegnila iziti ojačana sov. Rusija, kar spet ne bi ugajalo angleškim torijem, ki se je že sedaj boje. Zato je London posvaril Hitlerja, ne iz ljubezni do čehoslovaške. Politika pritiska Dasi so medtem v Pragi že začeli pripravljati manjšinski zakon, ki bi jamčil vsem narodnostnim manjšinam v republiki enake pravice kot Čehom, pa londonskim torijem to ni bilo dovolj in začel se je pritisk na čehoslovaško vlado, da bi čim bolj popustila. Ta igra je šla tako daleč, da so v Pragi nazadnje pristali na Chamberlai-»o^ predlog, naj sprejmejo in-; gleškega "posredovalca", ki "bo gledal, da bo stvar lepo iztekla". V ta namen je bil poslan v Prago angleški kapitalist Kunciman, o katerem je znano, da ni noben prijatelj demokracij. V Pragi, pa tudi v Parizu in drugod so takoj videli, da Kunciman ne bo skušal pomagati čehoslovaški, pač pa bo igral v roke Hitlerju in skušal oddvojiti Pmgo od Pariza in Moskve. Kaj pa to pomeni, je Žrtev kapitalistične samogoltnosti Zadnje dni julija se je smrt usmilila 35-letne Katarine Donohue, matere dveh otrok, petletnega Thomasa in triletne Mary Jane, iz Ot*awe, HI. Katarina je bila ena izmed enajstih žensk, ki so sc zastrupile z radijem pri barvanju fosfornih kazal za ure (ki se svetlikajo v temi). Delale so v tovarni, katero je lastovala Radium Dial Co., ki je bila pozneje "reorganizirana", da se izogne plačilu odškodnine zastrupljenim delavkam. Radij učinkuje zelo pogubno na človeške organe, ako se mu izpostavijo brez vsake zaščite. Toda varnostne naprave stanejo denar, zato se ta družba ni pobrigala za nje. In tako so vae njene delavke druga za drugo zbolele za ta-jinstveno boleznijo, ki razkraja kosti in proti kateri ni zdravil. Katarina je delala v omenjeni tovarni osem let. Leta 1931. je začela tako resno šepati, da jo je družba odpustila. Bolezen je potem hitro napredovala in Katarina je kmalu izgubila del spodnje čeljusti, ki ji jo je odjedel radij. Zadnja leta svojega življenja je preživela kot pravi "živi mrtvec", brez moči in brez upanja. Z oftalimi sodelavkami je postala žrtev kapitalistične samogoltnosti, kateri gre samo za profit, dočim se ne zmeni za zaščito človeških irvljenj. . L PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. III. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jugo»lovan«ka Delavska Tiskovne Druibe. Ckicage, GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA y ftdinjeni* državah aa celo lato $3.00; za pol leta $1.75, sa četrt leta $1.00. Inoieroatvo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Val rofeapiai ta o*teti morajo kiti v naiam uradu naj ponuja d« pon.laljka ^ popoldne sa prtoMitev v Mevlllri tekočega tedna. _ RAZDEJANJE, KI SO GA POVZROČIM JAPONCI PROLETAREC Pttbliahod avary Wedneadny by the Juguaiav Workmttt% Pu.blbhing Co., Inc. Established 1906. Editor................................................-..........Frank ZaiU. Busineaa Manager.......................................Charles Pogorelec. Aaat. Editor and Asst. Business Manager..:.;...Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, Ona Year $8.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. Telephone: ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL NOVA "NENAPOVEDANA" VOJNA V AZIJI (Nadaljevanje s 1. strani.) pri i na v rusko-kitajski pogodbi iz leta 1886. Po tej pogodbi so g-\% ____• t,___ sporni kraji na ruskem Urita. Odgovor na gornja vpraša. ^ ^ ^ ^^ ^^ 'Naša potrpežljivost j« kraju" nja bo dala bližnja bodočnost. Ali eno je videti jasno že seda j: japonskega sov. Rusijo poslanika, da je "začela minevati hov. Rusija je začela nastopati potrpežljivost in Če ne bodo Ja- Potreba temeljite 'čistke' Ko je predsednik Roosevelt pred tedni napovedal boj proii-new-deals>kim članom zveznega kongresa, ki so zavirali njegov zakonodajni program, je bilo mnogo krika v kapitalističnem časopisju. češ, Roosevelt je začel 'čistko', da se maščuje nad svojimi nasprotniki v kongresu. Nu, pa stvar se je brž nckan, uletela, »bilo je sicer mnogo grmenja, toda malo dežja, ker je Roosevelt pač previden politik, njegovi nasprotniki pa tudi niso ie prepričani, da bi bil njegov vpliv pri ljudstvu tako padel, kakor često govore in pobožno upajo. Ampak 'čistka' bi bila potrebna in to mnogo temeljiteje čistka, -nego je obetal Roosevelt. Izvršiti bi jo pa moralo ljudstvo, ki bi moralo v interesu svojega lastnega dobrobit* poslati na politično kopališče vse tiste javne uradnike i rt zakonodajalce, ki so se izkazali nezmožne ali pa nasprotje ljudskim interesom. Taka čistka bi prinesla ljudstvu upanje na boljšo bodočnost. Ali zaenkrat kaj takega še ni na vidiku. Ameriško ljudstvo v splošnem ni še dovolj zrelo, kolikor se tiče političnih, gospodarskih in socialnih problemov. Preveč rado še slepo posluša in sledi raznim .političnim koristolovcem in "boaaom". Človek se zelo -počasi bistri in Amerikanec ni*nobena izjema. Polagoma pa se mu bodo že odprle oči, da bo videl, komu je treba izročiti čevelj v popravilo, da ga bo nehal žuliti. Večina današnjih ameriških politikov se boji tega dne,ko bosta ameriški delavec in farmar naposled izpregledala, ker se dobro zavedajo, da jih bo poštena tehtnica vrgla visoko v zrak m na smetišče. Vendar bo U dan prišel. Morda zelo počasi, a vendar. S tem -upanjem v srcu in s to vero v duši človek lahko gleda preko vseh viharjev, ki še pridejo, z zaupanjem v bodočnost. V Sfci i* Tudi demokracija ima svoje meje! Demokracija je zelo lepa stvar, saj pomeni svobodo udej-stvovanja-v vseh področjih — svobodo tnišljenja, govora, tUka itd. Zato seveda ne sme in ne more poznati nobenega nasilja in zatiranja. Namreč prava, popolna dembkracija, kakršne dandanes še ne poznamo, ker ie še nimamo. Tudi ameriška demokracija je še daleč od popolnosti in zelq enostranska, kar zlasti delavci često občutijo na svojih plečih. Toda nekateri ljudje mislijo, da je tudi vsaka anarhija demokracija. Vzemimo ameriške nacije. Ti ljudje prirejajo shode, na katere prihajajo v napol vojaških uniformah in tam kri-če proti Židom in sploh vsem nenacijskim elementom ter jim groze s pogubo. Na teh shodih tudi nazdravljajo Hitlerju kn* svojemu "edinemu vodji in poglavarju". Amerikancem v splošnem je to njihovo počenjanje zoprno in v mnogih mestih se je pojavil organiziran odpor proti temu, da bi se tem ljudem dovolilo, obdriavati shode. Pa pravijo nekateri ijudje, da bi ne bilo demokratično, odreči jim to dovoljenje. Ti ljudje pozabljajo, da to, kar počno ti ljudje, ni niti na-manj demokratično. Že uniforme in napol vojaško vežbanje privatnih nacijskih oddelkov ni nič demokratičnega. Tudi vzbujanje rasnih predsodkov ni demokratično. Na kratko povedano, je vse, kar počno ti ljudje, nedemokratično — in ne samo to, temveč tudi naperjeno proti demokraciji. 1 • Zdaj si pa predstavite, da imate trgovino z orožjem. K vam pride ropar, ki vam pove, da vas bo ubil in oropal, toda najprej hoče kupiti od vas samokres, ker je zaenkrat še brez orožja. Ali mu ga boste prodali? Tako mora tudi demokracija poznati neko mejo, če noče postati anarhija. Zato lahko rečemo, da ni prav nič nedemokratično, če se da nagobčnik elementom, ki rujejo proti demokraciji in jo skušajo uničiti. Samo norec bo redil gada na svojih prsih, češ, gad ima to pravico, to je demokracija! » .. Gluhim ušesom povedano t napram Japonski tako odločno kakor Še nikdar doslej. To je pokazal sovjetski zunanji komisar Litvinov, ko so v Tokiju predlagali mirno poravnavo sedanjega spora. Predlog je bil. da bi se Rusi in Japonci umaknili iz spornega ozemlja, 16-kler se .ponovno ne dol«>či mejne črte. Litvinov je nato odgo- bah sovražnika". Koliko je res- ponci nehali izzivati, bo p*d. vzela najostrejše ukrepe in uk- cijo, da zaščiti svoje ozemlje." Boji s« nadaljujejo Ko to pišemo, Še ni znan japonski odgovor na ruske pogoje. Boji pa se medtem nadaljujejo !n na obeh straneh poročajo o zmagah in "silnih izgu- voril, da je omenjeno ozemlje sovjetsko in da sa bili Japonci napadalci, vsled česar se sov. vojaštvo ne bo umaknilo nika- nice v teh poročilih, je nemogoče dognati, ker prihajajo iz Tokija in Moskve in prejkone na obeh straneh pretiravajo v gornji »liki je ulice v kitajskem vnettu H»u-nazorno pokazuje, kakšno razdejanje puščajo aa feboj bombe in grenele japontkih osvajalcev, ki »e ne ustreiijo nobenege grozodejztve, de bi slontili odpor Na chow, ki kitajrke armade in moralo kitejikege Ijvdzlve. Toda M ta jako ljudstvo je velic tem grozotam in raadejanju odločene, vstrejeti c tehnično neenakem boju, dokler nc zmaga (n zapodi japonske militariste is deiele. Fašistične bombe ne morejo uničiti morale španskega ljudstva (Nadaljevanje in konec.) Toda drugi dan smo spoznali. kaj se pravi, biti v Barceloni brez avta, če se vam mudi in bi radi v najkrajšem času videli kar največ mogoče. Tramvaj ska transportacija je namreč nemogoča, ako niste do dobra navajeni, voziti se po Barceloni z ulično železnico, kar je neke vrste umetnost. Taksija ali kakega drugega avta pa sploh ni mogoče dobiti, ker so vsa avtna vozila v vojaški službi. ERIKA MANN i slovaške republike, kakor govori človek o ljubljenem bratu. Njegovo mnenje je, da je sedanji položaj, v katerem se nahaja čehoslovaška. precej sli-čen onemu, v katerem se nahaja Španija, '"če se bodo čeho-slovaki upirali tako uspešno mor, pač pa se mora umakniti svrho propagande. Kaže pa, da japonsko vojaštvo dovolj daleč I se bo v kratkem pokazalo, ali nazaj, da se odstrani možnost j se bo nova nenapovedana vojna novih spopadov. Na japonsko v Aziji razvila v velikopotezno trditev, da gre za "obmejni in- borbo na življenje in smrt, ali cident" — spopad med obpiej- pa se bo spor nazadnje rešil pri nimi stražami — je Litvinov zeleni mizi. Zdi pa se, da Bodo odgovoril, da obmejne straže morali Japonci v slednjem slu-nimajo artilerije, Japonci so pa čaju postati precej ponižnejši napadli Ruse s topovi, tanki in kot so bili prejšnja leta in da infanterijo. Nato je izjavil, da bodo morali priznati, da le ni-mora Japonska priznati za pra- so tako mogočni, kakor so si vo mejo črto, ki je bila doloee-! domišljali njihovi generali. časa do časa se razgrnejo oblaki m pokažejo košček nebesne modrine . . . Aharez Del Vayo se strinja z nami: "Bolje je iti skozi nevihto, kakor čakati in trepetati ... In mi smo prepričani, da bodemo to nevihto prestali, kot mi," je dejal Del Vayo,! o tem govori več kot en sam "potem bo zmaga naša. Celo simptom. Možno je, da bodemo Avstrija bi se rešila, če bi se morali pretrpeti še kak krajev-borila. Eamo en teden naj bi se ni poraz ali poraze, toda kon-zoprstavljala, pa bi ji bile mo- ena zmaga bo naša." rale velesile priskočiti' na pomoč. Borba — to je edini način Tako smo bili prisiljeni, bru-] reAitve pred fašizmom. Prijaz- siti po mestu podplate, kar ni baš zabavno, kajti dnevi so izredno vroči, noči pa popolnoma temne, ker ulične svetilke zaradi zračnih napadov ne smejo gol'eti. Iloja po l>al'CčSoil»k^h ulicah po noči vsled tega zahteva izredno spretnost; vsak hip nost in potrpežljevost sta naj- Nevmesevalna farsa "Vam je znano, kakšno po moč dobivajo rebelni generali Glas od s. Franka Zaitza slabši lastnosti političnega vo- ves ca« od fašist enih držav e ditelja, ki ima opraviti s faUi-l *Pe* P«™*1 I)el X . zato .nn, Fo4Utnm .'b troh« nokaJimajo zdaj premoč v bojni o- mom. Fašistom jfe treba poka kazati pest, sicer ste izgublje ni i»» premi. To je krivda