iiga ijnc PISMO DELEGATOV PREDSEDNIKU iati' IELAVSKA ENOTNOST 8. IV. 1978 - ŠT. 13 - L. XXXVII. - CENA 5 DIN glavni urednik: odgovorni urednik: ^OJKO ČERNELČ BOJAN SAMARIN gi tovariš Tito! Dragi tovariš predsednik, naš dragi tovariš Tito, delegati in gostje Vlil. kongresa Zveze komunistov Slovenije ti pošiljamo iskrene tovariške pozdrave. V pripravah na kongres in te dni na kongresu samem smo komunisti pregledali in kritično ocenili delo, ki je bilo opravljeno po našem zadnjem kongresu in po X. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Ocenili smo ga v luči prizadevanj za nadaljnje poglabljanje in razvijanje socialističnega samoupravljanja in želimo ti povedati, kako je bilo pri tem našem delu v« čas z nami tvoje revolucionarno jasno hotenje. Ob našem revolucionarnem delu spoznavamo nenehno, že od tedaj, ko smo pred štirimi desetletji pod tvojim vodstvom zavestno začeli organizirani revolucionarni boj, kako nam tvoja vselej ustvarjalna revolucionarna misel pomaga graditi socialistično samoupravno družbo, s kakršno odpravljamo vsakršno izkoriščanje človeka po človeku, vsakemu našemu narodu in narodnosti pa omogočamo, da svobodno in ustvarjalno živi in se razvija v svoji enotni socialistični samoupravni jugoslovanski domovini. Ponosni smo, da je tvoje hotenje hkrati tudi vzgled vsem ljudstvom po svetu, kako si morejo le po svoji lastni poti, po poti, kakršno omogočajo njihove razmere, graditi in ustvarjati svojo svo- bodno domovino. Komunisti in vsi delovni ljudje smo bili s teboj na vseh tvojih poteh miru po širnem in tako nemirnem svetu. Ponosni smo nate, na prvega soustvarjalca politike neuvrščenih, ki je edino upanje sveta, da bi mogel ta svet živeti v miru in da bi bilo za vselej odpravljeno vsakršno nasilje nad ljudstvi in narodi. V procesu našega boja za socializem, ki ga uresničujemo na temeljih samoupravljanja, na zavestni volji delovnih ljudi ter na zavestnem hotenju enotne in v revolucionarnem boju prekaljene Zveze komunistov, se naš delovni človek z vsakim dnem bolj zaveda, da je naša socialistična samoupravna domovina njegova prva skrb in hkrati tudi poroštvo za njegovo svobodo. Zaveda se tudi, da zbliževanje naših kultur pomaga ustvarjati enotnost med našimi narodi in narodnostmi in jih hkrati kulturno bogati. Sporočamo ti, tovariš Tito, da so na našem kongresu tudi mlade in sveže vrste, ki že danes pomagajo, da bi jutri nadaljevale naše in tvoje delo. Zelja nas vseh, ki smo na VIII. kongresu Zveze komunistov Slovenije, in vsega našega ljudstva pa je enaka volji vsega jugoslovanskega ljudstva: želimo, da bi še dolgo ostal na čelu Zveze komunistov Jugoslavije! Delegati in gostje VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije J 1 osmi kongres zveze komunistov Slovenije je odprl nove možnosti samoupravnega razvoja olna akcijska SlU* SMfl Nedavni kongres slovenskih komunistov, ki je ^dal prve dni tega tedna v Ljubljani in na kate-, ^ je kakih tisoč delegatov in gostov, po razpra- ‘..v petih komisijah, sprejelo resolucijo o delu ^v$ l ,a '’ v prihodnje, je bil »kongres akcije«. Tako so ^ Poimenovali številni delegati v svojih kritičnih in jAokritičnih ocenah dozdajšnjega dela, ko so s v^jernom resolucije končali obširno predkongre-tjj razpravo o tem, kaj in kako naj deluje naša par- h,'a kongresu so delegati potrdili naše staro spoz-‘^l6, da je socializem moč graditi samo tedaj, če 0 v to bitko zavestno vključeni delovni ljudje in S nas pri tem delu organizira, usmerja in vodi ^nain' jPunistc 'tna in v revolucionarnem boju prekaljena zveza X vjumstov. v teh treh dneh smo pregledali svoje delo, ra- zmere in rezultate in lahko smo s kongresom zadovoljni. Tako je začel svojo sklepno oceno osmega kongresa France Popit, dosedanji in na novo izvoljeni predsednik centralnega komiteja. Kongres je izpričal popolno idejnopolitično in akcijsko enotnost slovenskih komunistov, ki smo jo oblikovali in utrjevali v prizadevanjih za družbeno veljavo sil socializma na vseh področjih našega življenja. Dosedanji materialni in družbeni razvoj ter uspehi našega dela nam omogočajo, da vso svojo aktivnost usmerjajo h konkretnemu uresničevanju proletarskega gesla »Delu čast in oblast«. V teh socialističnih hotenjih se krepi samoupravni položaj delavca, osvobojenega spon izkoriščanja in brezpravja, pa tudi njegova zavest in odgovornost za lastno usodo in usodo slovenskega naroda v socialistični Jugoslaviji. M m J* omunistov Delo kongresa je potrdilo naše spoznanje, da se boj komunistov lahko odvija le v zavesti in v neposrednih prizadevanjih za graditev novih odnosov v delovnem in življenjskem okolju delavca. Naša akcijska pozornost se vse bolj osredotoča na tiste pozicije nesamoupravnih sil v naši družbi, kjer so težnje po družbenem odtujevanju najmočnejše, najbolj trdožive in kjer je največ odporov in omahovanj. Delavci ne potrebujemo nobenega splošnega priseganja na samoupravljanje, pač pa možnost, da damo konkretne odgovore na vsa vprašanja, ki jih prinaša v naše življenje proizvajalski in samoupravni delavnik. Tako se vse bolj približujemo popolni uresničitvi vizije Ivana Cankarja, ko je dejal: »Jaz, bratje, pa vem za domovino, in vsi mi jo slutimo, kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno s stoterimi obrestmi. Naša domovina je boj in prihodnost, ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo zrasla naša domovina. Vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasmeh pravici!!! Za takšno prizadevanje pa je vredno žrtvovati vse, kar zmore storiti delavec in komunist. O delu VIII. kongresa ZKS podrobneje poročamo na prvih osmih straneh JANEZ VOLJČ Predsednik CK ZKS — ponovno France Popit, sekretar predsedstva pa Franc Šetinc Osmi kongres ZKS je zasedal v dneh od tretjega do petega aprila v Ljubljani. Pri njegovem delu je sodelovalo blizu tisoč delegatov, ki so jih izvolili v občinskih in v obeh univerzitetnih konferencah ZK in ki so na kongres »prinesli« mnenja in stališča, izoblikovana v osnovnih organizacijah, ter članov centralnih komitejev ZKS in ZKJ, statutarne in nadzorne komisije in častnega razsodišča, pa tudi številni gostje. V ponedeljek dopoldan je kongres deloval na plenarni seji, sprejel dnevni red, se konstituiral in poslušal poročilo Franceta Popita o nalogah komunistov v sedanjem razvoju socialistične samoupravne demokracije. Popoldne istega dne in ves naslednji dan so delegati delovali v komisijah. Bilo jih je pet: za družbenoe- konomske odnose in razvoj, za razvijanje sistema socialistične samoupravne demokracije, za razvoj in statut ZKS, za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ter komisija za mednarodne odnose. V sredo je kongres spet zasedal na plenarni seji, poslušal poročila predsednikov komisij, sprejel resolucijo o bodočem delu slovenskih komunistov, počastil spomin Borisa Kidriča, ki je umrl pred 25. leti, in izvolil nove člane organov Zveze komunistov Slovenije. Kongres je izvolil nov centralni komite naše partije in njegovo predsedstvo. Za predsednika CK ZKS so ponovno izvolili Franceta Popita, predsedstvo CK pa je za sekretarja imenovalo Franca Šetinca. Vlil. kongres Zveze komunistov Slovenije 8. aorila 1978 stran jSa Vlil. kongres Zveze komunistov Slovenije IZ REFERATA PREDSEDNIKA CK ZKS FRANCETA POPITA NA Vlil. KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Od zadnjega kongresa dalje je naša socialistična, tično in socialno razburkani Evropi in v svetu - samoupravna, demokratična in humana misel do- S krepitvijo in samoupravno preobrazbo celotne segla nove vzpone — Danes je socialistična repub- družbene strukture raste oblast delavskega razlika Slovenija politično enotna in trdna, kar je po- reda — Zveza komunistov je tudi v razmerah so- membno tudi za enotnost, trdnost in varnost Jugo- cialističnega samoupravljanja najnaprednejši odred slavije, za stabilnost naše družbe v ideološko, poli- delavskega razreda »Na 8. kongresu zveze komunistov Slovenije smo se sešli z namenom, da bi kot izvoljeni delegati pregledali svoje delo in razmere, v katerih živimo, jih presodili in si postavili cilje in naloge za bodoče. Doseženi uspehi pri družbeni preobrazbi nam dajejo novih moči in poleta, da se še bolj ustvarjalno zagrizemo v delo, da se bo še bolj okrepil samoupravni položaj delovnega človeka v naši socialistični družbi; da se bo utrdilo v njem prepričanje, da ima svojo usodo in usodo slovenskega naroda v socialistični Jugoslaviji v svojih rokah; da je samo od njegovega dela in odgovornosti odvisen njegov in naš skupni napredek, razvoj materialnega in duhovnega blagostanja druž- Delovni ljudje so bili ves čas v središču pozornosti zveze komunistov S temi besedami je predsednik CK ZKS France Popit opredelil vsebinsko usmeritev 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Med zadnjima kongresoma so se iztekla štiri desetletja od ustavnega kongresa KPS na Čebinah in skozi vsa ta desetletja se je krepila povezanost Komunistične partije Slovenije z delavskim razredom in z delovnimi ljudmi ter s tem z usodo slovenskega naroda, se potrjevala v bojih za pravičnejše, demokratične in enakopravne odnose med ljudmi in narodi, za socialno, družbeno in nacionalno osvoboditev delavskih in ljudskih množic Jugoslavije. Revolucionarna pot, ki jo je prehodila Komunistična partija Slovenije, je tesno povezana z delom in mislijo tovariša Tita, Edvarda Kardelja ter drugih predanih jugoslovanskih revolucionarjev, še posebej tudi z delom tovarišev Borisa Kidriča, Franca Leskoška-Luke, Mihe Marinka in drugih. »Čeprav smo poznali na naši poti tudi omahovanja in slabosti, so bili vendar ves čas v središču naše pozornosti delovni ljudje in njihova prizadevanja, da bi vsestransko uveljavili svoje delovne, socialne, kulturne, politične in druge pobude in interese na borbenih, demokratičnih in osvobodilnih tradicijah našega naroda«, je pribil France Popit. V nadaljevanju svojega referata je predsednik CK ZKS govoril o tem, kako je od zadnjega kongresa dalje naša socialistična, samoupravna, demokratična in humana misel dosegla nove vzpone. Utrdil se je socialni družbeni položaj delavca in delovnega človeka v združenem delu in v političnem sistemu, ki raste iz njega in je njegov izraz. Samoupravljanje kot celovit družbeni odnos omogoča ljudem, da sami analizirajo in obvladujejo vsa vprašanja družbene reprodukcije. Razvoj političnega sistema, še posebej delegatskih odnosov, omogoča in zagotavlja, da delovni ljudje in občani v delegacijah in delegatskih skupščinah vse bolj neposredno soočajo svoje interese in potrebe z interesi in potrebami drugih, da odgovorno odločajo o skupnih interesih in o splošnem družbenem interesu. Vse večji del družbenega dela in tokov družbene reprodukcije prihaja pod neposredno oblast in nadzor delovnih ljudi in tako postaja sestavina njihove samouprav-Ijavske prakse in zavesti. Samoupravljanje se potrjuje kot odprt in demokratičen politični sistem »Naša socialistična republika se je hkrati z uveljavljanjem samoupravnih odnosov in ustavnega položaja delovnih ljudi razvila tudi kot suverena država slovenskega naroda, ki je z drugimi narodi in narodnostmi trdno povezana v jugoslovansko socialistično samoupravno demokratično skupnost,« je nato povzel France Popit. »Danes je socialistična republika Slovenija politično enotna in trdna, kar je pomembno tudi za enotnost, trdnost in varnost Jugoslavije, za stabilnost naše družbe v ideološko, politično in socialno razburkani Evropi in v svetu, kar krepi njeno neuvrščeno in neodvisno zunanjo politiko.