takozvane "politike nevm**RVRnj«'\ ™ra- Pretekli teden smo dobili iz Dunaja pismo od urednika "Proletarca", s. Frank Zajca, ki piše med drugim: "Mislil sem, da bom sproti pošiljal poročila o potovanju, pa sem neprestano na potovanju in zaposlen z obiski. Z ženo si nisva še vzela počitnic in kaže, da jih sploh ne bo. Tudi naju vleče v prirodo, a moj nagon je že tak, da me vedno vleče k ljudem, s katerimi čutim in ki vsled svojega dela ne morejo živeti v takih krasotah. "Doklej eva obiskala razne Del Vayo je očarljiv svetovljan. Nemščino in francoščino di katere mi ne moremo priti zanimivosti kot n. pr. delavske do vojnih potrebščin, do kate- predele Pariza, palačo Lige na- 1 ste v nevarnosti, da z glavo za- obvlada z lahkoto, kakor svojo denete v kako steno ali se prevrnete v kako luknjo, ki jo je izkopala sovražna letalska bomba. materinščino. "Ljudje, ki mislijo, da smo že izgubljeni, žive v veliki zmoti z ozirom na nftša sredstva", V nekaterih mestnih okra- je poudaril pred nami. "Mi se rih imamo vso legalno pravico dočim fašistični rebeli lahko dobe vse, karkoli si poželijo. Ta bedasta politika je kriva, da je naš sovražnik dosegel delne vojaške uspehe, ki bi jih inače rodov v Ženevi, bila sva v več krajih na Dolenjskem in Gorenjskem pa v Celju, Maribcru itd. V Ljubljani sva obiskala vse naše razne ustandve, učne zavode in knjižnice, ogledala jih smo naleteli na silno razdejanje. Celi bloki hiš so v razvalinah. Noben potres ali kaka druga naravna katastrofa ne more uničevati tako temeljito kakor človek in njegov "tehnični ženij" .. . Naša pot nas vodi mimo petnadstropne stanovanjske hiše, od katere je ostala samo zadnja polovica, dočim so prednjo polovico porušile bombe . . . Bombe so porušile vse stopnice med posameznimi nadstropji in sleherna soba po- ne podamo, dokler naša stvar ni izgubljena, in mf smo danes ne bilo, ker je moralno In v po-Sna si ljubljansko okolico, pa gledu ljudske opore prešibak, še daleč od tega. da bi .se moglo j <** b? mo*el usPe*no meriti Z reči, da je naša stvar izgublje- nami- na. Mi smo se, seveda, morah naučiti, kako postati vojaki in kako se je treba boriti. Delni krajevni porazi, ki smo jih pretrpeli, so bili naši najboljši učitelji. Iz njih smo se naučili, kako se je treba izogniti vojaškim napakam. Pa poglejte naše ljudi zdaj — naše delavce, našo mladino, naše intelektualce! Morala lojaliatov je nezlomljiva "Videli ste že, da sta borbeni duh in morala španske republike sijajna," je nadaljeval Del Vavo; " a jaz vam rečem, da sta nezlomljiva. Vsakdo izmed nas ve, da se borimo za Španijo, za svobodo in prostost Španije. Rebeli so pa zgolj lutke v kazuje strašne učinke bombar- Oni niso bili rojeni vojaki in vo- dveh inozemskih dikta "Fortune" je naslov ameriški reviji, ki sc peča z ekonomskimi zadevami in se prodaja po dolarju izvod, vsled česar jc "navadni" ljudje ne berejo.' Pred nedavnim jc ta revija priobčila pregled, na katerega podlagi ugotavlja, da je 54.7 odstotkov Amerikancev za predsednika Roosevelta in rjjegnv "nevv c^eal", 34.4 odst. proti, 10.9 odst. pa v dvomu. K temu pregledu je bil pripisan uredniški članek, ki pravi: "Vsak kapitalist, ki noče vleči za nos samega sebe ve, da ne ve, kako garantirati brez vladne intervencije tržišč, brez katerih njegov prosti konkurenčni kapitalizem ne more eksistirati. "Takisto je znano vsakemu kapitalistu, ki ne fceii norcev briti s samim seboj, da bi se njegovo gospodarstvo kmalu spet znaš k) tam, kjer je bilo 1. 1930., ako bi se ga prepustilo njegovi usodi. "In vsak tak kapitalist bi moral vedeti, da bodo voliici zahtevali od vlade, da se pozanima za njegove zadeve, dokler bo tako kot je. Nam se ne vidi mogoče niti zaželjivo za demokratično vlado, da bi prekrižanih rok nebrižno gledala, kako tretjina driavljanov trpi pomanjkanje." Tako je povedala kapitalistom — kapitalistična revija. Ampak večina ameriških kapitalistiv se je nad temi besedami *to politikov; in v njo spadata bržkone zgolj namrdnila. J tudi F. D. Roosevelt in Beneš. Zanimivo je bilo poslušati Del diranja .. . Sosednja stanovanj ska hiša pa je bila porušena malone do tal; stoji samo še j rani pritličje, kjer se nahajata večja restavracija in kavarna, ki sta napolnjeni do zadnjega kotička.... Notri igra godba in ljudje so videti veseli in razposajeni, čeprav vedo, da so nad njimi razvaline, kjer so nekoč stanovali ljudje. Življenje in smrt, eno poleg drugega . .. Pogovori z raznimi ljudmi Prve dni v Barceloni smo imeli priliko govoriti z razninr ljudmi, z vojaki in časnikarji, trgovci in natakarji, otroki in gospodinjami in z javnimi uradniki in državniki. Kdcn izmed teh ljudi, ki je napravil name najmočnejši vtis, je bil zunanji minister Alvarez Del Vayo. Obiskali smo ga vnjegovem uradu v zunanjem ministrstvu, govorili z njim eno uro ter se poslovili od njega, polni zaupanja in Vere v vojskujočo se republiko. Alvarez je sivolas mož, star blizu 60 let in tipičen žentle-man demokratičnega kova. v katerem takoj vidite pravega demokratičnega voditelja. To pomeni, da je inteligenten in skrajno aktiven, obenem misiec in energičen eksekutivni uradnik. Masaryk je spadal v to vr- jaškega poduka niso imeli, ali zdaj se bore kot izkušeni vete- torjev, kar ve pri nas vsak o-trok. Tisto malo Špancev, ki se tudi poljedelsko šolo na Grmu in v Mali Loki sva obiskala s skupino ameriških rojakov. Dalje sva si ogledala razne gradove, muzeje itd., da moram reči, da nikdar ne mirujeva. "Pri s. Žagarju sva dobila priliko, potovati v Nemčijo, čehoslovasko in na Ogrsko. Najini terni pohajajo, a iti nameravava še na Balkan in na Primorsko. Ko vse to skončava, bodeva do kraja utrujena in "suha" v žepu, čeprav se voziva v tretjem razredu in obedujeva temu primerno. Kakih posebnih neprilik doslej ni še bilo. Tudi civilisti kažejo mnogo poguma "Pa naši civilisti!" je nadaljeval zunanji minister španske republike. "Nekaj čudovitega f^tični poglavarji zlorabljajo je, kakšen pogum in voljo do y. poijtičnc namene skrajno odpora kažejo in kako čudovito vero v našo stvar imajo! Le o-glejtc si jih! Poprej so nam bore proti nam, že vidi, da so j Q manj6ih bom pa p0Vedal po-postali sužnji Italijanov in zneje»» S. Zaitz in njegova žena se bosta vrnila iz Evrope sredi septembra in Frank bo najbrž prinesel s seboj dovolj zanimivih spominov o krajih in ljudeh, ki jih srečava na svojem potovanju, da bo lahko pisal o tem nekaj mesecev. NemceV. Nazadnje se bodo pa začele odpirati oči tudi italijanskim in nemškim vojakom na španskih tleh, da jih njihovi dvomljivih koristi. To Je resnica in resnice ne more nihče* zmirom zatirati. In tako nam pravili, da španskih civilistov, ho re8n|ca nazadnje pripomo-mož in žen ni mogoče organizirati v toliki meri, kot je to potrebno za slučaj vojne; to so poredni otroci, so nam pravili. gla do zmage." Slovo Poslovili smo se od španske- ki sicer radi pojo in plešejo. I ga zunanjega ministra, polni ni jih pa mogoče organizirati zaupanja v špansko republiko, v borbeno organizacijo. Zdaj Dežela, ki ima tako ljudstvo in pa vidimo njihove prave last-j take voditelje, ne more propa-nosti — da so zmožni, pre našati vse težave in grozote vojne, ne da bi izgubili pogum ljudstvo naposled z in zaupanje vase in republiko!" mi z njim, saj je stv Pomenkovali smo se tudi se bore, tudi naša stvar civilnem prebivalstvu drugih evropskih glavnih mest. In on je vedel prav dobro kot mi, da povsod vlada neka živčna napetost in bojazen, ki nikdar ne popusti. To je tista napetost in strah, ki teži človeka pred iz- sti! In tako smo odhajali od njega, prepričani, da bo to zmagalo in ar, za ka- boj za svobodo in človečanstvo. - Žmage se pa izvojujejo le tedaj, kadar smo vsi pripravljeni če treba žrtvovati tudi življenje v boju za,človeški napredek in politične pridobitve, ki so bile izvojevane v zadnjih dveh Obetanje »reče po smrti je najlaglje obetanje, toda lju- Vajra, kako prisrčno je hvalil 4)« f* najdražje pfačujejo. , današnjega predsednika čeho- bruhom nevihte. To napetost stoletjih naše civilizacije, člo-prikrivajo, toda prikriti je ne veško življenje je brez vredno-morejo, temveč je vsak teden sti, ako ni svobode; zato se je bolj vidna. ' treba za svobodo boriti! Toda tu, v Španiji, je nevihta že zadivjala. Nič več napetosti in bojazni pred nevihto. Ti lju- nima tekmeca, lje že žive sredi nevihte! In od Franklin. Prispevki za španske borce XXIV. IZKAZ. Kdor se zaljubi sam vase, ta — Renjamir« Chicago. III — Klub Št. 1 JSZ. končni prrbitck kom-rrta "Save", 10. aprila 1938, $3f».85. Newburgh, O. — Klub M. 28 JSZ $5.00. Weukegen, lil. — Pole Mery Spe-capen: Po 50č: Mary Spacapan, Frank Kusler, Joe Birtič in J#rry Sparnpan; po 25c: Joaie Prebil, Pau-lina Ogrin, France* Slabe, Joseph Mesec, F. Leskovec in J. Bartol. Skupaj $3.ft0. — Pole Ane Mahnich: Po K0c: Joaie Prosen, Mary Mihevc in J. Mahnich ml.; po 2Kc: Marion- Keritt, France* Pcklaj, Rosi Koncilja, Mary Lukančič, Helen Jereb, Anna Mah nich in S. Mihevc. Skupaj $3.2R. — Pole Antonije Besek: Antonia Besek 40c; Roaie Mcsec 30c; po 2ftc: Mary Babnik in Josephlne Kosina. Helen Judnich lOc. Skupaj $1.30. Celokupna vsota $8.05. (Poslala Antonia Rezek.) Skupaj v tem iskasu $48.90, |»rej-Anji irkar. $2,21fi.97, skupaj $2,2«4.- 87. JAN HUS Meseca julija so slavili Čehi obletnico smrti Jana Husa, ki je bil radi svoje nekompromis-ne pravicofjubnosti živ sežgan vsled obsodbe na cerkvenem zboru v Kostnici. čehoslovaška republika je proglasila ta dan kot državni praznik. Jana Uusa, sina revnih stari-šev, ki se je povzpel do časti rektorja praške visoke šole, se spominja ves čehoslovaški narod, predvsem delavstvo, ki vidi rešitev v socializmu. Jan Hus je bil pridigar, iz pridigarja se je razvil cerkveni reformator, iz univerzitetnega učitelja duhovni vodja Čehov. Husova odločnost, njegov boj za nravni preporod naroda in duhovščine, njegova "borba za pravicoljubr.ost je z njegovo mučen iško smrtjo vzvalovila celo Evropo in ustvarila pokret. ki je udaril celo preko meja Evrope in vtisnil Evropi novo lice. Ravno v današnjih dneh, ko celi režimi dušijo v milijonskih državah vsako svobodo misli, žari tembolj podoba mučenika Jana Husa. Lahko bi bil preklical svoje nauke in si rešil življenje. Toda on je vedel, da je v pravici in ker je celo življenje učil resnico, ni mogel in ni hotel odstopiti. Rablji so ga zato povezali, postavili na grmado in ga upepeljili. Hus je vedel, da o svobodi, volji in vesti ne gre samo pisati in govoriti, ampak da je treba za to najvišjo dobrino človeštva tudi žrtev, onih najskrajnejših in najtežjih. Hus pa je zasejal tudi prvo seme jasnega s6ciaJ-nega boja s prav istim jedrotn, kot ga ima socialna borba dandanes. Okovan v tujini je Jan Hus pisal v ječi par dni pred smrtjo svoje poslovilno pismo češkemu narodu, gospodom in spem, bogatim in revnim ter jih opominjal, da bi spoštovili dobre duhovnike, da pa bi se tudi varovali slabih duhovni kov, o katerih je odrešenik rekel, da so v ovčji koži, toda v notranjosti požrešni volkovi. Gospodo prosi, da bi ne izkori; ščala ljudstva, obrtnike, da bi po&teno vršili svoje delo, učenjake visokih šol, naj dobro učijo svoje učence. "Tudi Vas prosim, da bi se med seboj IjU-bilK da ne bi pustili dobrih tU-čiti z nasiljem in vsakemu privoščili pravico." NI čuda da so ti Husovi n»-ukl globoko odjeknili v narodu, ko so mu živega sežgali njegovega ljubljenega pridigarja * bethlehemski kapelici, učitelj* najvišje šole: Kot gorečo bak-ljo so nosili Husiti preko Evrope to plamenečo Husovo resnico in tudi položili temelje novi socialni in demokratični drl«*i v Evropi. — (Iz "Del. Politike") o,,.. K K J!