« Načela neuvrščene politike so bila in bodo tista, po katerih se pri sodelovanju z drugimi partijami in gibanji ravna in se bo tudi v prihodnje ravnala Zveza komunistov Jugoslavije in Zveza komunistov Slovenije. Posebno pozornost v mednarodnih stikih smo posvečali tudi položaju slovenskih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah, se zavzemali za vsestransko sodelovanje, ki krepi njihov politični, gospodarski, kulturni razvoj ter zagotavlja njihov nacionalni obstoj. Načela, sprejeta v sklepni listini konference v Helsinkih in potrjena na konferenci v Beogradu so bila vselej kažipot naših odnosov s tujino, naših prizadevanj, da bi našemu življu onstran meje zagotovili temeljne svoboščine in človečanske pravice. France Popit je opozoril, da je današnji svet poln globokih gospodarskih nasprotij in zaostrenih političnih od- množično gibanje delovnih ljudi, ki mora biti povezano v SZDL in usmerjano z akcijo zveze komunistov. »Na vseh tistih področjih,»ugotavlja France Popit, »na katerih so državni organi povsod po svetu še edini nosilci političnega odločanja, je bil storjen pri nas v času od zadnjega kongresa do danes velik korak naprej v njihovo po-družbljanje. Tudi na področju zunanje politike in mednarodnega sodelovanja, narodne obrambe in družbene samozaščite se vse bolj uveljavljajo republike, občine in delovni ljudje ter občani kot ustvarjalci in izvajalci politike, kar krepi njihovo zavest o nujni povezanosti socialističnega samoupravnega sistema z neuvrščenostjo in medna- nosov. Ti odnosi so zašli v slepo ulico, saj temelje na izkoriščanju in neenakopravnosti, ki sega čez okvire gospodarskega sistema in političnih odnosov ter vse bolj dobiva moralne in obče človeške razsežnosti. Eden najvidnejših znakov te krize je nebrzdana rast terorizma. Po drugi strani pa postaja čedalje bolj izrazita silnica, ki vodi razvoj v svetu iz zagate, okrepljen boj delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, narodov in narodnosti proti izkoriščanju in podrejanju, za večje gospodarske in politične pravice človeka, narodov in držav ter za enakopravnost pri odločanju o vseh za svet pomembnih vprašanjih. »Priče smo potemtakem prodoru socializma, ki v različnih oblikah postaja praksa delovnih ljudi mnogih narodov in držav v svetu in nastajanju ter uveljavljanju novih, neodvisnih in neuvrščenih držav,« ugotavlja France Popit. Doma pa se utrjuje zavest delovnih ljudi, da moramo povezati boj za nove družbene odnose s prizadevanji za varovanje in zagotavljanje samobitnosti, neodvisnosti in drugih vrednot ter pridobitev naše socialistične revolucije in socialističnega razvoja. K temu je po besedah Franceta Popita prispeval takšen sistem obrambe, zaščite in varnosti, v katerem vsi skupaj neposredno varujemo svoj samoupravni položaj ter rezultate našega dela in ustvarjanja prrd zunanjimi in notranjimi grožnjami. Sistem obrairoe in zaščite je postal sestavina naših samouprav-liavik i pravic in odgovornosti. Tako mora biti tudi v pri-hodije! Splošna ljudska obramba mora že danes postati rodnim sodelovanjem. Tako se samoupravljanje potrjuje kot odprt in demokratičen politični sistem.« Uresničiti moramo dohodkovne odnose na nekaterih strateško pomemb-nih vozliščih družbene reprodukcije Naša zamisel, kako graditi in usmerjati razvoj samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov je jasna, kar pa še ne pomeni, da je demokratični sistem socialističnega samoupravljanja tudi že polno zaživel v neposredni družbeni praksi. S stališča celotnih odnosov v sedanjem razvojnem trenutku pa je najbolj pomembno, da dosežemo uveljavitev in praktično uresničitev dohodkovnih odnosov na nekaterih strateško pomembnih vozliščih družbene reprodukcije. Po oceni predsednika CK ZKS gre za odnose med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami združenega dela, ki so med seboj povezane v procesih družbene reprodukcije s skupnim izdelovanjem in prodajo proizvodov oziroma storitev. Gre za odnose med organizacijami združenega dela, katerih delavci so povezani z ustvarjanjem, gospodarjenjem in upOrabo sredstev družbene reprodukcije. Gre za odnose med organizacijami združenega dela, ki urejajo medsebojne odnose v družbeni reprodukciji na podlagi svobodne menjave dela. Gre za odnose med delavci v organizacijah združenega dela temeljnih dejavnosti in delavci v delov- nih skupnostih skupnih služb. In gre za odnose med '0z,c- Marksistična teorija pomeni živo napotilo za re-lavci v združenem delu pri ustvarjanju dohodka, obli* t Ucionarno akcijo, s katero delovni ljudje spreminjajo vanju sredstev za osebne dohodke in prisvajanju oseM. rT'ere in pogoje svojega življenja. Te bogate zakladnice dohodkov 4Se marksistične misli ne smemo le črpati, temveč jo mo- Odnose med proizvodnimi in trgovskimi 0rganiz3f lr|"nt’ hkrati bogatiti s tem, da analiziram0 lastne izkušnje jami še vedno ovira logika podjetniškega profita na eni» p 'astna spoznanja ter razvijamo lastno teoretično misel, trgovskega profita na drugi strani. Vse prepočasi uvelj« JSebna skrb mora toreJ velJati razvijanju marksistične Ijamo obveznosti in odgovornosti iz minulega dela, to f ^1 njenih filozofskih, ekonomskih in socialnih prvin gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije. j 'n b°ju zauveliavlianje marksističnega načina življenja stva, ki jih združujejo organizaci je združenega dela za ^ termetod na vseh Področjih znanosti m na vseh področjih ložbe v razvoj drugih organizacij, predstavljajo zaenkj sanravneh Praktičnega reševanja perečih družbenih vpra-le majhen del skupnih naložb. Vse preveč je še element; • starega, tako da sedanji odnosi in praksa ne spodbujaj a,em Je Predsednik CK ZKS spregovoril o nekaterih ekonomskega interesa delavcev v organizacijah združi h °®aki jih moramo opraviti, da bi pospešili razvoj nega dela za gospodarnejše ravnanje s sredstvi družbi (j 'zvajaln'b sd 'n okrepili materialno podlago družbe, reprodukcije. Samoupravno združevanje dela in sreds|f Ozoril je, da se moramo v prihodnjih prizadevanjih še ne pomeni učinkovite oblike in sredstva za premagtf 7J" na lastno del°’ izkušnje in znante’ na domače na-nje ozkih podjetniških in lokalističnih interesov ter ,a "e surovinske m energetske vire ter na bolj smotrno in gotavljanje skladnejšega razvoja v celotni družbeni t* Sl) 0 povezovanje v jugoslovanskem in svetovnem go-produkciji, v regionalnem in jugoslovanskem mer^ ^rstvir Brez večje produktivnosti ne bomo dosegli Tudi odnosi med delavci v skupnih službah in delavci v«' w Predka- Ceda'je bolj postaja nevzdržna v bistvu sku-ganizacijah združenega dela temeljnih dejavnosti ter ^ ia s °-lastninska miselnost, da so proizvajalna sredstva ...................... ira(,iii( . Posameznih delovnih kolektivov, da je dohodek, ki ga družbenih dejavnostih in uporabi"! . Posameznih delovnih kolektivov, da je dohodek, ki ga vedno ne temeljijo na dohodkov"" VarlaJo> nastal zgolj po njihovi zaslugi. Prav to neupoš- nosi med delavci v njihovih storitev še vedno ne temeljijo na dohodkov t -------,-------------------0- -.........—i- - odnosih na podlagi svobodne menjave dela. Zato tudi"' anje družbene narave dohodka oziroma dohodkovnih spodbujajo ustvarjalnosti delavcev, v ohranjenih 15, 0.sov Pa P° besedah Franceta Popita povzroča, da no razvijati niti f1' s^rsikle še niso docela zaživele sicer številne integracij- čunskih odnosih se ne morejo ustrezno razvijati A«*1 .e tvorbe. Doseženi uspehi na podlagi samoupravnega spodarske dejavnosti niti družbene dejavnosti, na^ p,^ ; ” '----»■ —-------- tega pa se močno povečujejo obseg in stroški adminb1" pra *zovan^a 'n sporazumevanja pa dokazujejo, da livnega dela. Interes delavca v temeljni organizacij' gij Va P°t za odpravljanje razdrobljenosti, zapiranja vedno ni dovolj povezan z interesom delavca, ob^ ,' ‘n y republiko, za razbijanje lokal,zmov m drug.h po-prebivalca v krajevni skupnosti, kjer zadovoljuje šte^ °v> kt zavirajo sodoben gospodarski razvoj, svoje interese in rešuje življenjska vprašanja. ^ celoten politični sistem mora postati Samoupravljanje razširja svobod v^mnent v rokah delovnega človeka Ustvarjanja____________________________________y ^klepni del svojega referata na 8. kongresu slovenskih J - "'ttnistov pa je France Popit posvetil nadaljnjemu ra-V nadaljevanju svojega referata je France Popit sp oju političnega sistema socialističnega samoupravlja-govoril o nekaterih razvojnih tokovih pa tudi o zavira ^ Ja. uresnj£evanju (e naloge izhajamo iz prepričanja, momentih na področju kulture in umetnosti, znanos ^ 4 bosta samoupravni položaj in vloga delovnega človeka izobraževanja. Opozoril je, da vsak korak v utrjevanj" 'stveni meri okrnjena, če celoten politični sistem ne bo poglabljanju samoupravljanja razširja svobodo ustvs ^ ^tal instrument v njegovih rokah,« je dejal France nja, saj je samoupravljanje njena doslej najvišja dosej" »pit. »Gre torej za medsebojno povezanost in odvisnost raven. Boj za samoupravljanje nenehno širi možnos ^ eh vidikov nove samoupravne in družbene vloge člo-kulturno in umetniško ustvarjanje, za raziskovalno * a jn naša temeljna naloga v naslednjem obdobju bo in razvoj znanstvene kritične misli vedno širšega K" Zvijati hkrati vse oblike socialistične samoupravne de-delovnih ljudi. Po oceni slovenskih komunistov Pa ■*, q°kracj,e « stituckmaln i° mi troj‘ne omogS^Mjfft Pr^besedah Franceta PoPita moramo doseč,>da se bodo konkretnih potreb družbe in delovnih ljudi. Ta podhjf' Ijj, n‘ mteresi delavcev ter drugih delovnih ljudi uveljav-še vedno niso prek svobodne menjave dela dovolj vkC spt' nePosredno v vseh organih in na vseh ravneh, kjer se čena v samoupravno združeno delo in je zato še ve<^, cevejemajo odločitve. Bolj ko se bo uveljavil vpliv delav-možno predstavljati ozki monopolistični interes ^ na vsa družbena dogajanja, bolj bo trdna samou-meznih elitističnih, tehnokratskih in malomeščatP, avna zgradba naše družbe. S krepitvijo in sariioupravno skupin kot interes vse družbe. Tehnokratizem se v,z".,£ i e°brazbo celotne družbene strukture raste oblast de-uvdjavlja predvsem s tez" H prj tem moramo oštevati zaprtosti v ozko »strokovno« območje dela, neomao" 'Pd; . . , . .... , vano s širšimi razsežnostmi družbenopolitične probl< Poj"051 'dresov delovnih ljudi pa tud, sirse interese tike, na področju kulture pa teži za zunan jimi efekti ik s ,eailh samoupravnih objektov, omogočiti moramo, korativnostjo. »Obema usmeritvama je skupna dolo^, ^ »ahko ti interesi izražajo svobodno, brez političnega apolitičnost, težnja, da bi svoje področje izvzeli iz c"1^, ^"»dovanja ene ali več strank, torej, kot je dejal pred-nega družbenega dogajanja«, je pribil France CK ZKS, brez pluralizma strankarskih interesov. »Zato je njun skupni protipol, njuno vsakdanje dop0‘ ./"'ga subjektivnih sil pa je, da omogočijo soočanje in Pra.v. malomeščanščina nekritično sprejemanje i®. v , 'ajevanje ožjih interesov s širšimi družbenimi interesi meščanskih vrednot- nredvsem nrivatiTma TflnrtO* tj, * da _ v . , , 4 v. , ejo V mnozicl konkretnih življenjskih interesov dose- "»ci Z.ma8° tistega, kar je v njih najnaprednejšega, bol ^"“‘stičnega, kar vodi v vsestranski razvoj družbe, kai f" “ • .JV,^jJ- meščanskih vrednot, predvsem privatizma, zaprt°s'|j. ozko potrošniško sfero, indiferentnosti do družbeno? ,, ličnega dogajanja, ki v resnici prikrito uveljavlja meS" sko politično obzorje«. o pomično onzorie«. ^ prjSn -----6U, ■ --------—, ... N“- P* "1* sani »upravni in ^ ^ločilna je revolucionarna praks i 'Ovnih ljudi, ki jo usmerja zvez v^unistov kot vodilna družbena sil Žat m je France Popit povzel: Pfj *0vek je s svojimi interesi izhodišče in središče naš: pta adevanj za preseganje že doseženega; s svojo samoi pst Javsko vlogo spreminja ustavni sistem in vse njegoi ,ret)t'0Ve v dježbeno resničnost in jo prilagaja svojim p< ter uresničevanju svojih interesov. Vendar pa i preobrazbi raziskovalne dejavnosti, kulture, vzgoje v. izobraževanja kot pomembnih kakovosmih dejavnih .j soodgovornih za razvoj proizvajalnih sil in sociali5*'" samoupravnih odnosov. Marksizem vse bolj prodira v zaves*^ prakso širokih delavskih in Ijuds^1 množic Pri načrtovanju smeri našega družbenega razvoj"^, krepitve sistema socialističnega samoupravljanja, P j devanj za preobrazbo družbenih odnosov ter za vse uevanj za preoorazno aruzDemn odnosov ter za v,- " ler uresničevanju svojih interesov, venoar pa pristno humanizacijo vse družbe je za komuniste O^^stem, ki bi samodejno reševal družbena nasprol grešijivo vodilo marksizem. Marksizem ni le sestaj^li kijo0^'na je revolucionarna praksa samih delovnih Iji teoretične družbene misli, temveč kljub odporom vS" ^ti [j Usmerja zveza komunistov kot vodilna družbena s prodira v zavest in prakso širokih delavskih in ljud e8at5kemu sistemu kot obliki in sredstvu uveljavljal socialistične samoupravne demokracije mora zagotavljati notranjo samoupravno in socialistično vsebino zveza komunistov ter komunisti s svojim delovanjem v socialistični zvezi in drugih družbenopolitičnih organizacijah pa tudi vsi drugi dejavniki, ki tvorno vplivajo na zavest in opredeljevanje ljudi pri reševanju družbenih problemov, kot so državni organi, znanost, strokovne službe, skratka vsi organizirani dejavniki idejnopolitičnega, strokovnega ter kulturnega ustvarjanja.« Druga značilnost v delu zveze komunistov pa se kaže v spremenjenem odnosu in metodah dela znotraj drugih družbenopolitičnih-organizacij, predvsem v socialistični zvezi kot demokratični ljudski in frontni organizaciji, ki na temeljih programsko političnih izhodišč, oblikovanih v zvezi komunistov, povezuje delavske in ljudske množice ter njihove politične organizacije, družbene organizacije in društva, delegacije in samoupravne organe, skratka vso organizirano zavest družbe v enotno fronto socialistične družbene akcije. Frontna družbena akcija pa bo omogočila neposredno vraščanje politike zveze komunistov v vsakdanjo množično družbenopolitično akcijo delovnih ljudi in občanov, utrjevala bo razredno zavezništvo in medsebojni vpliv avantgarde delavskega razreda in ljudskih ter delavskih množic, zvezo komunistov pa varovala pred nevarnostmi elitizma, birokratizma, sektašenja in frakcionaštva. Zveza komunistov mora biti dejavna med delovnimi ljudmi in občani, v vseh oblikah njihovega samoupravnega in političnega organiziranja Zato je tudi v tem trenutku ena najpomembnejših nalog, da se vsak komunist ove svoje vloge in odgovornosti, ki jo ima kot član zveze komunistov, da odgovorno sprejema naloge, ki jih današnji čas postavlja predenj in ki so odsev hotenj delovnih ljudi v slehernem delovnem in življenjskem okolju. S kritično analizo konkretnih družbenih odnosov in z revolucionarno aktivnostjo vsega članstva v osnovnih organizacijah in v vodstvih se bo lahko zveza komunistov tudi v današnjih razmerah socialističnega samoupravljanja uveljavila kot ustvarjalna sila, kot najnaprednejši odred delavskega razreda. Eden od pogojev za to pa je, da znotraj organizacij zveze komunistov razvijamo enotnost, ki bo po besedah Franceta Popita »zrcalo razvite komunistične zavesti in revolucionarne vsebine naše družbene akcije na sedanji stopnji družbenega razvoja. Enotnosti komunistov namreč ne ustvarja statutarna disciplina, temveč se kuje vselej znova v neposredni akciji in v boju za enotne poglede na neposredne in dolgoročne cilje skupnega boja za boljši jutrišnji dan.« Zatem pa je France Popit dejal: »Idejni boj zveze komunistov je boj z močjo argumentov. Zato se bomo zavzemali za sleherno napredno stališče, za to, da dobi svoje mesto v akciji, v delu naših organizacij. To hkrati pomeni, da načel demokratičnega centralizma ne smemo uporabljati mehanično, marveč predvsem kot sredstvo in orožje idejnega boja oblikovanja enotnih stališč na temeljih ustvarjalne razprave, krepitve vloge in odgovornosti organizacije in članov zveze komunistov ter vseh za socialistično samoupravljanje zavzetih delovnih ljudi in občanov. Potrebno je ustvarjalno in kritično delo. Če tega ne bi bilo, bi ideje okostenele, zastal pa bi tudi napredek.« Če je mesto družbenopolitičnih organizacij v političnem sistemu jasno določeno, pa se organizacijske oblike in način dela spreminjajo v skladu z razmerami in neposrednimi nalogami. To velja tudi za trenutek, v katerem smo prav zdaj. France Popit ugotavlja: »Komunisti moramo biti organizirani in delovati tako, da bo zveza komunistov aktivno dejavna med delovnimi ljudmi in občani ter v vseh oblikah njihovega samoupravnega in političnega organiziranja ter delovanja — v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela, delegacijah in skupščinah družbenopolitičnih in interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih. Skratka, povsod tam, kjer se razpravlja in dogovarja ter odloča o uresničevanju in zadovoljevanju interesov ter potreb delovnega človeka o poglabljanju samoupravnih odnosov in o razvoju vseh področij družbenega dela in življenja. Na ta način bomo najhitreje prispevali k hitrejšemu spreminjanju družbenega in političnega odločanja v imenu in namesto delavca v odločanje delavcev in delovnih ljudi samih o svojem položaju, osebni perspektivi in razvoju družbe v celoti«. 8. aprila 1978 stran 3 ŽIV SPOMIN NA VELIKEGA REVOLUCIONARJA BORISA KIDRIČA Človek, ki je bil kot plamen »Živel je kratko, toda boril se je dolgo in silovito. Na kratki življenjski poti je bil kot plamen. Človek energije, človek dela, vrh gore hrast in pri takšnem delu je tudi izgorel.« (EDVARD KARDEU) Pred petindvajsetimi leti je preminil Boris Kidrič, naš Peter, kot smo ga imenovali vsi, ki smo ga poznali in spoštovali kot človeka, borca in revolucionarja, graditelja temeljev nove Jugoslavije. Na Osmem kongresu Zveze Komunistov Slovenije je o liku in delu Borisa Kidriča govoril Franc Šetinc in med drugim dejal: »Revolucionar in mislec Boris Kidrič nam je zapustil bogato ustvajalno dediščino. Živa je postala vsebina njegovega nenehnega delovanja in snovanja, njegov izredni delovni polet, njegova odločnost in zahtevnost do sebe in drugih, njegova neustrašnost in pogum, ki ga je izpričal na robi-ji, na Rogu, v partizanskem osrčju nastajajoče nove slovenske države, vsepovsod, na vseh položajih revolucije. Njegovo delo je vzidano v temelje naše revolucije. Tisto, kar vsebujejo štiri knjige njegovih zbranih del (peto pripravljajo prav zdaj), še zdalečmi vse, kar nam lahko predstavi celovito podobo življenja in dela velikega revolucionarja, ki je z globokim znanjem marksističnega misleca in kot človek prodorne akcije nakazoval nova pota jugoslovanskega gospodarstva... Razmišljati danes o liku Borisa Kidriča pomeni razmišljati tudi o nalogah mlade generacije. To je potrebno poudariti zato, ker se čas ne ustavlja in je zato več kot nujno, da novi ro- dovi iščejo pota, ki vodijo naprej, toda venomer ob spoštovanju dela preteklih rodov. Dokaz, da je naša revolucija mlada, ne samo po letih, temveč predvsem po svoji vitalni, prekipevajoči energiji, najdemo tudi v Kidričevi še vedno aktualni besedi in v njegovem delu, ki je vedno težilo k iskanju odgovorov o dialektiki odnosov med partijo in delavskim razredom, med partijo in ljudskimi množicami ter med partijo in ljudsko oblastjo. To so bile obenem temeljne predpostavke misli in delovanja Borisa Kidriča in seveda hkrati najvitalnejša vprašanja nove Jugoslavije. In kot taka so prisotna tudi danes, saj ni nikjer zapisano, da je današnja zveza komunistov že povsem imuna tako proti nevarnosti birokratizacije kakor tudi nevarnosti liberalističnega oportunizma. Tako včeraj kot danes in tudi jutri se zveza komunistov zaveda, da ne bo podlegala najrazličnejšim slabostim, če bo trdno povezana z množicami, kajti še vedno je revolucionarni polet delavskega razreda in vseh delovnih ljudi glavna moč za premagovanje vseh težav.« Novi člani organov ZKS in ZKJ iz Slovenije Predsedstvo CK ZKS, izvršni sekretarji in predsedniki komisij Na prvi seji novega sedemdeset članskega centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije so za predsednika CK ZKS ponovno izvolili Franceta Popita in predsedstvo CK ZKS. V njem so: France Popit, Franc Šetinc, Vinko Hafner, Majda Gaspari, Sergej Kraigher, Danica Merčnik, Mitja Ribičič, Milan Kučan, Viktor Avbelj, Miloš Prosenc, Janez Vipotnik, Zvone Dragan, Marjan Orožen, Andrej Verbič, Igor Uršič, Roman Albreht, Boris Majer, Anton Vratuša in Lojze Briški. Na seji predsedstva CK ZKS so za sekretarja predsedstva CK ZKS imenovali Franca Šetinca in osem izvršnih sekretarjev: Ljuba Jasniča — za splošni ljudski odpor in samozaščito, Bojana Klemenčiča — za organiziranost in razvoj zveze komunistov, Martina Mlinarja — za družbeno ekonomski sistem, Romana Ogrina — za kadrovske zadeve zveze komunistov, Emila Rojca — za vzgojo in izobraževanje, Franca Ša-lija —za znanost in kulturo, Petra Toša — za politični sistem in Ivanko Vrhovčak — za družbenopolitične organizacije. Razen tega so imenovali tudi predsednike komisij: Franceta Popita — za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, Lojzeta Briškija — za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko zveze komunistov, Borisa Majerja — za idejno delo, znanost, kulturo, vzgojo in izobraževanje, Franca Šetinca — za propagando in informiranje, Igorja Uršiča — za družbeno ekonomski in politični sistem, Majdo Gaspari — za naloge zveze komunistov v zvezi z našimi delavci v tujini, Lidijo Šentjurc — za proučevanje zgodovine zveze komunistov in Ronalda Strelca za mednarodna ekonomska in politična vprašanja. Centralni komite Zveze komunistov Slovenije Roman Albreht, Viktor Avbelj, Boris Bavdek, Ivan Bošnik, Marijan Brecelj, Alojz Briški, Rudolf Dimic, Zvone Dragan, Jelka Firbas, Jože Florjančič, Lovro Gajgar, Majda Gaspari, Ivan Godec, Simo Gogič, Ludvik Golob, Vinko Hafner, Ljubo Jasnič, Branko Jerkič, Ksenija Khalil, Bojan Klemenčič, Jak Koprivc, Slavko Korbar, Martin Košir, Jožica Kovačič, Sergej Kraigher, Anton Kraševec, Vlajko Krivokapič, Ivan Križnar, Milan Kučan, Polde Maček, Boris Majer, Stane Markič, Danica Merčnik, Janez Miklavčič, Martin Mlinar, Roman Ogrin, Marjan Orožen, Majda Poljanšek, France Popit, Ivan Potrč, Miran Potrč, Miloš Prosenc, Dino Pucer, Staša Rejc, Milan