* onoi locaoi lonoi OBIOI lODf, JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VUK: DŽINGIS KHAN Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji • ... ipnor—— TEROR V PALESTINI . v [OBOI (Nadaljevanje.) iodoi 30d0i 10. Prepovedano je divjačini, ki »e jo lovi *a hrano, prerezati grlo. Te živali se mora zvezati, odpreti se jim mora prsi in lovec mora vzeti srce. 11. Dovoljeno je jesti kri In drobovje živili, čeprav je bilo dosdaj to prepovedano. 12. (Sledi spisek oosebnih pravic, ki jih imajo poglavarji in ča.-tniki.) 13. Vsak mož, ki n-e gre na vojno, mora določen čas brez nagrade delati za državo. 14. Mož, ki ukrade konja, bika ali kaj družba te vrednosti, se kaznuje s smrtjo in njegovo telo se razpolovi. Za majhne tatvine je odmeriti kazen z bičanjem po vrednosti ukradenega predmeta in to s sedmimi, sedemnajstimi, sedemindvajsetimi do sedem sto udarci. Telesna kazen se lahko opusti, če plača krivec devetkratno vrednost ukradenega blaga. 15. Noben podložnik države ne sme vzeti za služabnika ali za sužnja Mongola. Izvzem-ii posebne slučaje, je vsak mož obvezan biti v vojaški službi. 16. Pod smrtno kaznijo je prepovedano pomagati tujemu sužnju pri pobegu, mu nuditi streho, obleko in hrano. Kdor ubeglega sužnja sreča, pa ga ne privede k njegovemu gospodarju, ga zadene ista kazen. 14. Ženitovanjska postava določa, da mora mož svojo ženo kupiti in da je poroka med prvim in drugim kolenom sorodstva prepovedana. Mož lahko vzame za ženo dve sestri in hna lahko tudi več postranskih žen. Žena ima skrbeti za posest in gospodinjstvo, ima pravico kupovati in prodajati. Mož naj se samo briga za lov in za vojno. Otroci suženj so enakopravni otrokom ženinim. Otroci prve žene veljajo več od ostalih in tudi vse podedujejo. 18. Če se hočeta zvezati dve družini z že-nitvijo in imata samo majhne otroke, je ženi-tev takih otrok dovoljena. Ce otroci umrjejo, lahko taka ženitna pogodba ostane vseeno V veljavi. 1-9. Zakonolomstvo se kaznuje s smrtjo. 20. Prepovedano je med nevihto kopati se in prati perilo v tekoči vodi. 21. Špijoni, krivoprisežniki, sodomiti in Čarovniki se obsojajo na smrt. 22. častniki in poglavarji, ki kršijo svoje dolžnosti, ali se ne prijavijo pri khanu, če jih kliče, posebno tisti iz oddaljenih krajev, se kaznujejo s smrtjo, če so oljaševalne okol-ščine, se morajo zagovarjati osebno pred khanom. To je nekaj zbirk iz Džingis khanovih postav. Nenavadna je postava glede kopanja in pranja, če je nevihta. Ali tudi tu se kaže očetova modrost. Džingis khan je poznal čudoviti, naravnost pasji strah Mongolov pred bliskom in gromom. Večkrat se je zgodilo, da je vsled nevzdržnega strahu vsak, ako je bil v bližini vode, ko je izbduhnila nevihta, strela in grom, planil v vodo. Rajši je utonil, kakor da bi po njem razsajala nevihta. Džingis khanov zakonik je veljal celo stoletje po vsej Aziji in v enem delu Evrope. Zbirka njegovih postav ali zakonik se imenuje "Jassa". Pod mnogoterimi in mnogovrstnimi postavami, ki so v tisočletjih legale na ljudstva in jih takorekoč zasužnjevale, je Džingis khano-va zbirka zakonov, Jassa, prava inkamacija diktature. Takorekoč pri vsaki določbi in postavi je kazen za kršitve — smrt. Ljudstvu so bile te postave prečitane kakor kakšna armadna povelja. Na vseh vojnih cestah so bile te postave vklesane z velikimi čr-Isami na stene pečin. Pred strmim, veličastnim čelom Pamirja je z monumentalnimi črkami pretil izklesan prvi, presunljivi stavek iz zakonika: "Kdor Jasse ne izpolnjuje, izgubi glavo!" Na drugih stenah pečin so blestele diktatorske besede: "Kakor je samo eden, edini in neviden Bog v nebesih, tako je tudi samo eden edini gospodar zemlje. In ta gospodar sem jaz in ni-kdo drugi, jaz, Džingis khan!" Mongolskemu ljudstvu je torej bilo treba samo ubogati, poslušati povelja svojega vladarja, da bo srečno in ostalo veliko. Samo *ek> majhen krog mož je bil, za katere ta povelja niso imela pomena. In ta krožek je ob- stojal iz mladostnih priljateljev Džingis khanovih, katerim se ni nikdar izneveril. V tem krožku so bili tudi tisti častniki, ki so v smrtni nevarnosti zastavili svoje življenje za vladarja in ga rešili smrti ali ujetništva. Ta krožek je uživa! pravice v takšni meri, da so se zdeli ostalim Mongolom kakor bogovi pri prestolu najvišjega boga. Imeli so nenavadno pravico, da so lahko stopili v vladarjev šotor, kadarkoli se jim je zahotelo. Pri delitvi plena so imeli, kljub skrajno strogim odredbam izredne privilegije. Džingis khan je vedel, kako si je treba tega ali onega pridobiti. Vedel je dobro, da baš ti najizbranejši možje niso pohlevni kužki, ampak nasprotno, zviti, predrzni, najbolj divji. Zato je tudi razumel, da je ta elita v pojmovanju discipline zelo lena in brezbrižna. Noben primer ostali vojski. In zato je bilo razumljivo, da se je ta ali oni nega moža kaznovati? Kaj potem? Kaznovati? Izbranega moža kaznovati? In zopet, ako ne kaznovati — dajati potuho in vzgajati puntarje? Slabo voljo ustvarjati v armadi? Džingis khan je našel zelo originalen izhod. Za elito je dekretiral: osemkrat, nič več in nič manj sme član te elite kršiti določbe Jasse, ne da bi smel zato mongolski petelin zakikirikati. če pa se zgodi kršitev devetič, ne bo samo petelin zakikirikal, tudi vsa odgovornost pade nanj in strogost postave ga zadene. Se več drugih svojevrstnih postav se nahaja v Jassi, iz katerih veje globoko in modro spoznanje človeka Džingis khana. "Kdor vsled surčvosti", govori postava, "povzroči prezgodnje rojstvo otroka, mora plačati kazen s tolikimi glavami živine, kolikor mesecev je bil embrio star." Nenavadno visoka je kazen za lakomnost pri jedi, zanemarjanje gostoljubnosti in poseganje v dvoboje. Nenavadne vodilne črte so pri sodnih prestopkih, ki jih je dal Džingis khan. Za obravnavo in preiskavo je smelo veljati le delo, zločin, pregrešek, pri katerem je bil kdo za-sačen, ali če je toženec sam priznal. Indicije so bile nedopustne. Lahko pa se je rabila tudi mučilnica, če je bilo to pri posebno težkih obdolžitvah potrebno. Prisega moškega je imela večjo vrednost kot prisega ženske. Iz-povedbe sužnja so veljale pred sodiščem le tedaj, če je na primer svojega gospodarja v čem obtoževal, recimo radi tatvine, da je pokazal ukradeni predmet. Mlade sužnje, če so Imele z gospodarjem razmerje, niso smele pričati ne za in ne proti. So pa v tej knjigi zakonov tudi za naše pojme nerazumljive določbe. Na primer sca-nje v pepel in v tekočo vodo se je kaznovalo s smrtjo. Strogo je bilo prepovedano v tujem šotoru golcanje. Se strožje je bilo prepovedano dotakniti se praga pri odhodu iz knežjega šotora. Druge določbe pričajo, da so bili Mongoli strašno nesnažni. V veljavi je bil tudi stavek: "Vse je čisto. Nič ni nečistega." Vkljub temu so bili ti gospodarji sveta, kakor so se imenovali, nenavadno nesnažni. To govore Džingis khanove postave tičoče se snage. Kožuhi so se nosili, ne da bi jih prali, dokler niso od nesnage razpadli na telesu. Veliko skrbi je imel Džingis khan tudi z dvigom rojstev. Izrecno je odredil, da mora biti v desetih šotorih na leto vsaj ena ženitev. Določil je celo, da morajo biti žene in dekleta podložnikov vsak čas na razpolago vladarju in njegovim sinovom. Neverjetno barbarstvo poleg globoke člo-večanske modrosti. Ena največjiih modrosti v tem neizobraženem, aJi bolje nešolanem pastirskem knezu, je bila čudovita ravnodušnost napram drugim religijam. Z ničem jih ni oviral. Svoje duhovne vaje so lahko izvrševali po mili volji in izpovedovali svojo vero, kakor so hoteli. Ni jih preganjal. Džingis khanu je bilo vseeno, kakšnega boga molijo druga ljudstva, kako imenujejo tisto božanstvo in kako ga molijo. Samo da njemu, ''Gospodarju sveta" ne odrekajo spoštovanja in pokorščine. S tem principom je Džingis khan v svojem času dobil več bitk kakor njegovi jezdeci z orožjem. ____ (Dalje prihodnjič. I ■ ■ ■ Ali je vate društvo že v Prosvetni matici? s. t «IT—.1 fcn_=ix n raziskavanju jam z vso vnemo tržaški planinski društvi4 Alpi-na delle Giulie" in "XXX Ot-tobre", ki so ju pri tem izdatno podprle civilne in vojaške oblasti. Te so, pravi list, spoznale pomen kraških pojavov in general Italo Gariboldi je že pred leti, ko je še kot polkovnik služboval v Trstu, dal največji impulz speleološkemu delovanju obeh organizacij, ki so ju dobro preskrbeli z vsemi sredstvi in tehničnimi pripravami. Že leta 1926, poroča list nadalje, je narastlo število raziskanih jam na 2,146, v zadnjih letih pa celo na 3,500. Očitno pa vse de!o še zmerom ni o-pravljeno. V poslednjem času je med jamarji nastalo mrtvilo. General Gariboldi pa se je pred tedni vrnil v Trst in prevzel poveljstvo tržaškega armijske-ga zbora. Verjetno je, da se bo raziskovanje jam po Krasu sedaj nadaljevalo z novo vnemo. P oboji mod Arabci in 2idi v Palestini, nad katoro drii svojo roko Volika Britanija, ki jo tod šolo sain-teresirana, kor ji pritoka ia Iraka proko Palestine nafta, »o zadnja i a«« sopot s »•« silo in krutoatjo opomorili •▼•t na arabsko>iidovski problem v Palestini, ki ga Anglija doslej ni anala zadovoljivo rešiti. V obmorskem mestu Haifi jo bilo vrienik vei bomb in ubitih jo bilo mnogo arabskih prebivalcev vsob starosti in spolov, kar jo raakačilo Arabce, da so maželi napadati tidm. Angleži so si pomagali s tem, da so proglasili obsedno stanje. Na sliki so trnki angleških vojakov, ki prihajajo delati mir. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Herminie, Pa. — Krono najvišjega števila poslanih naročnin v prihodnjem izkazu bo najbrže odnesel Tone Zornik. Poslal je 15 naročnin in pravi, da jih bo še, ker je stalno na agitaciji kljub slabim razmeram. Milwaukee, Wia. — Njemu bo najbrže sledil Leonard Alp-ner, ki je zadnji teden poslal 12 naročnin in pravi, da se v kratkem spet zglasi... Poroča tudi. da je klub št. 37 JSZ sklenil ob-državati 18. septembra kartno zabavo, katere čisti prebitek bo šel tiskovnemu fondu Proletarca. Na to zabavo že zdaj vabijo vse sodruge in somišljenike našega pokreta v Milwaukeeju in West Allisu. — Od tam je poslal eno naročnino tudi naš včasih zelo agilni agitator Jacob Rožič, ki je pa šel zadnje čase v pokoj. Sjrgan, Pa. — Tudi nas Lo-renc Kavčič ne spi, pač pa je agilen, kolikor v danih razmerah more biti. Poslal je eno naročnino. Girard, O. — John Kosin je poslal 2 naročnini. Ker mu jc pobotna knjižica pošla, je za-| hteval novo, ker misli obiskati še več naročnikov, ki jim je naročnina potekla, kakor tudi novih prospektov. Klub št. 222 JSZ je poslal $10 tiskovnemu fondu lista. Detroit, Mich. — Od tu je zadnji teden Jože Koršič poslal nadaljnih 6 naročnin in je še vedno na delu. Cleveland, O. — Anton Jan-kovich se je zglasil s 4. naročninami in 50c tiskovnemu fondu. Hvala! Ely, Minn. — Pa naš Teran, malo jih je, ki bi toliko časa vztrajali na fronti kot on. Zadnji teden je poslal 6 naročnin. ■ ■ ■ ■ I Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETARCU M * nf] 99 Zdaj bo zaposljen z agitacijo za Oglase za bodoči letnik (1939) našega koledarja. Pri tem delu je on eden med prvimi. Osage, W. Va. — John GaU Ion je poslal eno naročnino. Buhl, Minn. Od Max Martza se ne sliši kaj pogosto, toda kadar se zglasi, ni