Rems, Mitja Ribičič, Emil Rojc, Marjan Rožič, Božo Sarič, Bogo Škerget, Vlado Stojanovič, Francka Strmole, Franc Šali, Franc Šetinc, France Štiglic, Štefan Štrok, Peter Toš, Igor Uršič, Andrej Verbič, Janez Vipotnik, Marko Vraničar, Anton Vratuša, Franc Vrbnjak, Ivanka Vrhovčak, Janez Zahrastnik, Janez Zemljarič, Marija Zupančič-Vičar, Julka Žibert, Hinko Žolnir Statutarna komisija ZKS Milka Andoljšek, Ludvik Golob, Vito Habjan, Lud- vik Jerčič, Stojan Kokošar, Marjan Kotar, Stane Kranjc, Brigita Kuhar, Samo Logar, Zdene Mali, Danijel Rine, Franc Rogelj, Zvezda Rudi, Slavko Soršak, Vladimir Zupančič -Tovariško razsodišče ZKS Bogomir Ajdič, Milan Babič, Julij Beltram, Jože Božič, Franc Cvetaš, Demeter Horvat, Etelka Hor-vat-Korpič, Štefan Horvat, Vinko Jagodič, Marija Jerman, Niko Jesenovec, Milka Jovan, Miroslav Kambič, Vera Kolarič, Janez Koščak, Olga Krsnik, • Blanka Leskovec, Franc Leskovec, Boris Prejac, Aleksander Ravnikar, Sonja Smrdelj, Karel Stokav-nik, Rezika Svetek, Jože Suhadolnik, Franc Tavželj, Mika Verbič, Lojze Vidic, Franc Zadravec, Milan Zafošnik, Angelca Žiberna Nadzorna komisija ZKS Silva Drobnič, Humbert Gačnik, Majda Kunej, Gorazd Marinček, Jožefa Miklič, Jože Nered, Leopold Sakeljšek Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije Janez Barborič, Marko Bulc, Stane Dolanc, Vlado Janžič, Silva Jereb, Edvard Kardelj, Alojz Kikec, Štefan Korošec, Anica Kuhar, Rudi Lepej, Stanko Lepej, Andrej Marinc, Miha Ravnik, Janko Smole, Jože Smole, Vida Tomšič, Albina Tušar, Milovan Zidar, Iztok Winkler Statutarna komisija ZKJ Milan Fabjančič, Peter Hedžet Nadzorna komisija ZKJ Lojzka Stropnik Delegati za 11. kongres ZKJ Na 8. kongresu so izvolili tudi 60 delegatov za 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije: Ivan Atelšek, Geza Bačič, Janez Barborič, Vladimir Bračič, Marijan Brecelj, Jože Brilej, Alojz Briški, Jože Ciuha, Božidar Debenjak, Jože Dernovšek, Stanko Emeršič, Jože Florjančič, Ignac Golob, Ludvik Golob, Gustav Grof,, Vinko Hafner, Peter Hedžet, Slavko Hodžar, Rudolf Hribernik, Vlado Janžič, Ljubo Jasnič, Alojz Kikec, Jože Knez, Jak Koprivc, Aleksandra Komhauser, Štefan Korošec, Marko Kosin, Sergej Kraigher, Tone Krašovec, Zdravko Krvina, Milan Kučan, Anica Kuhar, Aleksander Kutoš, Marjan Lenarčič, Andrej, Marinc, Viljem Merhar, Janez Milčinski, Jože Novak, Marjan Orožen, Bogdan Osolnik, Karel Pečko, Rado Pehaček, Miran Potrč, Miloš Prosenc, Mitja Ribičič, Emil Rojc, Janko Smole, Bernard Strmčnik, Franc Šetinc, Feliks Taciga, Peter Toš, Albina Tošeska, Albina Tušar, Andrej Verbič, Janez Vipotnik, Olga Vrabič, Anton Vratuša, Milovan Zidar, Beno Zupančič, Andrej Zupanič. Poleg teh bodo delegate zali. kongres ZKJ izvolile tudi občinske konference ZKS glede na število članstva. KOMISIJA ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE Temeljno vodilo aktivnosti ZKS je bilo izgrajevanje in utrjevanje samoupravnih demokratičnih odnosov, za uresničevanje katerih smo v minulih štirih letih zagotoviti celovit sistem pogojev Uvodoma je na zasedanju te komisije spregovoril Martin Mlinar. Navedel je nekatera vprašanja uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in uresničevanja razvojnih usmeritev, ki bodo v ospredju aktivnosti komunistov po kongresu. Izgrajevanje in utrjevanje samoupravnih demokratičnih odnosov, v katerih so v vedno večjem obsegu prisotne možnosti in pogoji, da delavci in delovni ljudje, združeni s skupnim delom v temeljni organizaciji in s skupnim življenjem v krajevni skupnosti, neposredno odločajo na vseh področjih družbenega dela in življenja, je med drugim dejal Martin Mlinar, je bilo temeljno vodilo vseh aktivnosti, ki jih je ZKS skupaj z drugimi organiziranimi socialističnimi silami uresničevala med obema kongresoma. V tem procesu so subjektivne sile, predvsem pa komunisti, ustvarjale pogoje za mobilizacijo neizčrpne ustvarjalnosti vseh delavcev in delovnih ljudi ter jo usmerjali predvsem v razreševanje dolgoročnih problemov dela in življenja. Ko ocenjujemo štiriletno prizadevanje komunistov za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov, lahko rečemo, da smo zagotovili celovit sistem vseh pogojev in osnov za konkretno revolucionarno spreminjanje proizvodnih in drugih samoupravnih odnosov. Ob tem pa smo pri preseganju razkoraka med dejanskim in ustavno opredeljenim položajem delavcev že dosegli prve rezultate, ki kažejo, da se bo proces preobrazbe proizvodnih in drugih samoupravnih odnosov v prihodnje izrazil v neposrednem povečevanju vpliva delavskega razreda na odločitve, ki zadevajo zlasti prihodnost dela in življenja delavcev in delovnih ljudi. Okrepljena vloga ih položaj delavcev pri odločanju o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela je dobila svojo potrditev v širjenju materialne osnove združenega dela. Z mobilizacijo vseh ustvarjalnih sil, predvsem pa s prizadevanji celotnega združenega dela, smo v obdobju med obema kongresoma kljub zapletenim mednarodnim ekonomskim razmeram dosegli ugodne rezultate v gospodarski stabilizaciji ter izboljševanju življenjskih in delovnih razmer delavcev in občanov, skladno z rastjo družbenega proizvoda. S postopnim uveljavljanjem samoupravnega družbenega planiranja kot sredstva v rokah delovnih ljudi za uresničevanje njihovih interesov in odgovornosti za celotno družbeno reprodukcijo smo v vedno večji meri razvijali dohodkovne odnose v trajnih povezavah temeljnih organizacij združenega dela, povezanih v procesu družbene reprodukcije. S planskimi dokumenti so delavci in delovni ljudje težišče politike usmerili v reševanje strukturnih neskladij v gospodarstvu in vse večje uveljavljanje kvalitativnih dejavnikov razvoja, zlasti večje produktivnosti dela. Odločili so se za hitrejši razvoj proizvodnje, ki trajno povečuje izvoz in nadomešča uvoz, ki pospešuje domačo konjunkturo in ne zmanjšuje plačilne bilance, ter proizvodnje, ki zagotavlja smotrno oskrbljenost z reprodukcijskim materialom in sredstvi za delo. Z uveljavljanjem samoupravnega družbenega planiranja in dohodkov- MARI JA IVKOVIČ, delegatka iz Domžal, je med drugim dejala, ko je kritično ocenila vlogo komunistov na javni razpravo o zdravstvenem varstvu: »Menim, da komunisti nismo imeli dovolj jasnega koncepta. Razprave so dobile svoj tok, pri tem pa smo zapirali oči pred stvarnimi problemi in se osredotočili le na predlog participacije ter dopustili, da so bili delavci — izvajalci obravnavani kot abstraktni ljudje. Izgubili so svojo tvorno vlogo in so se le branili pred delavci-porabni-ki. Usklajevanje je bilo v končni fazi sicer uspešno, ostaja pa zavest, da nismo znali voditi bitke za pravo socialistično solidarnost, ki jo delavci in delovni ljudje v krajevni skupnosti dobro poznalo. nih odnosov, združevanja dela in sredstev ter svobodne menjave dela so začeli delavci v TOZD in občani v krajevnih skupnostih vse bolj prevzemati in obvladovati doslej odtujene funkcije pri zadovoljevanju skupnih potreb. To je omogočilo, da so delavci v svojih TOZD ustvarili pogoje za zaposlovanje novih delavcev, za izboljšanje delovnih pogojev, družbene prehrane, oddiha in rekreacije. Z združevanjem dohodka na podlagi vzajemnosti in solidarnosti v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih pa so pospešili urejanje stanovanjskih ra- ALEŠ BEBLER: Posameznih lokalnih uspehov pri ohranjanju človekovega življenjskega in delovnega okolja je precej in jih je zmeraj več. Tudi število organizacij združenega dela, industrijskih in drugih, ki so zboljšale in še zboljšujejo svojo tehnologijo in ki so zmanjšale svoj delež pri onesnaževanju okolja, je vedno več. Toda celoten položaj življenjskega okolja v vsej Jugoslaviji, pa tudi Sloveniji, je še vedno slab in se še poslabšuje. V Sloveniji se, na primer, krči površina obdelovalne zemlje, mnoga zemljišča uničujejo erozije, zaradi onesnaženosti zraka propadajo gozdovi v okolici industrijskih bazenov, prav tako je onesnaženost naših voda še vedno zelo velike, ogroženi pa so tudi viri pitne vode. Tudi onesnaženost zraka v nekaterih slovenskih mestih, zlasti v Ljubljani, Celju, Mežici, na Jesenicah in drugod, je zelo visoka in večkrat tudi kritična. Obstaja pa še drug, zelo resen problem, problem kakovosti hrane, ki je onesnažena zaradi vse bolj množične uporabe pesticidov. zmer delovnih ljudi in občanov, izboljšali varstvo otrok in mladine, zagotavljali socialno varnost udeležencev NOB, bolj izenačili dostopnost in dvignili raven zdravstvenega varstva vsega prebivalstva itd. Vse navedene usmeritve in premiki, ki dajejo splošno sliko dosedanjega razvoja, kažejo, da smo s krepitvijo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov že dosegli takšno stopnjo razvoja, ki omogoča še hitrejši razvoj proizvajalnih sil v družbi in gospodarstvu, s čimer se sistem socialističnega samoupravljanja vedno znova potrjuje kot edina realna alternativa za naš celotni družbeni razvoj. Komunisti smo se že v javni raz- KAREL ŠTRAUS, delegat iz Lenarta: Komunisti in občani Lenarta z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bilo leto 1971, kar zadeva razvoj občine, prelomno in odločilno. Od takrat pa do danes je bilo zgrajenih nekaj manjših industrijskih obratov, povečala se je zaposlenost, družbeni razvoj je rasel hitreje od poprečja SRS itd. Hkrati s pozitivnimi premiki pa ugotavljajo, da je še vse premalo stalnega in kontinuiranega načrtovanja nadaljnjih ukrepov ter spremljanja učinkovitosti rezultatov. Skladnejši razvoj manj razvitih območij, je poudaril, mora priti v zavest vseh družbenih nosilcev, ne naposled mora biti interes tudi vse republike. pravi zavzemali in poudarili nujnost za ustvarjanje pogojev, ki bodo omogočili, da se bo tudi kmetovo delo v raznih oblikah medsebojnega povezovanja in sodelovanja z družbenimi kmetijskimi organizacijami hitreje vključevalo v družbeno organizirano proizvodnjo. V javni razpravi je bil poudarjen tudi pomen POROČILO 0 DELU KOMISIJE ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE rs Delavci se vse bolj zavedajo svoje vloge in pomena v samoupravljanju — V razpravi poudarek na vseh pomembnih vprašanjih družbenoeko* nomskega razvoja — Razpravljal vsak drugi delegat te komisije Poročilo o delu komisije za družbenoekonomske odnose in razvoj je v plenarnem delu kongresa podal Igor Uršič. Poročilo je prerez najbistvenejših misli razpravljalcev in njihovih predlogov za reševanje problemov z različnih področij gospodarstva in razvoja. Pri delu komisije za samoupravne družbene ekonomske odnose in razvoj so bila v ospredju prisotna ključna vprašanja družbenega razvoja, zlasti utrjevanje odločujoče vloge in položaja delavca v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, materialne osnove dela ter uresničevanje avantgardne vloge zveze komunistov v celoti družbenih odnosov. V konkretnih, poglobljenih ter kritičnih razpravah so delegati prispevali tvoren in ustvarjalen delež k dograditvi kongresnih dokumentov, predvsem izostritvi akcijskega delovanja Zveze komunistov Slovenije v nadaljnjem procesu družbene preobrazbe. Delegati so na komisiji posredovali stališča in predloge, oblikovane v ustvarjalni in široki predkongresni aktivnosti v osnovnih organizacijah zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij. Razreševanje problemov dela in življenja delavcev so delegati povezovali z uresničevanjem samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v združenem delu in s krepitvijo političnega sistema socialističnega samoupravljanja v družbi kot celoti. Tak pristop je zagotavljal, da so razprave o rezultatih in nalogah pri izvajanju ustave in zakona o združenem delu odsevale neločljivo povezanost ekonomskega in političnega položaja delavca v socialistični samoupravni družbi. V središču vseh razprav o krepitvi samoupravnih janja dohodka. Na teh osnovah je bilo v razpravi izpostavljeno, da moramo komunisti v procesu samoupravnega odločanja v sleherni temeljni organizaciji delavce z jasnimi in prepričljividmi stališči usmerjati k odločitvam, ki bodo vedno bolj temeljile na njihovem zavestnem spoznanju, da stabilnost in boljša prihodnost dela in življenja ni odvisna zgolj od tekočega dela pri izvajanju določenih opravil in nalog, temveč predvsem od kvalitete upravljanja in gospodarjenja z vsemi družbenimi sredstvi, tako v temeljni organi- samoupravnega združevanja dela in sredstev za enakopravno vključevanje OZD iz Slovenije in drugih republik v mednarodno menjavo dela. Prizadevali si bomo okrepiti usklajeno nastopanje združenega dela na posameznih tržiščih dežel v razvoju in razvitih. ' Vse naloge, ki stojijo pred nami na področju razvoja proizvajalnih sil in krepitve materialne osnove združenega dela, je ob koncu poudaril Martin Mlinar, bomo učinkovito reševali, če bo njihovo uresničevanje vedno bolj temeljilo na zavestnem spoznavanju delavca, da so skupni razvojni interesi in potrebe sestavina njegovih delovnih in življenjskih interesov. PETER ŠTEFANIČ ŠTEFAN KOROŠEC: S pomočjo zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen moramo doseči, da se bodo cene in razmerja med cenami proizvodov ter storitev oblikovale na podlagi ekonomskih zakonitosti v razmerah blagovne proizvodnje, družbene lastnine nad sredstvi za proizvodnjo in družbenega značaja dohodka. Pri zagotavljanju stabilnosti cen moramo upoštevati celovitost stvarnih odnosov med ponudbo in povpraševanjem, nihanji na trgu ter ukrepe ekonomske politike za obvladovanje gibanj na področju cen in trga. Zlasti pa je stabilnost cen odvisna od učinkovitosti organiziranja in usmerjanja tržiča. družbenoekonomskih odnosov in razvoju proizvajalnih sil je bil položaj delavca v temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti. Prav zato je pomembna v razpravah izražena odločnost, da bomo komunisti s svojo stalno in konkretno aktivnostjo med delavci zagotavljali še doslednejše uresničevanje ustavne vsebine temeljne organizacije. Jamstvo za uspešno izvajanje te naloge, so poudarili razpravljavci, je ugotovitev, da se delavci vse bolj zavedajo, da je temeljna organizacija toliko temeljna celica dela in gospodarjenja, kolikor delavci v njej obvladujejo preneseno in novoustvarjeno vreonost, to je osnovne pogoje ustvarjanja, pridobivanja in razpore- zaciji kot v krajevni skupnosti in v vseh oblikah samoupravnega združevanja dela in sredstev. Le z uveljavljanjem in utrjevanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v sleherni temeljni organizaciji bo delavec dobival vedno širše možnosti, da bo resnično ustvarjalno odločal o vseh vprašanjih enostavne in razširjene reprodukcije, kar je osnovni pogoj v povezovanju tekočih in dolgoročnih potreb ter interesov dela in življenja. Tako kot v številnih razpravah v predkongresni aktivnosti so tudi delegati ob obravnavi aktulanih vprašanj hitrejšega uresničevanja samoupravno združenega dela poudarjali, da je le z uveljavljanjem družbe- ANDREJ PETELIN: Politična stališča so dovolj jasna, da si bodo kmetje sami izbirali poti združevanja. To bo tudi privlačnejše za mlade kmete, ki imajo boljšo perspektivo, imeli bodo več dohodkov, zagotovljeno socialno varnost ter več prostega časa. Tudi kmečke ženske in drugi družinski člani bodo v takih odnosih hitreje in tudi resnično dobili enakopraven položaj. Komunisti se moramo zavzemati za takšno organizacijo, ki si jo želijo kmetje. Toda bitka za nove odnose se ne sme končati z ustanovitvijo temeljnih zadružnih organizacij. To je le temelj, ki bo tudi kmetu omogočil uveljaviti njegov samoupravni položaj. ALOJZ KIKEC, REK Ve lenje: Zaradi počasnega uve [javljanja dohodkovnih odnosov v okviru elektrogospodarstva Slovenije ni bilo mogoČt uveljaviti odločujoče vloge delavcev v tozdih, kar je temeljn pravica delavcev po zakonu < združenem delu. no-lastninskih odnosov moč uresni' |£ j čevati vzajemno povezanost, odg0, . vornost in solidarnost združenih de ^ lavcev, Delegati so v razpravah poudarja- li, da se moramo komunisti zavz6-1 mati, da bodo delavci v sleherni t" | meljni organizaciji, krajevni skup-1 nosti in drugih organih in skupnosti | sprejeli samoupravne plane, ki bodf | temeljili na samoupravnem spori-1 zumu in družbenem dogovoru o te' | meljih plana. Poudarjeni so bili zlasti uspehi* | smo jih dosegli pri odpravljanj111 primanjkljaja v električni energ# j pri širjenju surovinske osnove, piri- 1 zvodnji hrane, skladnejšem regi0-nalnem razvoju ter začetnih uspeli v preusmeritvi zunanjetrgovinsk* menjave in prestrukturiranju spodarstva. Do izraza pa so pri’1* apkjuaiaiva. az.a pa a«-* p* j. , tudi kritične ocene o prepočasne111 e uveljavljanju kvalitetnih dejavnik0’ razvoja, zlasti produktivnosti del’1 znanja in inovacij ter smotrne org’ ^ nizacije dela, prepočasnem uveljaV ^ Ijanju politike integralnega prorie' ta, premajhni učinkovitosti r zmanjševanju neskladja med a'0’ ^ ^ zom in izvozom, zlasti pa v neuskl’' ’ jenem razvoju družbenih dejava0” P sti. Del razpravljavcev je kritii',' ^ e ocenjeval tudi razkorak v razvoj11 ^ posameznih območjih-v repubhkj! nesmotrno urbanizacijo kakor ta še vedno necelovito vključevat1)1 varstva človekovega okolja pri izv’ janju investicijskih odločitev. Odo0 med družbenim razvojem in stanj0’1' na področju varstva okolja je bil sti kritično obravnavan. Posebna pozornost je bila v rit ■ pravi posvečena aktualnim vpra^ njem kmetijstva. Poudarjeno je b*^ da morajo postati temeljni n°s povečanja proizvodnje hrane raZvl in dobro organizirane kmetijske 0 ganizacije združenega dela, dohri* kovno povezane in razvojno usk* jene z visoko produktivno predel3 ter organizirano trgovino. T3^. bodo ustvarjeni pogoji, da se botu kmetovo delo v raznih oblikah ^ jemnega sodelovanja na osri^ združevanja dela, sredstev in zeta\ »ti* v®nj sain H tlel stih' ki 0 ttlcj v % ik, *8o< % vod Pfoi l«>h H to c vihS Pot) s tov, N, V litin sed S tje, tn, potreb. V razpravah je v ustni ali Pisrl‘Vi obliki sodelovalo kar 115 deleg31^ to je vsak drugi delegat, ki je sod val v delu komisije. ,i£ - PETER ŠTEF/ MIRAN VODOPIVCI Ozde, ki poslujejo na ob^L nem območju z Italijo, spodbujati k boljši medseboj povezanosti in s tem k bolj klajenemu in enotnejšemu d stopu združevanja sredstev , dela v različnih oblikah-bodo imele za ta prizadeval posluh tudi banke, bo^ | lahko še bolje gospoda^ i sodelovali. Z čl \ tef, h »d tod h % 'to, tol, 'ts to "it L 00 Vlil. kongres Zveze komunistov Slovenije 8. aprila 1978 stran edst £ RAZPRAVE V KOMISIJI ZA RAZVIJANJE POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNE Samoupravne demokracije Mala dvorana skupščine SRS je '^itno bi bila premajhna za vse števil-delegate osmega kongresa zveze *°munistov Slovenije, ki so hoteli ;ne<> delovati v komisiji za razvijanje ^1(0’ "^ega političnega sistema samou- de|s, Javljanja. )rgr uvodni besedi Milana Kučana, ljav ^dsednika komisije, je 49 delega-jitie' °v govorilo o vseh vprašanjih, ki zapri aevajo razvoj političnega sistema so-uvO" Cistične samoupravne demokraci-s^la' *’ 9 delegatov pa je oddalo napisano vjiO" Opravo. Še zlasti so govorili o vlogi komunistov in opredelili naloge, posebej še z uresničevanjem njegovih neodtujljivih pravic v odločanju o pogojih in sadovih delavčevega in skupnega združenega dela. Poudarjeno je bilo, da delavec, delovni človek in občan s svojimi neposrednimi življenjskimi interesi in potrebami že postaja izhodišče in merilo uresničevanja novih odnosov v političnem sistemu. V tem okviru je razprava voj11 jliki; tud1 'Ufli* izv*' dr*1* ji' jih imajo komunisti pri usmerjanju "aš, ‘ega razvoja in pri zagotavljanju jjj^ne usmeritve, ki bo dosledna in *'adna z izvori in cilji naše sociali- s'ične revolucije. Delegati so v ži- jj^ni, zavzeti in dokaj kritični raz-"avi postavljali v ospredje pozorno- 1 zla' !** **ast‘ probleme v zvezi z uresniče- sa,1km samoupravnih odnosov in [3l' .'""oupravnega položaja delavca, -a#" e|°vnega človeka in občana v te-talOi . e‘inih organizacijah in v skupno-silv kot tistega temeljnega izhodišča, . °Predeljuje značaj odnosov insti-vsega našega političnega siste-V njihovih kritičnih ocenah in Pozorilih na številna nerazumeva-omahovanja in odpore je bila ražena skupna misel, da gradimo ^odovinsko nov sistem politične v ^okracije, ki izraža in zagotavlja Jelino vlogo delavskega razreda v ESAD M EH M EDI NO- VI Č, Radovljica: Zakaj moramo vedno reči zdravnici gospa doktor, delavki pa ne rečemo gospa delavka? Tovariški tradiciji NOB bi veljalo povrniti ugled, tovariška razmerja pa uveljaviti tudi v malomeščanskih stanovanjskih okoljih, ki spreminjajo tovariša iz delovnega okolja nenadoma v gospoda med sosedi. drugih organizacij, da bo v njih omogočeno svobodno izražanje in najširše obravnavanje vseh pomembnih interesov in potreb delovnih ljudi.« Naj zapišemo nekaj najpomembnejših misli iz te razprave. Politični sistem postaja odločilno vprašanje nadaljnjega razvoja našega samoupravljanja socialistično samoupravljanje opredeljenih družbenih sil.« Potlej so delegati govorili predvsem o dejavnosti komunistov v krajevnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah, o vlogi komunistov pri razvoju delegatskega sistema, informiranju in družbeni samozaščiti ter o nekaterih pojavih v naši družbi, ki onemogočajo popolno veljavo samoupravnih odnosov. ^bi ter varuje družbeno lastnino fiiŽ' /'^ajalnih sredstev kot materialni ^elj oblasti in samoupravljanja °vnih ljudi. Znotraj tega sistema ,0* Savski razred uresničuje zgodo-''je Proces osvobajanja človeka in govega dela, odpravlja zatiranje, l'0«ri - S rejenost, izkoriščanje in vse je«1 m«' xf ij; e« . 8e oblike odtujevanja ter s tem ^°baja vso družbo razrednih spon. p(^tako zgodovinsko dejanje pa je sreben čas, znanje, izkušnje in ji a zavest ljudi. Delegati so s svo-ocenami in predlogi na treh za-te ani'h te komisije enotno podprli e>ino usmeritev glede nadalj-razvoja in poglabljanja sa-in ^Pravnih družbenoekonomskih L Mičnih odnosov, ki je bila vse- tov’ elir 1 v predlogu resolucije, poro- tej Centralnega komiteja ZKS ter |5ratu Franceta Popita, o d i11 Kučan je v svojem poročilu *atl U *tomisije, ki ga je podal na $3 " Plenarni seji osmega kongre-ed drugim dejal: k (J/0 kot predloženi dokumenti klij. 1 celotna razprava v komisiji ''h]^ a iz nujnosti, da se proces ^il^anja političnih in vseh druž- siste 0<^°čitev ter celoten politični P° vsebini in metodah čim hi- Mmbolj dosledno izpelje od \,Unne8a človeka do temeljnih sa- utln "-"JvcKa uu tcmeijiun sa-'š seWaVnih organizacij in skupnosti u!