brez nič. Zadnji teden je poslal 2 naročnini ter zagotovilo, da se v kratkem spet oglasi, ker hoče, da se Proletarca čimbolj razširi po železnem okrožju Minnesote. Johnstown, Pa. — John Lan-gerholc je poslal še dve naročnini. Pravi, da imata v načrtu s s. Rakom obiskati več naročnikov in drugih. O uspehu bo poročal prihodnjič. Duluth, Minn. — Tu se nahaja v bolnišnici John Kobi, dobro znani delavec v naprednem gibanju. Vsi, ki ga poznajo, mu žele skorajšnjega okrevanja. Tem se seveda pridružujemo tudi mi. Chicago, III. — Na čikaški fronti ni bilo zadnji teden kaj posebnega. Obeta pa nam več naših agitatorjev, da tako ne bo šlo, da bi bila Chicaga ena pri ta zadnjih. Chas. Pogorelec je dobil 4 naročnine. Zadnji teden smo poslali tiskovine za nabiranje oglasov za 25. letnik Ameriškega družinskega koledarja na vse nase aktivne delavce, ki so že leta aktivni v tem poslu. To bo srebrni jubilej našega koledarja in mi upamo, da bodo naši zastopniki- naredili kar največ mogoče v pogledu oglasov, kot tudi obširni nakladi koledarja. To je naša najboljša publikacija med ameriškimi Slovenci. Dajmo mu ob njegovi 251etnici tudi največjo naklado, kar jih je imel do danes. VESTI IZ PRIMORSKE na novega lastnika in zaradi tega so morali prizadeti zemljiški posestniki plačevati zanje tudi vse še zemljiške in druge davke. Spričo vedno češčih intervencij je sedaj reški prefekt izposloval pri vojnem ministrstvu odredbo, da se Vse lastninske in davčne zadeve pospešeno urede. * Problem kruha v Italiji. — Kljub vsemu prizadevanju, da bi Jtalija postala neodvisna v pogledu žita in moke od inozemstva, se je ta lepa nada izjalovila. Dasi pravijo, da je žitna bitka uspela in da Italija ne bo uvažala žita, ker je v tem pogledu dosegla samostojnost, je pa vendarle "krušni" problem demantiral te vesti. Da obstoja ta problem, je že vsakomur znano, če je le pokukal v Italijo. Pa tudi tega ni treba. V italijanskih listih pogostoma beremo o kruhu. Tako je prinesel neki list iz Julijske Krajine dolg članek "Kako je mogoče zboljšati kakovost kruha". Že iz tega naslova samega je razvidno, da je kruh v Italiji slab. Marsikateremu je prišla nazaj v spomin aprovizacija v času svetovne vojne in kruh, ki je bil narejen vse prej kakor iz moke. Pred časom so se spotaknili tudi rims/ki listi ob kvaliteto italijanskega kruha (Lavoro fas-cista). Sedaj z nastopom avtar-hije je postal problem še težji, kajti s primanjkanjem pšenice so morali dodajati kruhu razne primesi drugih mok, ki so bile več ali manj ponesrečene. Da se temu odpomore so se pričelr resno zanimati za zboljšanje kruha. Pred kratkim so v Milanu napravili poskuse, o katerih pišejo v listih, da so se popolnoma posrečili. V kruh so stavili večjo količino trde moke, pa tudi precejšnjo količino drugih mok, kakor ržene, koruzne, riževe in krompirjeve moke. Ti odstotki varirajo od 5 do 20. Poleg tega so izdali še 10 zapovedi, kako naj se mešajo razne moke in kako naj se mesi in peče kruh iz mešanice. Banjtica. — Pred kratkim so postavili v vasi velik drog za zastavo#^t)dkritje je bilo kar najbolj svečanostno in prisostvovale so najvišje oblasti goriške pokrajine s prefektom na čelu. V govorih so 'povdarjali naklonjenost režima do ljudstva. • N. Bistrica.—V začetku preteklega meseca je bilo v II. Bistrici veliko zborovanje, ki ga je organizirala zveza poljedelskih delavcev. Zborovanju je prisostvoval tudi prefekt. Po poročilih in govorih so bile razdeljene nagrade. Borec. — Dne 12. julija sta se odpravila na Rombon 17-i©t-ril Komačev Tone in njegov 19 let stari tovariš Tone Leban, oba iz Bovca. Med potjo sta na lepem našla granato kalibra 37 mm. Fanta sta se polakomnila lepih denarcev, ki bi jih izku-pila za železo in razstrelivo, in sta takoj skušala razstaviti granato, ki pa jima je pod u-darci s kamnom eksplodirala. Leban je bil k sreči le lažje poškodovan, Komacu pa je odtrgalo vseh pet prstov na levici. Preden so ga spravili v goriško bolnišnico, je zaradi velike izgube krvi popolnoma oslabel. Njegovo stanje je resno. * Reka. — Zemljiški posestniki na Reki, ki so bili prizadeti po razlastitvah v prilog vojaški upravi so prejeli te dne kakor poroča "Vedetta d'Italia" obvestilo da bodo njihove zadeve v kratkem urejene ter da bodo nato takoj prejeli pripadajoče jim odškodnine. Zemljišča, ki so jim bila odvzeta deloma že pred leti, doslej v zemljiških knjigah še niso bila prepisana Kraške jame. — V dobi po vojni se je raziskovanje kraških tal od Trnovskega gozda pa vse do Snežnika znatno oja-čilo in razširilo. Podzemske kotline so postale važen faktor posebno v nekem drugem po-ne le za razvoj tujskega prometa na Krasu, nego še prav v nekem drugem pogledu. Pred vojno je bilo na omenjenem kraškem področju znanih in deloma raziskanih nekaj preko tisoč jam. Vendar je bilo v tujskoprometnem oziru glavno delo že opravljeno. Postojnska, Škocjanska in še nekatere druge manjše jame so bile že skoraj docela urejene in adaptirane za tujski promet. Dosegle so svoj sloves in svoje re^ korde glede lepote in obiskovalcev. Po vojni pa sta se, kakor poroča "Piccolo" v eni izmed svojih poslednjih izdaj, posvetili DROBIŽ OD VSEPOVSOD (Nadaljevanje s 1. strani.) vladi Bowers izjavlja, da je zaključil pogajanja s špansko u-porniško komando glede ujetih ameriških prostovoljcev. Uporniki so pripravljeni zamenjati 25 ameriških ujetnikov za 25 rebelov, ki so v lojalističnem ujetništvu. Italija tn Židje Rim. — Mussolini je izdal dekret, s katerim je zabranjen dostop v italijanske šole vsem inozemskim Židom. To je njegov prvi korak v skladu z njegovo odločitvijo, da bo posnemal Hitlerja ter nastopil proti Židom. Njegov list Popolo d'-ftaliti opravičuje ta korak, češ, da je treba "obvarovati Italijo pred invazijo židovskih študen-tov-beguncev iz Nemčije in Avstrije". Stavka pri Maytag Co. končana Newton, Iowa. — Stavka delavcev v tukajšnji tovarni May-tag Washing Machine Co. je končana in tovarna je bila te dni spet odprta, pod močno stražo državne milice. Delavci so zastavkali proti 10-odstotne-mu mezdnemu znižanju, a so izgubili. Stavka je bila zlomljena s pomočjo državne milice. Voditelji, ki so videli, da se to pot ne da nič opraviti, so svetovali delavcem, da se vrnejo na delo in počakajo ugodnejše prilike. V tej tovarni bo ob priliki gotovo še vrelo. Cardenas govori Mexico City.—Mehiški predsednik Cardenas je sporočil vladi Združenih držav, da bo nadaljeval s svojim programam nacionaliziranja mehiške pe-trolejske industrije, ki je bila do nedavrMga pod kontrolo inozemskega kapitala. Istočasno je pa zavihal nos nad močno levičarsko Delavsko federacijo in komunisti, ki so priredili protestno parado proti inozemskim protestom (zaradi nacionalizacijskega programa). Ko je šla povorka mimo predsedniške palače, Cardenas ni hotel priti na balkon ter je pozdraviti, kakor je običaj. Harlanika obravnava London, Ky. — Dolgotrajna obravnava proti premogovnim podjetnikom in najetim poboj-nikom iz "krvavega Harlana" se je končala s fiaskom, ker se zvezna porota, ki je imela slučaj v rokah, ni mogla zediniti za pravdorek. Zvezni proseku-tor je takoj naznanil, da se bo šlo takoj na delo za novo obravnavo proti obtožencem. CHAMBERLAIN SE IGRA Z USODO ČEHO- ~ SLOVAŠKE (Nadaljevanje s 1. strani.) pa lahko uganiti: prosta pot za Hitlerja. In tako danes v Pragi dobro čutijo, da ne čepi njihov najhujši sovražnik v Berlinu, temveč v Londonu. Edina dobrota pri vsem tem pa je, da se bo moral končno tudi Chamtoer-lain ozirati na angleško javno mnenje, ki je videti odločno nasprotno ideji, da bi se žrtvovalo čehoslovaško in s tem odprlo pot nemški nadvladi na evropskem kontinentu. Moral se bo strezniti ali pa iti, kar bi tudi ne bilo škoda. KRITIKUJOČA POROČILA IN RAZPRAVE • • KOMENTARJI "Ameriška Domovina" poroča pod naslovom: "Matere, ki delajo v tovarnah in drugod, so krive, da je danes toliko zločinov" o govoru, ki ga je imel na konvenciji odvetniške zveze Sanford Bates. tajnik deških klubov v Ameriki, ki da je izjavil, da so krive matere, ki delajo izven doma, v tovarnah in drugod, da zahaja mladina na kriva pota. Recimo, da je to re«. Kdo je pa kriv, da mora delati toliko mater v tovarnah in drugod izven doma, dasi bi rajši ostajale doma ter se brigale za dom in otroke? Vae prizadete ženske prav gotovo ne gredo za zaslužkom iz golega veselja do tovarniškega garanja, temveč iz potrebe: morda mož ne more dobiti dela, morda ne zasluži dovolj za potrebe družine, morda se mora žena sama boriti za obstoj svoje družine ... Bates bi bil najbrž precej presenečen, če bi mu bili znani odgovori v premnogih slučajih ... Nemara bi potem celo zvrnil svojo ostro ob-dolžitev na nekoga drugega, ne na delavske matere ... Morda bi se mu potem oči tako odprle, da bi videl, da živimo pod nekim gospodarskim in družab nim ustrojem, ki je postal naravnost sovražen domovom in srečnim družinam, ki jih vse-križem uničuje... Ampak vprašati bi mora! prizadete matere! "Napredek" je zadnjič posvetil poldrugo kolono prostora vprašanju naše ljubezni do kozarca. člankar (V. J. G.) pove, da v tem pogledu ni nikak puritanec ali zagrizenec pa tudi ne abstinent, nato pa ugotavlja: "IPije se na veselje, pije se na jezo, pije se na žalost in pije se kar tjav^ndan, bodisi da je kak vzrok ali povod za to ali ne in pije se v družbi in pije sc posamezno; pije se javno in pije se privatno — na domu in v saloonu, med štirimi stenami in pod milim nebom. Na kratko: pijemo, pijemo in zopet pijemo. Pitje nam je prešlo v meso in kri in veselja brez zalivanja si že skoro predstavljati ne moremo. Pijača, katero po nepotrebnem 'predihamo', bi gnala ne samo 'mlinske kamne tri', temveč gnala bi električne turbine .. Nato člankar računa, koliko milijonov smo že ameriški Slovenci pognali po prašnih grlih; in kaj vse bi se dalo zgraditi s tem denarjem: bolnišnice in sirotišnice, razna zavetišča, tvor-nice, knjižnice, gledališča itd. Potem pa člankar obžalu je, da se. pri nas brez pijače ne da več napraviti nič dobrega in koristnega. Nase organizacije, bodisi podporne ali kulturne, ae -v slučaju potrebe zanašajo na nehati, kozarec, da jim bo pomagal iz finančnih zadreg. Vse zidamo na kozarec. Ali bi ne bilo bolje, ako bi porabili denar, ki gre tako za pijačo, direktno za naše ustanove, predstave itd.? se le prevečkrat pogleda vanj, je slabo... Pa za to je vedno neki vzrok, največkrat izgubljeno notranje ravnotežje. Toda pojdimo k ameriškemu Slovencu 1 Ko je prijel v Ameriko, so ga najprej seznanili s slovenskim — saloonom; tam je našel prvo zatočišče v tujem svetu, tam je pristopil k društvu, tam se je morda tudi seznanil s svojo bodočo Ženo. Potem je prišla prO-hibicija; Amerika je ponorela in z njo vred naš človek. Skoda, ki jo je napravila prohiblcija, se bo poznala še prihodnjim a-meriškim rodovom. Edino, kar se more očitati nam, je to, da nismo bili nobena izjema. In ko se je po prohfbiciji vlila preko dežela povodenj piva -in žganja, je Amerika spet ponorela in zdelo se je, da se ne bo in ne bo mogla do sitega "nažlampa-ti" zlasti piva. Nu, in mi seveda nismo hoteli zaostajati, saj smo tudi mi Amerikanci... ★ Pa naše društveno in kulturno življenje? že naše prve organizacije so si osvojile taktiko "operacij brez bolečin": daj človeku dobro zabavo s plesom in pijačo, pa bo dal dolar iz rok brez pomislekov in obžalovanja, dočim bi ga brez tega nemara desetkrat obrnil v roki in