^renieni v učinkovito sredstvo Sničevanje in zagotavljanje X ^ove 8a samoupravnega položaja, izrecno podprla izhodišče in usmeritve iz študije tovariša Kardelja o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Pri tem je bilo največ pozornosti posvečeno vsebini in načinu uresničevanja demokratičnega pluralizma v konkretnih življenjskih interesih, ki se izražajo in začenjajo usklajevati in uresničevati v temeljnih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih. Močno je bila poudarjena potreba po tesnejšem povezovanju samoupravnega razvoja posameznih temeljnih skupnosti in organizacij ter podčrtano, da je poglabljanje in celovito uresničevanje samoupravnega položaja delovnih ljudi v temeljnih družbenih celicah bistvenega pomena tudi za vsestranski razvoj in delovanje delegatskega sistema in razmerij. V ospredju celotne razprave je bilo vprašanje, kako zagotoviti da se v našem sistemu še v večji meri in še bolj neposredno izrazijo vse družbene sile, ki v svojem družbenem nastopanju priznavajo socialistično naravo naše družbe. Pri tem sta bili temeljito obravnavani vsebina in metoda delovanja organiziranih sil socialistične zavesti, zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij, ki mora zagotavljati, da bo zgodovinski interes delavskega razreda upoštevan in uveljavljen v celotnem procesu sporazumevanja in dogovarjanja. Največje podpore je bila deležna v dokumentih nakazana usmeritev, da se težišče dela 'zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij čimbolj dosledno preusmeri v temeljne organizacije in skupnosti, v družbene organizacije in društva, in da postanejo vprašanja, ki jih obravnavajo v teh organizacijah in v delegatskih organih, bistveni sestavni del vsebine dela organizacij zveze komunistov in da se čimprej uveljavijo take metode in organiziranost dela socialistične zveze, sindikatov in Peter Toš, uvodni referent v komisiji za razvijanje političnega sistema, je v svoji oceni razmer na posameznih področjih našega samoupravljanja govoril tudi o dejavnosti delegatskega sistema kot najširšega temelja samoupravnih odnosov. Dejal je: »Delegatski sistem se je kljub nekaterim slabostim — saj ga uresničujemo le kratek čas — uveljavil kot demokratična in samoupravna podlaga odločanja na vseh ravneh samoupravne organiziranosti naše družbe. Z uveljavljanjem delegatskega sistema v konstituiranju organov upravljanja v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, v skupščinah SIS in družbenih političnih skupnostih se vse bolj krepi družbena moč združenih delavcev in vseh delovnih ljudi. Delegacije in delegati za skupščine družbenopolitičnih skupnosti v temeljnih samoupravnih organizacijah in v skupnostih so vse bolj dejavno vključeni v reševanje družbenih vprašanj. Pri uresničevanju delegatskih razmerij pa so se pokazale tudi nekatere slabosti. Neustrezna sestava posameznih delegatskih teles, ki se je izrazila zlasti v delovanju zborov uporabnikov nekaterih SIS, še vedno premajhna usposobljenost izvoljenih delegatov za uresničevanje njihovih nalog, nezadovoljivo razvit družbeni sistem informiranja, premajhna odgovornost izvoljenih delegatov v delegatski bazi in drugo, so razlogi za mnoga odstopanja od načel ustavne usmeritve. Komunisti smo posebej odgovorni za to, da v delo delegacij in delegatov organizirano vnašamo, soočamo in demokratično usklajujejo interese, potrebe in spoznanja širše družbene skupnosti. Poglabljanje socialistične samoupravne demokracije pa je odvisno tudi od tega, kako nam bo uspelo s svojim delovanjem znotraj socialistične zveze delovnega ljudstva kot enotne fronte vseh organiziranih sil socialistične zavesti, uveljaviti politiko zveze komunistov kot dejansko politično platformo delegatskega sistema. Moč in prodornost delegatskega sistema se bo uveljavila toliko, kolikor bomo s svojim delovanjem in odgovornostjo v konkretnih akcijah dosegali, da postane socialistična zveza vse bolj demokratična oblika izražanja in soočanja nosilcev pluralizma samoupravnih interesov z odločnim vplivom vseh, za Sredi toka revolucije Niko Lukež, delegat iz ljubljanske občine Moste-Polje je govoril o vlogi družbenih organizacij in društev, ki je v ustavi jasno opredeljena, vendar so le-ta večkrat »potisnjena ob stran družbenega dogajanja«. Za to so med drugim tudi subjektivni vzroki, med katerimi je še zlasti omenil fo-rumsko delo, zanemarjanje družbenopolitičnega delovanja in pomanjkljivo kadrovsko politiko. O oblikovanju samoupravnih delovnih skupin kot oblike in vsebine neposrednega izražanja interesov, potreb in stališč delavcev je govoril Jože Melš, delegat iz Celja. Gre za to, da delovanje preko samoupravnih delovnih skupin lahko vsebinsko precej obogati samoupravno dogovarjanje, hkrati pa so te skupine kvalitetna osnova za delegatsko delovanje in,za dejavnost sindikatov v njih. Tudi Drago Seliger, delegat iz Ljubljane je poudaril pomen družbenih organizacij in društev kot enakopravnih sestavnih delov socialističnih sil. Za komuniste je v društvih in v družbenih organizacijah še ogromno zahtevnega političnega dela. »Programski smotri zveze komunistov postapejo sila napredka, ko jih osvojijo in uresničujejo množice,« je pripovedoval v svojem razmišljanju o zgodovinski vlogi fronte v našem političnem sistemu Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL Slovenije. »Oblikovanje zgodovinsko povsem nove oblike oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi zahteva tudi nove oblike političnega dela in vplivanja na zavest ljudi. Komunistična organizacija ne more delovati posebej za sebe in posebej za javnost. Mora se odpreti, prevzeti pred licem delovnih ljudi največji del odgovornosti za izvrševanje, kot pravi Tito, za prehod od besed k dejanjem. V trdni povezavi s proizvajalskimi središči, s silami dela in znanja, naj bi prisluhnila slehernemu družbenemu pojavu z občutkom za želje in interese delavcev. Biti mora kritična, ustvarjalna pri spreminjanju položaja na bolje in samokritična, to je sposobna zaradi kritičnosti množic opravljati svoje delo in uresničevati stališča. Biti mora sredi glavnega toka revolucije pa tudi hrabra, da se upre samotoku. Predvsem pa se mora usposabljati, da vidi dlje od razreda, ki mu pripada vloga, da se bo preobrazil v osvobojeno človeštvo. Vse to so razlogi, da smo v dokumente našega kongresa in v statut zapisali, kako izjemno pomembna je vloga frontno organiziranih množic, socialistične zveze delovnih ljudi ter obeh delavskih organizacij — zveze komunistov in sindikatov znotraj nje.« O dejavnosti komunistov v socialistični zvezi in v drugih družbenopolitičnih organizacijah so govorili še številni delegati. Naj omenim samo nekatere. Tone Pevec iz Gornje Radgone je poudaril, da še ne moremo biti zadovoljni z vključevanjem komunistov v vse naše oblike samoupravnega organiziranja. Krivdo za tako stanje lahko med drugim pripišemo tudi dejstvu, da osnovne organizacije zveze komunistov preslabo poznajo problematiko, ki naj bi jo pomagale razreševati. Prav tako se marsikateri komunist, organiziran v svoji organizaciji združenega dela, izogiba delu nu, medtem ko je marsikatera krajevna konferenca SZDL še vedno neustrezno organizirana, zaprta in ozko usmerjena v forumsko delo. Delegatski sistem je temelj samoupravljanja Med razpravami o dejavnosti našega delegatskega sistema naj omenimo predvsem dve: Dr. Anton Vratuša iz Ljubljane je govoril o odnosih v procesu odločanja v družbenopolitičnih skupnostih in pri tem poudaril, da razvijamo razvejano odločanje na temelju demokratičnega mnoštva samoupravnih interesov, pri katerem se pojavljajo vedno novi dejavniki in nosilci posameznih vlog, ki prevzemajo svojo odgovornost. Da bi pospešili ta proces, ne kaže iskati ne kakšne tehnokratske učinkovitosti niti dograjevati sistem birokratsko-administrativ- JANEZ ZEMLJARIČ, Ljubljana: Delovni ljudje in občani ne bodo mogli uresničevati svojega tvornega vpliva na celotno življenje v miru, če se ne bodo počutili varni in svobodni pri delu in samoupravljanju, če jim bodo z birokratskimi in tehnokratskimi mahinacijami kratili pravice in možnosti za izpolnjevanje obveznosti, če bodo izpostavljeni nasilju sovražne emigracije in drugim subverzivnim dejavnikom. Zato se je družbena samozaščita začela uveljavljati kot neločljivi del samoupravnega razvoja. »Ko govorimo o samoupravnih interesnih skupnostih kot vedno bolj pomembnem dejavniku samoupravnega organiziranja, večkrat slišimo tudi ocene, da gre pri tem zgolj za stare odnose v novi preobleki za nove centre odtujene ekonomske ter politične moči in podobno.« Tako je ugotovila v svoji razpravi delegatka Majda Strobl, ki je opozorila, da si- JANEZ VIPOTNIK, Ljubljana: Ali m smešno, na primer, obsoditi nekega pijančka, ki je zakričal »Dol s komunizmom«, na štirideset dni zapora, ali ni nespametno napihovati nekatere periferne politične pojave, na drugi strani pa, na primer, mirno iti mimo samovoljnih ukrepov avtokrata v delovni organizaciji, ki s svojimi birokratskimi metodami povzroča odpor in revolt ter štrajk v kolektivu, kar ima lahko neslutene posledice. stem financiranja družbenih dejavnosti še vedno nosi pečat proračunskih odnosov. Delovni ljudje v združenem delu občutijo prispevke kot davke, ki so jim vsiljeni in ki bremenijo njihov dohodek in celotno gospodarstvo. Šepa tudi organiziranost samoupravnih interesnih skupnosti, delavci v družbenih dejavnostih pa se počutijo neenakopravne. Pomanjkljivosti so tolikšne, da se zaradi njih izgublja bistvo samoupravnega interesnega urejanja posameznih dejavnosti s svobodno menjavo dela in solidarnostjo. Nadaljnja preobrazba krajevne skupnosti nega poveljevanja. Nam gre predvsem za'učinkovitost na podlagi zavestnega odločanja ter skupnega osebnega in moralnopolitičnega ekonomskega interesa. Pri tem se seveda srečujemo z nekaterimi dilemami. Mednje štejejo nekateri tudi načelo zamenljivega delegata. Ker gre za načelo, ki najbolj ustreza sistemu neposredne socialistične demokracije, so taki pomisleki povsem odveč. Zamenljivi delegat je osnova samoupravljanja, saj vemo, da so delegati, ki jih za obravnavo posameznih vprašanj pošiljamo na seje, vsajeni v delovno organizacijo ali krajevno skupnost. Tako so v stalnem stiku z delovnimi ljudmi, poznajo njihove probleme, jih znajo braniti in usklajevati med seboj. V tem pa je zgodovinska razlika med klasično parlamentarno večpartijsko reprezentativno demokracijo in našo neposredno samoupravno demokracijo.« Zelo veliko delegatov je govorilo o dejavnosti komunistov v krajevnih skupnostih. Vinko Janež iz Hrastnika je menil, da so krajevne skupnosti v Zasavju še vedno preveč zaprte same vase in da so delegati pogosto le raznašale! svojih lastnih ocen, iz svojih okolij pa nosijo miselnost, da so poklicne institucije odgovorne za delovanje krajevnih skupnosti, ne pa delovni ljudje in občani sami. Savin Jogan iz Ljubljane je med drugim dejal, da se je akcija za preoblikovanje krajevnih skupnosti zaustavila in — po kakšnih tridesetih preoblikovanjih v Sloveniji zdaj spet prevladuje miselnost, da je že vse v redu. Če pa pomislimo, da ima več kot dve tretjini mestnih krajevnih skupnosti v Sloveniji nad 6.000 prebivalcev, potem je na dlani spoznanje, da v takšnih krajevnih skupnostih občani ne morejo neposredno odločati o svojih potrebah in interesih. Franc Praznik iz Šiške je opozoril, da delovne organizacije marsikje še niso znale dovolj prisluhniti potrebam krajevnih skupnosti in obratno. Da bi odpravili te pomanjkljivosti, bo treba k razreševanju krajevne problematike pritegniti tudi sindikat ter hkrati zagotoviti tesnejše stike med delegacijami krajevnih skupnosti, gospodarstva in družbene dejavnosti. Ob koncu svojega poročila je Milan Kučan takole ocenil dejavnost komisije za razvijanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije: »Razprava je bila ustvarjalna in zavzeta. Težila je k čimbolj natančni opredelitvi nalog, ki so pred nami v tej zahtevni etapi boja za socialistično samoupravljanje. Njen rezultat kaže odločenost, ustvarjalno nestrpnost in nemir. Delo komisije je potrdilo idejnopolitično in akcijsko enotnost — ne le komunistov, ki so izbrali delegate za kongres, ampak vse delovnih ljudi slovenske družbe, med katerimi delujemo komunisti.« JANEZ VOUČ KONGRESNA KOMISIJA ZA IDEJNA VPRAŠANJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE Vzgoja, izobraževanje, znanost in kultura so tiste dejavnosti, ki so bite najdlje in najgloblje oddvojene od materialne proizvodnje in jih zato ni enostavno integrirati v združeno delo Do zadnjega rezervnega stola zasedena dvorana na Centralnem komiteju ZKS, ves čas zasedanja komisije za idejna vprašanja vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture, je kazala na velik interes delegatov za ta vprašanja. V dnevu in pol se je zvrstilo 36 razpravljavcev, 27 jih je predložilo svojo razpravo, ker je zmanjkalo časa. Tudi izredno veliko število amandmajev k predlogu kongresne resolucije v tej komisiji kaže željo, da bi dobili komunisti čim boljša akcijska napotila za delo. Razprava, ki je sledila uvodnim besedam Franca Salija, je zajela vsa te- meljna vprašanja družbene preobrazbe vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, pri čemer je bila še posebej nagla-šena njihova razrednoosvobodilna funkcija po eni strani, po drugi pa narava teh dejavnosti kot kvalitativnih pospeševalnih dejavnikov materialnega in ostalega družbenega razvoja. Razprave delegatov, vključno z njihovimi amandmaji k predlogu resolucije, so težile k čimvečji idejnoteoretični jasnosti in akcijski prodornosti na teh področjih družbenega dela. Pred delegati v tej komisiji je bilo izredno obsežno delovno področje. Njen delokrog je obsegal aktualna vprašanja reforme vzgoje in izobraževanja s posebnim poudarkom na celodnevni osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju, uveljavljanje samoupravne izobraževalno-kadrovske politike združenega dela, dosežke in probleme kulturnega in umetniškega ustvarjanja z velikim poudarkom na idejnih tokovih v kulturi, pa tudi v znanosti, vprašanja kako integrirati raziskovalno delo v proizvodno delo in v planiranje družbenoekonomskega razvoja, problematiko samoupravnega informiranja in druga vprašanja. Razprava o vsem tem je bila živahna in ustvarjalna, žal pa se v delo te komisije ni vključilo več delegatov iz gospodarstva, iz proizvodnje, da bi bil bolj priso- ALEKSANDRA KORNHAUSER: ... Zaprtost je zaprtost, ne glede na njeno lokacijo. V visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti jo po navadi označujemo kot elitizem in ne kaže tajiti, da ga je še vedno precej. Zato naj kongres odločno udari po njem, po vseh tistih, ki menijo, da že sami po sebi predstavljajo znanost. Kajti znanost niso osebe, to so dosežki, preverjeni dosežki raziskovalnega dela, plod velikega bogastva minulega dela in naporov danšanjega dne BORIS MAJER: ... Po mojem mnenju sploh ne gre toliko za to, da bi morali poleg obstoječih znanosti, kolikor so to seveda res znanosti, ustvariti nekakšne vzporedne konkurenčne marksistične znanosti, temveč mnogo bolj za to, da v okviru obstoječih znanosti prebijamo, tako kot Marx v svoji kritiki klasične meščanske politične ekonomije, meščanske ideološke okvire, meščanske ideološke meje znanstveni misli ter tako kot Marx v Kapitalu oblikujemo nove znanstvene odgovore na tista vprašanja, ki jih te znanosti zaradi svojega meščanskega ideološkega značaja niso mogle ali ne morejo dati... tan tudi njihov pogled na reformne pro-tsse izobraževanja, pa tudi procese po-družabljanja znanosti in kulture. Posebno pozornost je razprava posvetila uveljavljanju socialistične idejnosti v vzgoji ter marksistični teoriji in kritiki v kulturi, umetnosti in znanosti, množičnemu družbenopolitičnemu izobraževanju. Ko je EMIL ROJC kot predsednik komisije za idejna vprašanja vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture zadnji dan kongresa poročal plenumu, je že uvodoma poudaril, da so delegati v komisiji sprejeli z odobravanjem misli predsednika Popita v uvodnem referati, ki so namenjene vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi in ki odražajo globoko zavest Zveze komunisotv Slovela je o neločljivi vtkanosti rezultatov teh aodročij družbenega dela v splošen m celovit družbenoekonomski razvoj naše samoupravne skupnosti. Prav tako so se sami delegati lotevali vprašanj vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture z vidika njihove pomembnosti za naš nadaljnji samoupravni družbenoekonomski razvoj in za osvobajanje človeka in njegovega dela. Obravnavali so jih kot neločljive sestavine človekovega ustvarjalnega življenja, kot sestavine združenega dela, vpetega v celovito pojmovanje družbene reprodukcije. Delegati so ugotavljali, da se je Zveza komunistov skupaj z drugimi naprednimi socialističnimi silami v medkongresnem obdobju odgovorno, celovito in kritično soočala s problemi v procesu preobrazbe teh dejavnosti, zato že vse bolj dosegamo stanje, ko postajajo te dejavnosti sestavni del človekovega vsakdana, njemu dostopni, z njegovim proizvodnim in drugim delom V nadaljevanju je Rojc dejal, da je razprava potrdila, da je prav v uresničevanju novih družbenoekonomskih odnosov tista prava pot, ki zagotavlja ustrezno mesto in odgovornost intelektualnega kulturnega, izobraževalnega in znanstvenega dela za samoupravni socialistični razvoj združenega dela, pot, s katere bo združeno delo neusmiljeno pometlo grupaške, klikarske ali monopolne pozicije, privatizem v smislu osebnih ali skupinskih fevdov v raziskovanju, v kulturi in še kje. Novi družbenoekonomski odnosi so pot, na kateri se bo ostril odnos do programov in rezultatov vzgojnoizobraževalnega, raziskovalnega ali kulturnega dela in do uveljavljanja takšnega družbenoekonomskega položaja delavcev v teh dejavnostih, kakršen ustreza njihovemu prispevku k ustvarjanju rezultatov drugih delavcev v združenem delu. O podružbljanju šole, njenem samoupravnem vraščanju v krajevno okolje in združeno delo, zlasti ob zasnovi celodnevne šole, so delegati govorili zelo konkretno. Vsebinska usme- ritev celodnevne šole postaja stvarnost v večini slovenskih občin. Delegati so v celoti potrdili zasnovo usmerjenega izobraževanja za delo, ob delu in iz dela, ki vodi k večji učinkovitosti izobraževanja in skrajševanju dobe izobraževanja, k usklajevanju interesov in želja posameznikov z izobraževalnimi potrebami združenega dela in družbe. Terjali so, da se odločno pospešijo programske in kadrovske priprave za praktični začetek reforme in da se okrepi tudi aktivnost v združenem delu, da bi ustvarili pogoje za izpeljavo reformiranega izobraževanja. Krepiti kritičnega duha v kulturni politiki CIRIL ZLOBEC:... Danes, in to se mi zdi nadvse pomembno, skoraj ni človeka, ki ne bi gledal na kulturo v njenem živem prepletu z družbo, torej zavest o potrebi po kulturi je resnično množična, kar pa nas seveda ne sme premotiti, da bi to stanje poistili že s samo kuturno zavestjo, ki nikakor ni, to lahko vsak dan ugotavljamo, v skladu ne s pričakovanji ne s potrebo samo ... Ko je Emil Rojc povzemal ugotovitve razprav, ki so opredeljevale razvojne usmeritve, odnose in vsebino kulturnega življenja, je dejal, da je bilo v teh razpravah zaslediti veliko odmevnost na misli iz referata tovariša Popita, ko je dejal, da morajo tudi dosežki kulturnega in umetniškega ustvarjanja poglabljati in širiti prostor človeku in svobodi, kar pa terja stalno kritično vrednotenje in umetniško preverjanje teh dosežkov. Zato se bomo komunisti v prihodnje še bolj dosledno zavzemali za samoupravni vpliv delovnih ljudi na oblikovanje repertoarne, založniške in tesno povezani ter v rezultate njegovega dela vpleteni dejavniki. V toku široke predkongresne razprave pa smo se kritično soočali tudi z nekaterimi novejšimi izkušnjami, spoznanji, pa tudi ovirami, zamujanji in z omahljivostjo, ki domuje še marsikje tudi znotraj naših lastnih vrst. Reformno akcijo še bolj prenesti v združeno delo Kritična pozornost zelo velikega števila razpravljavcev je veljala vprašanjem sedanje reforme vzgoje in izobraževanja, je dejal Emil Rojc. Najbolj izrazito je bila poudarjena težnja, da je treba reformno akcijo še bolj prenesti v združeno delo, saj bo le tako mogoče uresničiti potrebne vsebinske spremembe in zagotoviti vpliv uporabnikov na vsebino, organizacijo in trajanje vzgojnoizobraževalnih programov. Izobraževanja, ki je v ekspanziji, ne bomo rešili neskladij, dokler ne bodo temeljne organizacije združenega dela samoupravno planirale kadrovske potrebe. Razpravljavci so poudarili, da samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje v praksi še marsikje niso prostor za dogovarjanje o programih kot izrazu potreb združenega dela in da je treba predvsem spremeniti institucionalni in forumski način dela teh samoupravnih interesnih skupnosti, kajti prav ta je pogosto ugoden okvir za še nepreživete državno mecenske odnose in za ohranjanje proračunske miselnosti in prakse. ANTON SIMONIČ: ... Dobrih srednjeročnih planov, ki bi zajemali tudi plan kadrov, pa v organizacijah združenega dela ni ali so izredno redki. Razlogi za stanje so v neizdelani metodologiji srednjeročnega planiranja in predvsem v pomanjkanju strokovnih služb in kadrov za planiranje. Pri kratkoročnem planiranju so razmere nekoliko boljše, vendar le zaradi izkušenosti v kadrovski službi delovnih organizacij, ne pa na podlagi strokovnega planiranja. Z nestrokovnim in metodološko nedodelanim planiranjem pa ni mogoče pričakovati kvalitetnih premikov v usmerjenem izobraževanju TINE ZORIČ: ... V Sloveniji šolamo samo na področju visokega šolstva preko 340profilov... Prepričan sem, da se je pri nas vsaj polovica študentov ožje usmerjata drugače, kot bi to zahtevala njihova bodoča delovna področja. To pa pomeni stran vržen čas in denar. V okviru posebnih izobraževalnih skupnosti in ob aktivnem sodelovanju gospodarske zbornice in seveda organizacij združenega dela je potrebno še enkrat preveriti veljavne profile in preozke profile združiti v korist širših. Usmerjanje za delovna mesta pa bi morah opraviti v proizvodni organizaciji v okviru dopolnilnega izobraževanja predvsem v času stažiranja ... vsakršne druge kulturne politike. Ustvarjalna kritika, zasnovana na marksističnih kriterijih in etičnih vrednotah našega socialističnega samoupravnega snovanja in razvoja, postaja vse bolj orožje komunistov in drugih ljudi, ki omogoča razlikovati plodno od jalovega, ustvarjalnost od epigonstva, napredno od