potem spet — spravil v žep. Tako se je to začelo in nadaljevalo vse do naših dni; in tako se še nadaljuje. Ta"ko smo prispeli na točko, kjer si sploh ne moremo več misliti niti dramske predstave ali koncerta brez — bare .. . Kdo je kriv? Tisti, ki so začeli. Toda navsezadnje tudi začetnikom tega zla ne moremo toliko zameriti, oni so hoteli graditi in ta pot za pridobivanje potrebnih sredstev se jim je videla najlažja, najpripravnejša. "zaroto" proti vesoljnemu Slovenstvu, Jugoslovansivu, Slo-vanstvu, delavstvu tn človeštvu, da človeka žene tja, *kamor tudi kralji peš hodijo" ... Da pa ga ne bo konec od žalosti in zavisti, na tem mestu svečane predlagam, da se skliče veliko protestno zborovanje, na katerem bomo sprejeli resolucijo, * katero se bo dalo Stojadinovi-ču ukor, kcrfre ni najprej oglasil pri novem "vodstvu" slovenskega naroda v Pittsburghu. obenem ae bo pa pozvalo jugoslovansko vlado, da nemudoma pošlje ministrsko delegacijo v Pitsburgh, da potolaži užaljenega Jurija ... Velika "škoda" bi namreč bila, Če bi ta zgaga od jeze počila, kajti kdo bi potem tako imenitno brodil po kalni vodi in netil zdražbe med nami, kakor zna on? Juretu v Pittsburghu! V današnji številki je priob-čena 24. SLIKA prispevkov za španske borce, zbranih potom JSZ, v skupni vsoti $2,264.87. Od te vsote je bilo poslano zadevnemu odboru strokovne in-ternacijonale, potom tukajšnjega Trade Union Relief for Spain odbora, in prej še drugih odborov $2,163.70, ostalo se je porabilo za poštnino in tiskovine, $8.06 pa je še na rokah, ki bodo poslani v prihodnjih par dneh. To so slike, ki so več vredne kot vse vase ambulance, s katerimi ne pričakujte, da bomo vaši klerikalno - demokratski-komunlstični stranki propagando delali, niti se ne bomo cmerili s kakimi narodnjaškimi solzami. To prepuščamo vam in pa Lojzetu Pircu od A. D. Mi smo in denar zbiramo za španske pa prvič ni bilo časa in dan ne-pripraven za kaj takega, drugič pa vlada v teh naselbinah hudo brezdelje In velika rev-iščlna In so te naselbine videt; kot mrtve. Tudi ni nobenega izgleda, da bi se kmalu obrnilo na bolje. Tudi pri nas ni nič bolje in imamo na stotine ljudi, ki so brezposelni In ne morejo dobiti dela niti pri WPA. V Proletarcu od 3. avg. sem čital odgovor Ivana Jonteza VVitkovichu, zaradi "Napreje-vega" zlorabljanja "Cankarjevega Glasnika" v strankarske namene. W!tkovich namiguje "o skritih namenih na Lavvn-dale ave." Tu moram povedati, da sem bil jaz tisti, ki je na konferenci Prosvetne matice sugestiral združitev "C. G." s Prosvetno matico, ne s. Zorko, kakor je pomotoma zapisal I. Jontez. Odgovornost je torej moja in jaz se je nič ne bojim prevzeti, ker vidim v tem veliko korist, kajti tako "Cankarjev Glasnik" kot Prosvetna matica sta na pravi delavski podlagi, kar ne morem reči o pitta-burškem "Napreju". Joieph Snoy. Piknik za Proletarca Na. Chicago, I— — Naš socialistični klub žc nekaj let prireja — poleg drugih priredb — po dva piknika v letu; enega v začetku, drugega v poznejši sezoni. Prvi piknik ki se je vršil 19. junija, je bil zadovoljiv v vseh ozirih, samo v finančnem ne. Napravilo se bi lahko veliko več, ako bi delavci imeli več volje in denarja za to. Naš drugi piknik se bo vršil dne 21. avgusta na ravno istem prostoru, to je na Stanovnikovi farmi. Ta piknik se bo vršil na predlog sodr. Jakoba Meseca v korist Proletarca. Akoravno pokopali po civilnem obredu, kakor je on želel, ko je bil še med živimi. Pogreba se je udeležilo veliko prijateljev in znancev iz Nilesa, O., kjer je pokojnik živel, njegovih somišljenikov iz VVarrena, O., in pa več članov girardskega kluba, kamor je on spadal. Pokojni John Plahtar je bil doma iz Vrhnike in v to deželo je prišel pred 25. leti; v stari domovini zapušča še žive starše in brata in več drugih sorod- samostojno bratsko podporno ste pomagali na en ali drug način, da smo uredili vse v najlepšem redu. 1 Posebno se mrs. Pišler zahvaljuje aocialiatične-mu klubu iz Girarda, O., za lepe cvetlice in pa za pomemben govor pred krsto. Naše sOžalje vsem prizadetim ! — John Tancek. Vabilo na piknik Johnstown, Pa. — Slovensko društvo "Moxham" bo priredilo svoje letni piknik v nedeljo popoldne dne 21. avgusta, v svojih prostorih v Highland Parku (Johnstown, Pa.) ; pri- nikov, tukaj v Ameriki pa zapušča se.stričino Jennie Pišler, ki živi tukaj v bližini na farmi. Naj bo na temu mestu izrečena zahvala v imenu kluba št. 222 JSZ, iz Girarda, O., vsem jčetek ob pol dveh. O pikniku jt prijateljem in znancem in bilo na seji 24. julija sklenje-vsem. ki so pripomogli, da smo no, da plača vsak član en dolar pokojnika tako lepo po civil v društveno blagajno, pa če nem obredu spremili na zadnji pride na piknik ali pa ne, kar poti. Seveda, naša dolžnost pa velja za vse člane brez izjeme, je, da nadaljujemo delo, kate- kakor vsako leto. Piknik bo ua-rega je on pustil. Nadalje se se- mo za naše člane in vsi, ki pri-strična J. Pišler iz Cortlanda, dejo, bodo imeli prosto pivo. O., iskreno zahvaljuje vsem, ki Odbor vas bo pričakoval, ste se udeležili pogreba in ki Joseph Rogel, tajnik. Slavne zaodovinske laži < - > . ....... (Po Woodovem spisu zbral I. V.) klub potrebuje denar, da bi ga borce, pa naj so ti Slovenci, ali rabil za delavske boje v svojem pa katere druge narodnosti, okrožju, je bilo sklenjeno brez Tako, vidiš. Jure, delajo pravi ugovora, da se ta pot pomaga internacijonalci. i Proletarcu. Mnenje vseh je bi- Kuga je kuga! In to je kuga. Sicer pa, ali morete vi in vaši kompanjoni od kom. stranke podati take slike o denarju, k! trosilo za komunistično propa- Toda človek ne bi toliko zame- ste ga zbirali za lačne v Rusiji, ril raznim prosvetnim in kul- Sacco-Vanzettija ali pa Tom turnim organizacijam, ako se Moonevja? So šli dotični pri-od časa do časa poslužijo tegalspevki kamor so bili namenje-načina, da zamaše "luknje" v ni? Like hell they dkl! Mislite, blagajni. Saj se razumemo! Te- da ne vemo, da se je pretežne žka je za denar, toda človek je ; večino nabranega denarja po-časih sit vsega, kriz in depresij in vse nevolje, pa rad stopi med znance ter si z nekaj po-žirki oljasa drušo in razvedri srce. Kdo bi mu zameril? Ali pri nas je na tisoče vsakovrstnih organizacij, potrebnih in nepotrebnih, ki vabijo človeka h kozarcu, da spravijo dolar iz njegovega žepa! In to bi se moralo nehati. Zabave za članstvo — vse v redu. Toda pozivanje vesoljnega občinstva na čisto navadno zabavo nekega čisto navadnega društva, kakor bi šlo za vesoljni slovenski narod — to"pa ni prav in bi se moralo lo, da ako hočemo živeti mi, mora živeti naš voditelj Proletarec. V zadnji stavki pri Chicago Hardware Foundry Co., in že pred skoro 20 leti, v stavki pri American Steel and Wire Co., je delavstvo začelo spoznavati, da potrebuje svoj list. Slovenci smo že tedaj imeli svoj list, to je Proletarca, a žal. da kljub gando pa za razbijanje delav-ltemu, da se bori za delavstvo. skega in socialističnega pokre-ta. kateremu se zdaj hlinite in ponujate kot pocestna vlačuga. Pošteni, zavedni in iskreni delavci se ne morejo bratiti z ljudmi vašega kalibra, ker se ne marajo umazati z vami in vašimi rekordi. Za nos pa boste vlekli še nekaj časa tiste, k: vas ne poznajo, zaeno z onimi, ki so vam podobni. — C. P. Članek mi v marsičem ugaja, Predvsem pa, ker je pisan v prizanesljivem tonu. In docela se strinjam, da je ena trezna glava vredna več kot deset o-motenih. Tudi pritrdim, da bi se dalo marsikaj zgraditi z denarjem, ki je tekom let odcur-Ijal po naših prašnih grlih, dasi resno dvomim, da bi bile n*še ustanove za las na boljem, ako bi bili vsi ameriški Slovenci abstinenti. In da ne trpi samo žep, temveč tudi zdravje, in marsikje tudi družinska harmonija, je pač znana stvar. Vzlic temu je pa treba izreči nekaj bedeti v opravičilo našega človeka. ★ Slovenec menda nikdar ni bil sovražnik dobre kapljice, zmi-rom si je rad z njeno pomočjo olajšal dušo in srce. O tem pri- Sicer pa stvar navsezadnje ni tako obupna, kakor se zdi na prvi pogled, kajti naš človek se je začel vsemu temu — upirati. "Preveč je preveč!" pravi, in prav ima. In tako se bo najbrž polagoma slika spremenila. To pa spet ne bo dobro za blagajne naših ustanov... Križ, kakor se obrneš! "Ameriška Domovine" od 4. avgusta piše: "V petek večer bo govorilo več komunistov na WGAH radio postaji v Clevelandu. Tekom govora bodo napadali sedanjega governerja I)aveya, ki je ponovni kandidat za izvolitev. To je en vzrok, zakaj bi morali vsi pošteni ameriški državljani voliti za Daveya." Po tej čudni 'logiki' bi se morali "pošteni ameriški državlja- Rozno iz Bridgeporta Bridgeport, O. — V sredo, dne 3. avg., sem obiskal naselbine Bannock, Glencoe, Neffs in Powhatan Point in sicer zaradi peticij za soc. kandidatno listo. Poprej so te peticije lahko pošiljali meni, da sem jih dal notarsko potrditi in poslal soc. kampanjskemu odboru, zdaj pa mora vsakdo, ki podpise nabira, peticije dati potrditi v domačem kraju. Nabiranje podpisov na naše peticije ni lahko delo, zlasti, kor so nenadoma postavili svojo listo kandidatov v državne urade tudi komunisti, dasi so prej trdili, da je ne bodo, pa so jo, samo da bo več zapreke za nas. Oni so v nestrankarski ligi in imajo svojo listo. ga niso vzljubili, ker je socialističen. Kar pa se tiče drugih narodnosti, posebno tukaj rojenih, so pa še veliko slabši kakor Slovenci. Sedaj se tukaj deluje na to, da bi se ustanovilo delavstvu bolj naklonjen list. Nabirajo se podpisi, kdo bi se naročil. O tem bom drugič pisal, kaj mislim. Naj še omenim, da je naš klub določil dan 31. oktobra za konferenco klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki se bo vršila v Waukeganu, III., za severni Illinois in južni Wiscon-sin. — John Zakovsek. Seneka ni bil na pol krščanski rimski filozof, ampak grabežljiv skopuh, ki je ob smrti zapustil premoženja za okrog tri milijarde dolarjev. Sotesko Termopile, poznano iz junaške bitke in iz izdajstva Efijalta, ni branilo 300 vojakov, ampak jih je bilo najmanj sedem tisoč. Ko je stopil Ludvik XVI., kralj Francoski na giljotino, se ni držal pogumno, kakor pišejo zgodovinarji; klical je na po- da bi 'prisilil kritike k molku, ker so ga izpraševali, kako misli podpreti kupolo florentiske katedrale. Safo ni skočila v morje radi pregrešne ljubezni. Zgodbe o njenem življenju so laž. Bila je to ženska Čistega značaja in mati mnogih otrok. Tudi grozoviti Neron ni bil tak, kakor ga opisuje zgodovina. Njegove matere niso ubili na njegovo povelje, - tudi ni igral harfo in ne gosli, kajti go- moč, se obupno branil in prosil sli so se pojavile šele nekaj sto za milost. Diogenes, poznani grški modrijan, ni nikoli živel v sodu, kakor pravi zgodovina. Ta zgodba je vznikla iz zapiskov nekega Diogenovega živijerje-pisca, ki je zapisal, da bi takšen zloben človek, kakor je Di-ogenes moral živeti v sodu kakor pes. Konstantin, rimski cezar, ki je videl na nebu znamenje križa, češ, v tem znamenju bo* zmagal, ni bil takšen svetnik kakor piše o njem zgodovina. Ubil je namreč svojo ženo, enega ali dva od svojih sinov in lepo Število sorodnikov. Kolumb ni postavil nobenega jajca, in se po krivici govori o "Kolunubovem jajcu". To je napravil arhitekt Bruneleski. moga in 200,000 ton nafte. — Današnja cenitev potrebe na surovinah za 250 divizij brojeC čo armado pa bi znašala tg vsak mesec vojne: 12 in pol milijona ton železa. Surovine pa so razdeljene ta-ko-le: Združene države jih imajo 31 odstotkov, Evropa 1& odst., Sibirija in Daljnji vzhod 14 in tropični kraji 29 odst. Kakšna blagodat za človeštvo, ako bi se vse to, kar se rabi dandanes v svrho priprave za uničenje človeštva, pribiralo za širjenje kulture in civilizacije, za zidanje bolnic, zdravilišč, o«krbnišnic, dečjih zavetišč, stanovanj itd. Človeštvo ima pred seboj velik ideal, katerega more skušati uresničiti: mir! Zato pa mora napraviti nemočne tiste, kf hočejo in pripravljajo vojno. PIHItEDBE KLUBOV J« S. Im let pozneje. Da je opeval požar Troje, ko je gorel Rim, tudi ni res. Te bajke izhajajo od Taci-ta in od Petronia Arbitra, ki sta bila njegova sovražnika. Kraljica Elizabeta Angleška ni bila tako božansko mirno bitje, kakor so opisovaii zgodovinarji njeno življenje. Njen temperament je bil v resnici tako ognjevit, kakor njeni lasje, če se ji je kdo zameril, jo je V sledečem icinimu »o prirtdk« klubov JSZ, konferenčnih orgaaiaa* cij ia socialističnih kulturnik dr«. itevi AUGUST VVAUKEGAN. ILL. Piknik v korist Proletarca kluba it. 45 JSZ as Stanovnikovi farmi ? nedelje 21. ar* (usta. SEPTEMBER PRESTO, PA. — Konferenca Muko* JSZ in društev Prosvetne matice ter piknik, v nedeljo 11. sept. 1131 e Presto parku. MILVVAUKEE. WIS. — Karta« čakava kluba it. 37 JSZ v korist P** letarca, v nedeljo 18. sept. v S. S. Turn dvorani. OKTOBER STRABANE, PA. — Vinska trgatev kluba it. 118 JSZ v soboto 1. ek tobra v dvorani druitva it. 138 SNM. CHICAGO. — Koncert "Save" e nedeljo 23. oktokra v dvorani SNPJ. BURGETTSTOWN, PA. — Vese« lica kluba it. 19 JSZ v soboto večer, 29. oktobra v Slovenskem domu. ' 'VVAUKEGAN; ILL. —^Konferenc« klubov JSZ in druitev Prosvetne «» tire »e HMni»tf fn VVUeomfo v nedeljo 31. oktobra v Slov. nar. domu. NOVEMBER CLEVELAND, O. — Koncert «e«. "Zarje" na Zahvalni dan 24. nov. r avditoriju SND. , , CHICAGO. — Dramska predstava pograbila taka jeza, da je po-iUUbll lt , T ne naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. di z Irakom in Afganistanom, ških, ki s svojim debelim ba-! Živeti pa želi v najboljših raz- *om skoraj neopaženo mrmra. california. merah z mladimi arabskimi dr- med tem ko za celo oktavo vil- j ^°?t.aB*s A.nton Ii!asi^h; iavami in Egiptom. Tako je po- ji žem-ki glas vse močneje u-stala Turčija, ki se obenem opi dai*ja na ušesa. Prav tako se ra na zahodni demokraciji, va- pri tamburaški godbi njen naj-žno src d it* e zahodnoazijske marjal sestavni del, bisernica. Poetike- najbolje čuje. Tudi pri pev- Turčija ima v tem ozemlju skem zboru, ki šteje kakih 30 isto vlogo, kakor Jugoslavija pevcev, zadostujejo samo 3 ali na Balkanu. Turčija je pa ob- i dobri pni tenoristi. Iz dokumentov, ki jih ju Schuschniggova policija meseca januarja našla pri hišni preiskavi v nacionalsocialistični centrali v Treinfaltgasse, je razvidno, kako so avstrijski naciji nameravali izvesti puč. Oddelek nacistov je imel vdreti v nemško poslaništvo na Dunaju in tam ubiti poslanika Papena in njegovega tajnika Ketteler-ja. Potem bi razglasili, da so ta napad izvršili komunisti. S tem bi Nemčija dobila povod, da bi v obrambo nemške časti vdrla v Avstrijo in jo zasedla. Tako bi bili avstrijski nacisti z enim u-darcem ubili kar tri mahe: osumničili bi komuniste, spravili bi s sveta nepriljubljenega intriganta Papena in njegov« ga tajnika in omogočili bi 'anšlus'. Ta načrt je padel v vodo, ker je bil pravočasno odkrit.—Vendar je ravno to odkritje, ki je obremenjevalo tudi neke narodne nemške kroge, pospešijo neroJko intervencijo v Avstriji. Tajnika Kettelerja so kmalu po "anšlusu" potegnili mrtvega iz Donave pri Hainburgu, samo Papen se je umaknil na svoje posestvo v Posarje. • Schuschniggov plebiscit je bil izdan nacistom. Schuschnigg je nameraval plebiscit za neodvisnost Avstrije izvesti kar moč hitro, da bi preprečil vmešavanje Nemčije. Plebiscit bi se bil i mil vršiti v nedeljo, dne 13. marca. To je $chii*chnigf objavil šele na zborovanju patri-otične fronte v Innsbrucku. v sredo, dne 9. marca zvečer. Du- vi, da je izkušnja, žal, večlet najskim nacistom pa je načrt o na, pokazla, da Italija ne mo-plebiscitu že v sredo dopoldne re živeti sama od sebe. Abesi-izdala neka tajnica ministra nija ni .prinesla kaj prida. Zara- Zernatta. tako da so bili nacisti di svoje avtarkije je izgubila -- o plebiscitu prej obveščeni, ka- tudi tuje trge, kar je naravno. Japonska ofenziva se krha kor pa voditelji patriotični če ti ne kupuješ pri meni, tudi Velika ofenziva proti Hanko-fronte. mm^ ■ ■ h ■ i Imenik zastopnikov Proletarca Kdor želi prevzeti zasfopsfvo za nabiranje naročnikov Proletareu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacija. Na tu pri obče ne zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa- zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Ofckland: Anton TomiiČ. Lo« Angelc«: Frank Novak. 9an FraneUco: A. Lek*an. NEW YORK. Gowand«i John Matekovich. Little Fall«: Fr. Petaua enem članica balkanske zveze in Jugoslavija je članica malt antante. S temi zvezami je ustvarjena podlaga za politično in goapo- Drugi vzrok se mi zdi, je ojena prevelika 'povezanost z gospodinjskim delom in domom, v katerem nima nikake-ga razmaha. Zato komaj čaka, COLORADO. Cre»ted Rut te: Ant. Slobodnik. Pueblo? Fr. Bolt*r.ar. Waltenburg In okolica: Frank L. Tomiid. ILLINOIS. Ckicagos Frank Benchirta, Frank liiz-Juk, Joseph Dra«ler, Joseph Oblak, Cha*. Pogorelec, Peter in Frank Zaitz. , darsko sodelovanje med jugo- da se snide s prijateljico in sc vzhodno Evropo in bližnjo Azi- v živahnem razgovoru otrese jo, ki se gospodarska v marši- mučne vsakdanjosti. Tu so v čem dopolnjujeta, ki pa sta ob- veliki meri krivi tudi moški sa-enem politični faktor v vzhod- mi, ki trdijo, da spada ženska nem delu Sredozemskega mor- samo k štedilniku in se celo boja, na katerega se bo bodoči jijo, da bi si razširjala obzorje, razvoj moral ozirati. ako bf se udeleževala kakšnih --kulturnih prireditev. Za ien- Avtarkija v Italiji se ni je škoda časa. obnesla Veliko se govori tudi o žen- ptmvsia radovednosti, vendar je ra- Ualija je hotela dvigniti s vo- j do vednost dobra lastnost. Brez je gospodarstvo s tem, da je nje bi-danes ne bili na takšni zapirala meje tujim surovinam kulturni stopnji, kakor smo. in blagu. To jc, uvedla je stro-jZato priporočam vsem zabav-go avtarkijo ali samogospodar- Ijačem, naj raje pomagajo stvo. Angleški list "Tirne«" pra- j ženr.kam vse te izredne lastnosti, če res obstojajo, izkoristiti in usmeriti tako, da bodo koristile družbi in srplošnosti. Članica "Vzajemnosti". Cicero-Berwy n: Frank Kristina Turpin. La Salle: Frank Martinjak, Karun in John Streli. Ofletbjrt Anton Udovich. Sprinffield: Joseph Ovca, John Gor- ftek in Anton Per. /irden: Fr. llereich. NVavkegan^Mo. Chicago: Martin Jud-' rtich. INDIANA. Clinton: Ignac Spcndal. Indianapoli«: Anton Ivančič. KANSAS. Armar Anton Stilar. VVeat Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: John Zornik. NiiNNESOTA. Bukl: Max Mart*. Cbi.holm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely: John Teran. MONTANA. Butte: Frank Jeniker. Ea»t Helena: Joseph Mihelich. Klein: Peter Yellar. Red Lodge: K. Lrznožnik. NEVV JERSEY. Andrew Sprogar. NEVV MEXIC0. Sugarite: Anton Oroieh. OH I O. Akron-Kenraore-Barberton: Leo Bre- Kar in Mike Kopach. Blaiaei John Vitaz. firidgrport: Joaeph Snoy. Clevelandi John Krebelj, John Bo-zieh in Jennie Dagarin. Girard: John Kosin in John Bogata/. Glencoe: Albina Kravanja. Verhovnik j Li*bon-Pcwer Poiat: Jacob Bergant. Powkatan Point: John Kralj. Izleti avstrijskih delavcev v Nemčijo so ustavljeni, ker sc vladajočemu sistemu več škodovali kakor koristili. Delavci so se s teh izletov vračali v Avstrijo iztreznjeni. Nemški delavci jim na vprašanja sploh niso hoteli odgovarjati in so jih gledali neprijazno, če so dvigali roko in se nacistično ponašali. Večje število avstrijskih izletnikov je bilo že na izletu are* tiranih. Izletniki, ki so po vrnitvi preveč prostodušno opisovali razmere v Nemčiji, so bili klicani na policijo in posvarje-ni. Zaradi tega mnogi izletniki sploh niso hoteli pripovedovati, (cenzura črtalakar so vi- ______ _______________ deli!") Neki izletnik je med m_ štirimi oimi samo izjavil: "E- N° r0CUn Bostono dino, kar vem, je to, da bomo Pred kratkim so igrali v me-doživeli še (cenzurirano: Istu Cohasaet, Mass., neko igro "atražne") stvari". ameriškega pisatelja Sinclair * Lewisa, ki je tudi nastopil v Pred nekaj dnevi sta zopet en!1izmed ob tej odšJa iz Avstrije dva transpor-1pnllkl lzrekel nekaj trpkih na Kdo ne sme gojiti gimnastike? jaz ne bom kupoval pri tebi. wu, ki so jo podvzeli Japonci! Tak je trgovski svet. Pasiva v pred tedni, se nahaja v očivid- £Ucab#tll: italijanski trgovinski bilanci nem zastoju. Kitajci so se do- - zaraditega bolj in bolj nara- bro utrdili na svoji novi bojni črti, kjer uspešno ustavljajo ^ ---——## mikadove čete. Kitajcem poma- Duce se sramuje svojih let ga tudi reka Jangce, kije zelo Pljučnobolni naj je raje ne Rim.—Dne '29. julija je dik- ®?r*fl*lill1pr*,>odil* JaP°nce iz goje, če se pa le urijo, naj bodo izredno pazljivi in naj se točno ravnajo po zdravnikovih navodilih: stare, zapnenene kaver-ne se namreč lahko ponovne odpro, kar lahko vodi k nenadnemu krvnemu udoru. "tudi na srcu bolni ne smejo gojiti to pa- tator Mussoiiui prekoračil pet in petdeseti letni mejnik svojega življenja, tod* italijanski tisk tega ni smel niti omeniti, kakor da je Mussolinija sram svojih let. Po Mussolinijevem naziranju namreč fašizem pred stavi j a poosebljeno mladost in ker Mussolini predstavlja fašizem, se pač ne sme omenjati, da je prav za prav že precej v letih . .. obrežnih krajev. Podlipec in 1 Pinejr Fork: Nace Žlemberger. Frank Newkurgk: Joa. Le ver. VVarren: Joe Jež. OREGON. t % Oregon Citjr: Frank Strvasnik. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar, Bartol Ya- rant Brongktoa: Jerry Jansha. Crafion: Jacob Tomec. Canon,burg.Strabane: John Tercelj ^elj in Jacob Pavčič. Cuddy: John Jenko. E spori: Joa. Britz. Fere»t Ci»y. Frank Rataic in Antho-ny Drasler, Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Hermiaie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguitin. Johmtown in okolicat Andrew VI-drich in John Rak. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Librarjr: Nick Triller. Mcadowlandt: Martin Baitz. Park Hill - Conemaugb: Frank Pod-boy. Skaron: Joseph Cvelbar. Sygan: Lovrenč Kav^i^. Weat Newton: Joa. Zorko. Vakon: Rudolf Fradel. Potovalni zastopnik Proletarca, A-merttkoga družinskega koledarja in Majskega Glasa za zapadno Pen no Anton Zornik, Hermini«, Pa. UTAH. Helper in okolica: Joseph Skerl. WASHINGTON. V Enumclaw: Ciril Ermenc. Posojilo Bolgarski Francozi in Angleži so dovolili Bolgarski veliko posojilo v vsoti 375 milijonov frankov, ki ga bo izplačal neki angleško- francoski bančni koncem. Po- nogo le po zdravnikovfh navo- Elm Gw«» JoHn Krasevec. Star Citjri Lawrence Selak. Tkomat: Lrnhart Werdinek. Seattle: Lucas Debeljak. WEST VIRG1NIA. sojilo je političnega značaja da se naveže Bolgarsko na za-padne velesile. Večji del tega posojila pojde za oboroževanje, ostanek pa za javna dela. Ali je to znak politične zrelosti? V Ameriki se ča»ih dogajajo i stvari, ki zgovorno pričajo o1 vsem. le o politični zrelosti (ali dilih. Slabotnejše osebe, ki že v delavnici delajo preko svojih moči, naj se raje odpočljejo ter naj si poiščejo miru ter primernejšega razvedrila v krajih z milim podnebjem, lahko se tudi primerno sončijo ter kopajo, glavno pa je, da se priuče globokemu dihanju. Šport in gim- nastika sta krasni in priporočljivi panogi — za zdrave ljudi! vobče od r aslošti) ljudi ne. fa-Trek(?merno treniranih sportni- račun mesta Boston, ki se postavlja s svojo kult Urnost jo in važno vlogo v ameriški zgodovini, nima pa niti enega poštenega gledališča, da morajo hoditi Bostončani k predstavam drugam. ~Mi pripovedujemo," je dejal Lewis, "da smo na višji stopnji kot evropske fašistične dežele ali komunistična Rusija, istočasno pa imamo mesta kakor Boston, ki so brez gledališča, katera soseden najvidnejših znakov kulture in civiliziranega življenja." '' Lojalisti napredujejo Španske vladne čete so zadnji teden močnp napredovale v teruelskem sektorju in vladna poročila pravijo, da lojalisti že ogrožajo srediSče rebelne armade, ki je prodrla do Srčno zemskega morja. Rebelne Izgube iio bile zelo velike fcaidnja dva tedna in gen. Franco ni v majhnfh Škripcih. ko je bil pred kratkim v Texa-su nominiran za governerja na demokratski listi človek, katerega edina politična karta je bila njegova godba, ki jo je vlačil po deželi. Takisto s pomočjo godbe in petja je dobil demokratsko nominacijo za governerja v Tennesseeju neki Prentice Cooper. Komedijanti zmagujejo! Ampak za razsod- ta kcnfinirancev, 900 oziroma 1400 oseb, in sicer na Gornje Frankovsko, kjer je koncentracijsko taborišče Dachau prenapolnjeno. * Razpuščena je bila SA nana-dalna standarta 18-IV na Dunaju. — Razpuščena je bila tudi skupina Hitlerjeve mladine v Payerbachu. * SA standarta (nacijski napadalni oddelek) št. 18 s sedežem v Deutschlandsbergu je bila razpuščena zaradi nepokorščine. Kn del moštva je bil pride-Ijen SA standarti št. 47 v Leib-nitzu. * Dunajski "Volk. Beobach-ter" se pritožuje, da je vse preveč ljudi, ki nočejo sodelovati pri izgraditvi nove Ostmarke. Po dunajskih kavarnah da se vsako popoldne zbirajo družbe, ki zbijajo šale na račun nacio-n alsoc i a 1 ist Ič n i h dosto j a nst ve-nikov. Tudi gospodinje da vzbujajo slabo voljo, ker na debelo nakupujejo in spravljajo mast, olje, riž, nudeljne in druga živila, ker se boje, da bo po- Popravek. — V VU. izkazu zimi vsega primanjkovalo. Ne- prispevkov Tiskovnega fonda ki nevesti so kupili kar 100 k u Proletarca iz Mlhvaukee, Wis., slabi in njih moč ničevna. Ni-čokolade. i>| .*e imelo pravilno glasiti sle- hče ni mogel dvigniti več ko (Pripomba ured. "Proletar- deče: Klub št. 37 in 180 JSZ, 29 funtov. Pozneje jim je zo^et ca": Gornje poročilo Je pona- 0d prebitka prv6maj.«ke pro- v hipnozi sugeriral, da so n?-tisnjeno iz mariborske "Delav- Mlave, $19.97. Ker sta oba klu- navadno močni in tedaj je bila ske Politike", Pripombe k cen- sodelovala pri proslavi, je povprečna teža, ki so jo dvigni-zuriranim besedam smo napra- pravilno, da sta tudi oba zabe- li, 142 funtov. vili mi ker cenzor navadno ta- ležena. Prizadete prosimo, da ---- opravi svoj posel,1 nam pomoto aproste. Mo tam biti hlapec, kov, ki so svoja telesa izčrpali in si že v mladih letih nakopali srčno hibo, imamo dovolj! WISCONSIN. Milwaukee: Jakob Rožic, Leonard Alpner. Skekojrgan: Fr. Stih. Woet AlKa: Anton Yershin. Willard: Mike Krultz. WYOMlNG. Kemmerer in okalica: Anton Tratnik in John H. Krzisnik. Ročk Springt: John Jereb. Resnična zgodba V neki kitajski slaščičarni so sedeli trije otroci. Njihove bistre oči so sledile mačici, s ka- MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Are., CleTeland, O. Fino pivo, vino in iganje. Vaak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postreiba. Dobra godba. tero so se igrali. Morali bi biti nost volilcev to ni noben kom-1 v toda šole so sedaj zapr" pliment. te. — Vrata so se odprla in vstopil je japonski vojak. Trgo- $30 na teden Californijski demokrati bodo v primarnih volitvah odločili o načrtu starostne pokojnine, ki določa $30 tedenske pokojnine, izplačane s posebnimi pokojninskimi certifikati po $1. Načrt priporoča demokratski go-vernerski arpirant John F. Doc k vveiler. Tudi To\vnsendov načrt je prišel iz Californijc oziroma ga je on prinesel od tam. UPRAVNISTVA Sila domišljije Neki živčni zdravnik nn Angleškem je naredil zanimiv poizkus s tremi možmi. Povprečno je vsak izmed njih lahko dvignil 101 funt. Nato jih je hipnotiziral in jim sugeriral, da s> vec ga jc gledal s strahom. Ko je vojak opazil otroke, se je o-brnil k njim in začudeni oče je videl, da ima solze v očeh. Prijel je enega otroka za roko in dejal: "Tudi jaz imam otroke doma. Nisem se hotel bojevati proti Kitajcem. Domov hočem k svojim otrokom." Potem se je obrnil k očetu : '"Trgovec sem kakor vi. Tri mesece moram že nositi puško proti Kitajcem. Jaz ljubim mir. Ne maram se bojevati." In hitro kolikor je mogel, jc zapustil trgovino. Življenje ni tak3 kra'ko, da ne bi oilo časa za uljudnost. — Emcr.-on. ko nerodno da lahko otro-k vidi kot na dla ni, kaj, oziroma katere besede so bile zaplenjene od cenzorja.) Ne stori tega danes, česar bi se moral jutri sramovati. — Pregovor. mu ni savneriti, druge tlačiti v hlapčevstvo je pa podlost, katere ni nikomur treba prenašati. DR. F. PAULICH ZOP.OZDRAVNIK Ordinira v«nk dnn razen *rode od • (lliltrtj »In H *v«'Cer. V n »Mletju |M> tfo^nvoru. riJONC; CICEIU) «'»l.i 2125 SO. 52 N D STRF.F.T CICERO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFPICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Dai1y At 3724 W. 261 h Street Tol. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. !>aily Tel. Canal 1100 Wadne«day and Sunday by appointments only Reaidence Tel.: Crawford 8440 If no anawer-—Call A u*t in 1700 IARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 1475 424 Broad Street § JOHNSTOWN, ■ ■ ■ ■ ■> ■■ ■ ...................... FEIVfrS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. Tel. Crawford 13A1 Pristna |n okaana domala jedila Caaa smerae. Poatreika lalaa. K Vugotlav Weekly Devoted to the Interest of the Workem OPF1CIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION. ORGANIZATION CO-OPEKATIVE COMMONWEALTH NO. 1613. Publuhod W..UIy at 2301 Se. Law»dala Av«. CHICAGO, ILL., Auguat 10, 1938. VOL. XXXIII RESOLUTION ON SOCIALIST UNITV The Socialist Party of Illinois in iti regular annual con-vention meeting in Chicago, July 30-31, expressed its aoprova« of the editorial carried in the July 30 issue of the Socialist Call on Socialist Unity. Socialista always believe in the broadest unity of workers and consistently have sought ways and means whereby unity could be preserved in Socialist ranks. Events in recent yeare demonstrate witih tremendous force and logic that Socialist unity in the United States is imperative and a necessity. The steady encroachmenta of fascism, the danger of war, the at-tacks of reactionary capitalist forces upon civil lrberties, and the division within the organized labor movement point to tne need of Socialist unity. The treachery of the Communist Party in its opportunist policy of sirpportintf capitalist politicians and of defaming the true principles of Socialism, the confusion which this organization has brought about within the ranks of labor, and its systematic campaign of strangling the true pro-gressfve labor movement, is further evidence of the need of tht strongest possible front of Socialist forces. We welcome the action of the National Committee of the Socialist Party in taking the initiative in approaching the Social Democratic Federation on the specific question of immediate unity discussion between the Socialist Party's rep resen ta tfves and those of theSDF. Whatever tife outeome of the preliminary conferences, we urge that the deliberations immediately wi!J achieve an understanding and agreement for joint action on such pressing issues as trade union unity, unemployment, civil liberties, am! vvhatever political issues are mutually consistent with the principles of both our party and the Federation. In the task of consolidating Socialist forces in the common struggle, SociaJiats of Illinois pledge their full moral and physi-cal support. PUBLIC SHOULD BALK MEDICS' DICTATION Lake County Labor Body Supports Labor Party In Illinois CHICAGO, ILL.—-The Lak* Coun-ty Central Labor Council at Wauke-gan, Illinois recently voted affiliation to, and aupport of th« Illinois Laboi Party for 1#38, according to George A. Meade. of th« Brotherhood of Locomotive Firemen and Enginemen, and Secretary of the Illinois Labor Party. The Socialist Party of Illinois will not merge and fuse with the Labot Party, but will maintain its own organization for educational and propaganda purposes against the poasibi;ity of their being no tabor presidentia! candidate in 11)40, but will cede its position on the ballot and its endoise-ment to the Illinois Labor Party, after more than 40 years continuour. appearance on the ballot in Illinois at state eleetions. Ho - much the Socialist Party will Ifuin or lose by this reniains to be seen. The sam* action in other states, New York particularly, led to an un-happy ending. W0RLD AID MUST KEEP PACE WITH NEW L0YALIST DRIVE THE DOCTOR SPEAKS Japan and Rusaia Are Playing With Fire Prepaid group medical acrvice got another jolt recently from the reac-tionary American Medical association. The association has issued an ediet that any hospital which accepts pa-tients of doetora giving this kind o i service shall b« stricken from the association'« register and removed from the accredited interne list. For some time Mount Sinai hospital has been the only large hospital in Mihraukee which has kept its doors open to physicians of the Milvraukec Medical Canter, and now this hospitai bows to the aasociation'* threat. Henceforth, unless something is done to change the situation, physiciam> who accept work in accordance witii a prepaid group plan will have no hospital facilities available here. Group medical service is a plan whereby a man, by paying a small, regular monthly fee, can assure him-self and hia family medical and hospital attention as may be needed. It ia a form of inaurance and a legitim-ate one. It is the only way by which persons of limited means may assure the m sel ves of adequate medical care without accepting charity. The Medical association has set out with ali its power to stifle this natur-al sociad development in medical practice. It has expelled doctors who attempt it Unable to deprive them of their license to practice, however, it seeks to accomplish the same enorder in order to keep from being sent South. And yet another theory is that Russia has se-lected this time for a war v> :th Japan because that country alre«dy has a war with China on its hands. Whatever the cause, these countrie« are plnving with fire »bst migM spread. Should a war between Japan and Russia ensue, Germany might at-tack Russia from the West. That probably would mean the entrance of England and France into the fiay, and the next world war wou!d be started. —The New Milvvaukee Leader. (From the New Leader) By successfully driving aeross the Ebro River, capturing ten vil Istre.*, seven impo-rtant hill positions and taking 3,000 prisoners during their 17-mjle fighting march into rebel ter-ritory along a 93-mile front, the Li»-yalists have smashed the myth that their defeat is only a matter of months. Not only did the forces fighting for the Republic and its inherent de-mocracy prove to the world that the ^vpaninh Government is stili out to vrin, but the new offonsive, which at the time this is being written may have rolled over the strategic rebel stronghold of Gandesa, is definite evidence that the Loyalists have th« man-power, the military skill, the leadership, and the morale to Kma.sh a combined Nazi, Fascist, Moorish in-vasion of their country—if only they had the gutis with vvhirh to fight. At one spot, during the height of (he gory battle, after the government m»li-tia had silenced Italian field bal-teries, n\achine gun nests and snipers, 42 Italian and German planeš swung over the Loyalists, droppiiig tons of high explosive bombs, many mude in America, and strafing tired government soldiers, while the meager Loyalist fleet was elsewhere tryinir to cover three fronts at once. But the bombardment failed to stop that pow«rful government ad-vance. Nothing could stop tho*e 90,-000 men—singing, swearmg, fighting—until blown to bita or safe in erstwhile eneniy trenehea they had crossed the Ebro. Weary men in other lines, further i t«st, cheer&d by newH from the Ebro front, held fart and stalemated an-! other P.ilian drive on Valencia.. If those »hell-torn men in Spain's blo< ly trenehea «an reform their lin« s and stop powen'uI, well trained. well fed, well equippeay, November 24th. Chicago, III. — Dramabic Present-ation of Branch No. 1, JSF, Sunday, November 27th at the SNPJ Hali. DECEMBER Chicafo, III. — New Year's Eve Celebration of Branch No. 1, JSF. Saturday, December 31, at the SNPJ Hali, 2657 So. Lawndale Avenue. Collinwood, O. — Veselica sponsored by Branch 49, JSF, December 2A, at the Slovene Home. Braneh secretaries and secretarie* of ali organiza^ons affiliated nr.tk the Edacational Bureau of thp thia ealervdar up to date. The Merry-Go'-Round Goes'Roundand'Round We are now told that President Roosevelt is studying plans to increase the priče level and thus lift the nation out of a slump. There is a fsmilisr ring to that re-"ice-Sut more purchasinir power. The only thing which will bring pro.sperity to the people of America (fcnd pros- perity for the people Is ali that's wo-th bothering about) is a system unfler which the wealth of the nation will belong to the people who produce it. To make the products of industry the property of the people will re- to be filled with lengthy discussion* of high blood pressure. The occupants of the rocker«, ceaselessly rockiiu back and forth, whisper that the gen tleman with the cane is here on ac-count of th« fact that he has jut* learned he has high blood pressure. And naturally he is in a very de-pressed state of mind and has almosi forgotten to get angry at the income tax. Then the blow may fall upon any-one else on the porch, and through a casual visit to the doetor one dis-covers that he or she, too, has blood pressure. Sometimes one feels that doctors ought to stop telling people about their blood pressure, for the average person takes such a serious view of it. The word "high pressure" sounds ss if you were sitting on the valv« of a steam boiler vvhich might blow up any time. Doctors often forget to explain that they do not take such a serious view of the matter. Not a Fisod Thing Blood pressure is not a fixed thing. It varies and changes from time to time, especially from emotion. These «*motional factors in causing a rise of blood pressure may be trans-itory. A good example of emotions temporarily influencing blood praa-sure is seen in the practical workinga of the lie deiector. The whole point of the test is that blood pressur« changes with the emotional content of the converaation and the questioni aaked. According to the studie« of Muel-ler, the day and night fluctations in people with high blood pressure folloir the same pattern as normal individu-als. He believes that emotional stimuli affect those with essential high preaaure with extreme reactions, whereas in normal persons there would be only mild reactions. Moro Haras Tkan Good There are, however, many caae« where blood pressure has continued on a hig^h level due entirely to emotional stress. Thus a typlcal čase re-lated to Wolfe is of a young man who had a blood pressure continuously over 160 (diastolic 100). He wa* found to have a definite psychic dis-turbance, with fears and an anxiety neurosis. After three months of treat-ment, purely psychologic in character, his pressure went down to 130 (diastolic 85) and remained there.- I agree with Menninger that tke attempts to treat high blood pressure vvith a rest cure—forbidding golf, walking or work at the office—the onJy forms of relaxation to which they have acc<»s—are liable to cauae more damage than cure. INTO THE LAND OF 10,000 LAKES By JOSEPH DRASLER (Continued from last week) Tourist guides speak in glowing terms of the crystal clear lakes in the border wilderness of Minnesota,whicn they are not. The water in both rivers and lakes is ali of a brown, brackish color sparkling like gold in the sun. I>akes that are crystal clear in the full sense that term conveyes, are to be found in that well known sports-men's paradise, Pensylvania. Amazing but true, there you can see the *andy white lake bottom at a depth of twelve feet, whereas, in Minnesota, it's hard to see through a depth of even three feet of water. In Minnesota forests that hold a vvonderful variety of wild life: where the monarch of American animals, the Moose, stili holds sway; where the deer presents a frequent flash of orange against the green background; ind whcrc the black bcar often ghuf-?les along the shore or trail within •ight—there are, much to the satis-faction of everyone, no poisonoiu makes or plants. The rattle snake ind black snake, two poisonous fel-!ows usually found in rocky moun-tainous country are absent here due >robably to the sever winters. When we speak of the rattler srni black snake at the same time we do not wish to create the impression that he two live together. Tho they are '>oth generally found inhabiting the tam« regions, the same climate and even the same neighborhood, they live very much apart from each other and will fight to a finish upon their rirst meeting. The rattler, of course, is ro named because of the rattles he carries on lis tail, always rattling them before triking. Which reminds me of stories relat-•d by my Dad of his experiences 011 the coffee plantations in Bruzil where •he rattlers were as plentiful a s (toneš and as thick as your arm. The only tool employed in cultivat-'ng the coffee plants wts the hoe vhich the workers carried with them »verywhere during their working hours. When they met a rattler, vvhich was quite often, down came the hoe, and, presto! Two pieces of snake wert presently squirming in the dust. The Italian laborers \vould immediate^ pounce upon the tail piece, tear off the rattles and pocket them to be used later in preparing what was supposed to be a wonderful cure-all medicine. Too obvious to be overlooked, is the fact that in ever-inereasing numbers the women folks are invading šport fields once considered limited strictly for men, he-men. Among the deciples of Izak Walton, at one time women were as unusual and out of pisce ss snow in Chicago in the summer time. I, for one, am glad to wclcome the chsnge. More power to them and may they drink deep of this cup of whole-some pleasure and enjoymcnt. Long-dlstance, accurate, perfect casting—a most beautiful sight—was in evidence along the shores of Whitc Iron I>ake eseh evening with the wo-men folk.< doing the casting. Msn> >f them executing casts that madt me envious. Torn, mangled and spilled by one of the treble hooks on my lure, the otherwi.se beautiful eye of a wall-eyed pike presented a rather sad and un-pleasant sight, I thought, politely in-forming the women comnanion in our fishing party to that effect believinfc that she would spare herself the un-pleassnt sight while I removed the hook. But, proof that she could "take it," she said, "Oh, thafs nothing. we're on a fishing trip.** I don't know but often wonder how the same party would react to the following which I corislder, from g long and varied experience afield, to be the very saddest sight I or any other follofwer of gun and rod have ever witnessed. It takes a eruel hearted human to puli a trigger on Nature's most grece-ful creation, the prettiest animal on four feet, the deer. But, to hear it bawl when dying and see the beauty of its large eyes erased byt he glassy green of death, which means that lift is gone—thafs a terrible sight, one that makes the sportsman stop and think and even hate himself for his eruelness. Despite this we stili go out and re-peat the same dastardly act. As rare as the proverbial Dodo bird is the fruit tree of any kind in Minnesota. Mile« and miles of thrillingly beautiful country but narry a fruit tree. So lavish in some respects, Nature here tos extreme!y thrifty. The more I see of Slovene towns clinging to rocky mountain sides th« more I am tempted to comment upon it. Forest City, Gowanda, Johnstown, the Slovene towns around Pittsburgh, Pa., and now Duluth, Virginia, Eve-leth, and Ely, plus so many others everlastingly hung up somewhere on a mountain cliff. Demonstrating th« strength of tradition, I suppose. But« capping the climax is Duluth. For a record high cliff perch, Duluth aure-ly takes the cake. How the dickens do people get around or even from theh homes down the countless flights of stairs to the highway without break-ing their neeks in the vrintertime when everything is frozen and icy, I vvonder, as many others do. Ely, Gateway to the Superior National Forest and the vast Canadian wilderness which adjoins it, we find, again, perched on a steep hillside. A clean, well-kept community, Ely, considered the "going in point" into thii great northland wilderness, this six million aeres of pine forest and sparkling water which lies in the heart of North America, holds the unique dis-tinetion of being one of the last real "Frontier" towns in these United States. A majority of the population, Slovene; the main industry, iron or« mining; the mineš working on an average of three days out of each \veek; Ely is the main city on th« Great Iron Range into which so many of our people migrated from aeros* the ocean to take up that hardeat form of labor—mining iron ore. The same is true of Virginia, Au-rora and the smaller settlements in which Slovenes live aivd work on *he Iron Range. Wonderful country, 1*11 repeat again, every bit of it. For complete relaxation and peace of both body and soul, go west, folks, awsy from the hustle and bustle of this gone-mad city life. Upon your re-turn you, too, will say with me: "Now, three weeks after my return From that happy sojourn; My heart i« stili on the roam Stuhbornly refusing to come back home." Your English Pooloas, Aotkoraas, NagroM, Toast-mUtroa«, Chairwoman—There i« excuse for the "ess" ending on tw foregoing words. A poet is one wno composes poetry. The term includ^ both male and female. The sam« » true of author, toastmaster, Negr°-and chairman. Webster's dietionarj admits the usage of "poetens" »n« MNegress," but does not recogn"; "toastmistress" and "chairwoman. "Negro voman" is better form than "Negresa."