nenaprednega. Vse bolj prebujajoča se kulturna zavest že pomaga kritično soočati dogajanja v tej sferi. Z nadaljnjim samoupravnim konstituiranjem ter afirmacijo delegatskih odnosov v kulturi, z menjavo dela, se razširjajo možnosti za podružabljanje kulture, za spopad z ostanki elitističnih in tehnokratskih pogledov in posegov. Odločnejši spopad s privatizacijo v raziskovalnem delu V razpravah o položaju in problematiki v naši znanosti so delegati prispevali FRANC ŠALI: ... Posebej je treba poudariti, da smo šele na začetku izredno zahtevne družbene inovacije v uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki bo v prihodnje zahtevala več strokovnega dela pri oblikovanju kriterijev in meril za čimbolj objektivno vrednotenje prispevkov izobraževanja, znanosti in kulture k celotnemu družbenemu napredku ... SREČKO KOLAR: ... Bilo je napravljenih nekaj korakov, toda še vedno ne moremo govoriti o študentu (jg, kot subjektu vzgojnoizobraževalnega procesa. Kajti študent ne bo postal subjekt s tem, ko mu omogočimo sodelovanje v sistemu tripartitnega odločanja, spremeniti je potrebno vzgojnoizobraževalni proces, kajti iz njega nastajajo in v njem se porajajo samoupravni odnosi ... MAJDA POLJANŠEK: ... Proces podružabljanja je za veliko učiteljev še vedno le spogledovanje šole Z družbenim okoljem, s krajevno skupnostjo, s tovarno, s knjižnico, Z društvom, ne pa uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov svobodne menjave dela kot tiste čvrste podlage L v n 11 c L' In jzmjz/h fzz / n trtva o /-v i > st sJ 11 r-i /1- . ^ V N 'epi Ho! Her »rtte 'atn »se »iltti »ih kršr 'Hal za usklajevanje interesov med uporabniki in šolo, za skupno dogovarjanje o programih dela in za združevanje sredstev za njihovo izvedbo ■■■ »en L »en; 'Po fest 'en H »Os 'ek »eh mnogo bogatih misli in pobud. Mocfi^ »aj' so odmevale zahteve po nadaljnji uvf Ijavitvi znanosti v razvoju materialni!1 in duhovnih potencialov naše družbi zahteve, da se vsebinsko in samoU' pravno tesneje povežejo raziskovali IH, dejavnosti z razvojnimi programi org3' nizacij združenega dela, da se znano*1 neposredno angažira pri razreševanj11 konkretnih situacij, zlasti v gospodi' stvu, ki jih označujemo kot stagnacij0' 'lej pa tudi pri konkretnih naporih za večj0 produktivnost dela. Delegati so se tudi zavzeli za večj" selektivnost in kritičnost pri uvozu jega znanja, pri čemer so opozarjali lastne možnosti in na vzgojo novih rai skovalnih delavcev. Zahtevali so tiW odločnejši spopad s privatizacijo v ra#' skovalnem delu in se zavzeli za ustrezn* razmerje med temeljnimi in aplikativ' nimi dejavnostmi. I »>ai »av Marksistični centri za afirn*^ cijo marksizma V V razpravah o stanju v marksisti01’1 teoriji in družbeni zavesti nasploh 50 bili omenjeni tudi dosežki pri ustvaf' jalni uporabi izvirnega marksizma ^ naših konkretnih okoliščinah. 0°°'; njeno je bilo, da je to nesporno že r°'j zultat novih razmer potem, ko je opozorila na škodljive posledice po0'! cenjevanja povezovanja marksisti00 teorije z neposredno družbenopoliti°0? iwi ‘Js- t- uv- w.ni iw vji p prakso. Marksistični center pri CK 2^.. in ostali marksistični centri v Sloveni)' že prispevajo pomemben delež P11 »a združevanju prizadevanj za nadalj1^ »al afirmacijo marksizma, za ustvarjal” vtkanost marksistične teorije v znan0 ko sti, vzgoji in izobraževanju ter kulturi-temu, da se marksizem ne uvelja0'! kot posebna znanost, ampak kot z”3 nost v znanosti, kot neprestano revol” cioniranje vsake znanosti in kot nepre trgana vez z našo revolucionarno in s3. moupravno prakso. Emil Rojc je dej jul' da pa so v razpravah delegatov bile Z' __v, * • • -v xr ~ *(% I prisotne misli iz študije tovariša Kat' Ija »Smeri nadaljnega razvoja poli’1 nega sistema socialističnega sam00 pravljanja«. Ta odmevnost znova p°\ juje, da morajo biti dela tovariša T’1.’ Kardelja, Kidriča in drugih jugoslo03 ^ skih marksističnih mislecev, ki so zn” najgloblje prisluhniti zgodovinski težnjam in interesom delavskega razr. da, trajna podlaga ustvarjalnemu nej” ru, pobudam za stalen študij, razisk valno vnemo, za teoretične napore in Z3 revolucionarno akcijo. SONJA GAŠPER & A NICA NO V A K: ... Učenec je tak, kot ga naredimo odrasli. Iz poštenega, lovnega, dobro organiziranega okolja bomo imeli dobre učence. Vzgoja je dolg0., rajen proces, katerega rezultati se komulativno oblikujejo od prejšnjih generoei Te razlike so se najbolj pokazale v šolah s podaljšanim bivanjem in v celodnevU osnovnih šolah ... BORIS LIPUŽIČ: ... Spričo dosedanjih izkušenj je potrebno naglasiti, da ^ bomo morali pri uveljavljaju nove vsebine, oblik in metod dela v celodrV''^ osnovni šoli marsikje še otepati s težnjami, da bi tradicionalne oblike in meta ^ pouka ter njegovega režima, ki so v marsičem tudi sicer že preživele, prenaša1 ^ nove sestavine življenja in dela celodnevne šok, kot na primer v samostojno U nje, prostovoljne dejavnosti, rekreativni odmor in počitek, v čas prehrane itd ■■ 8. aprila 1978 stran 7 Vlil. kongres Zveze komunistov Slovenije ■eba Rdela komisije za mednarodne odnose mtu val-po-imo '■ega bno iti iz jajo ^ središču pozornosti delegatov na tej komisiji odnosi s sosednjimi deželami in manšinsko vprašanje ter uveljavljanje načel gibanja neuvrščenih Novinarski tovariš iz sosednje ^Publike (njegovo ime bom zamolčal, ker ni bistvenega pomena za naše razmišljanje), mi je mnenil, kako je nanj — in ne mino nanj, temveč praktično na ^e novinarske tovariše in števne goste izven ozko odmerje-mh republiških meja — naredil [mjvečji vtis pomanjkanje ka-'^nihicoli zunanjih kongresnih ^akov, pomanjkanje manifesta-ja e gnesti, pompoznosti... Če odš-* mjemo zastave in »še kaj zra-ten«, bi komaj lahko rekli, da se 'Ljubljani odvija kongres sionskih komunistov. In prav to .'Pomanjkanje« zunanjih mani-e$tativnih znakov je napravilo 114 goste in opazovalce od zunaj 'mjvečji vtis, saj so dobro čutili ''celo bolje kakor mi, domačini ^ kako so pravi poudarki skriti 'hiotraj lupine«. V običajnem •hižbenopolitičnem izrazoslov-valn U, ([j jma s;cer smjsei za natanč- jces ■Ijev 'e z vno o, z 'UZ- dne po- var- de- [oča° uve- ialnil1 užW' moU" orga" ano*1 vanj11 odaf ^st ne pa tudi za slikovitost, bi ,ekli, kako je imel kongres do-'mia deloven značaj. »Slišal sem že večkrat,« mi je acij0' ^jai kolega, ki sem ga omenil večj maioprej) »kako ste vi Slovenci ^vezani na svoje pesnike in na njo poezijo. Mislil sem, da gre po »teži« dogajanja v njej ne bo uspela loviti korak z ostalimi štirimi komisijami, kakor da so nam tokovi družbenega dogajanja zelo zelo blizu, kar se pa odvija onkraj naših meja, je daleč od oči in srca... Kaj kmalu pa se je pokazalo, da so bili prvi vtisi napačni, razprave v komisiji za mednarodne odnose so bile izredno zavzete in živahne. Ne gre samo za razprave... V določeni meri je presenetila tudi konkretnost. Mislimo na to, da ni prevladovala »razprava zaradi razprave«, temveč je bilo zelo veliko konkretnih in utemeljenih predlogov za spremembo besedila resolucije. Kakor smo opazili kasneje, so bili skorajda vsi predlogi sprejeti... Ne preseneča, da so bili v sre-. dišču pozornosti naši odnosi s sosednjimi deželami in v zvezi s tem tudi odnosi naših sosedov do nacionalnih manjšin. Komisija je ocenila, da se na osnovi načel politike neuvrščenosti in aktivnega miroljubnega sožitja odnosi s sosednimi državami dobro razvijajo in postajajo vse bolj odraz odprtosti našega sistema, politike odprte meje in resničnih medsebojnih koristi vsega prebi- Komisija je prav tako kot nesprejemljivo ocenila teorijo o socialistični naciji in obsodila odnos Bolgarije do makedonskega narodnega vprašanja in s tem do integritete jugoslovanske skupnosti. Seveda slovenski komunisti na svojem kongresu niso mogli mimo ocene o plimah in osekah neuvrščenosti. Poročilo komisije omenja, da je politika neuvrščenosti temeljni nacionalni interes in podlaga mednarodne aktivnosti članic gibanja neuvrščenih. V načelih in osnovnih ciljih med njimi ni bistvenih dilem, vendar je položaj med neuvrščenimi kljub vsemu zapleten in poln protislovij. V svetu je vrsta kriznih žarišč in vse bolj pogosti so primeri boja s silami reakcije, pojavi neokolonializma, hegemonizma, imperializma in rasizma. Globalna usmeritev gibanja neuvrščenih je boj za novo ekonomsko ureditev sveta, ki ponuja izhod iz kritičnega stanja tudi razvitemu svetu. Prav zato je treba politiko neuvrščenosti in sklepe iz Colomba sistematično vgrajevati v celoto in podrobnosti našega življenja. Komunisti linj0 iar>OVr^no etiketiranje. Sicer nič a\a° te Ve8a> vendar daleč od resni-J, o- l ' Saj razumeš... Ko pa sem na 1 j H ^grešnih panojih opazil Pre- *Uinel, da nikakor ne gre za manifestacije, titove verze, sem brez razlage N* zunanje .^Pak za pravcato zakoreninje-v osnovna pravila življenja: ^ive naj vsi narodi...« [Novinarski tovariš je seveda v mislih Prešernovo pravljico«, ki se mu je tako pilila v spomin. Ko sva se kanon pogovarjala o njej, naju je -pita. presenetilo, kako vizionar- ,v3|i zna' iški01 azr°' avljJ zna' vol°' »pf°' in s3' leja1’ :zel° ardf mo0' hk dr. France Prešeren opre- d^l v pesniški obliki najbolj so 5 ,bne in napredne družbene, JtiiČne in občečloveške silnice “eitii' s^ga dogajanja. V tem »ure-islcfl' anju vizionarstva« sva i, ‘a globoko povezanost med e* * * vanostjo Slovencev do poe-aktualnim družbenopoli-dogajanjem, ki mu je ta Opj. tial najbolj oprijemljiv in ^ deljiv okvir kongres komu-%i . s svojimi razpravami in v,Pi- ^ ? Prešernovo »Zdravljico« lastno spomnili zgolj po nak-saj smo spremljali doga-oJ6 v komisiji za mednarodne iW°se. Še vedno si velja priza-i^tiza iste cilje v odnosih med naj gre za sosede ali tiste k°lj oddaljene, kakor si je t>0| Pesnik pred stoletjem in S k0 P^a se je morda zdelo, da 'htija za mednarodne odnose in z* od* Ji* ic? valstva, posebno še iz obmejnih področij. To daje tudi možnost za hitrejši razvoj narodnosti na obeh straneh meje. Prav v zvezi s tem so razpravljavci še posebej poudarjali pomen obmejnega gospodarskega sodelovanja, pri čemer so posebej podčrtali naloge komunistov v vseh organizacijah združenega dela (ne samo v obmejnem področju). Veliko smo slišali o politiki zveze komunistov v manjšinskem vprašanju, ki temelji na spoštovanju manjšin kot subjekta, ki z bojem proti šovinizmu in nacionalizmu v povezavi s celotnim delavskim in demokratičnim gibanjem samostojno uveljavlja svoje pravice. Pri tem seveda ne gre zanemariti pravico in dolžnost matičnega naroda, da sodeluje z manjšinami na kulturnem, gospodarskem, prosvetnem, znanstvenem, športnem in še kakšnem področju. Ko je komisija ugotavljala napredek v položaju manjšin, je bil posebej poudarjen pomen vse večje globalne zaščite v Madžarski in Italiji. Opozorila pa je tudi na odpore konservativnih, šovinističnih in birokratskih sil, ki se upirajo pozitivnemu urejanju teh vprašanj. Ob tem je komisija obsodila asimilacijsko politiko Avstrije do slovenske in hrvaške manjšine in protimanjšinski sporazum treh strank, ki je odraz popuščanja velikonemškemu nacionalizmu in oživljanju nacizma. dolžni, da se še bolj kot doslej angažirajo za uresničevanje te politike tako doma, v našem notranjem sistemu, kot v odnosih s posameznimi deželami. Številne so bile tudi razprave, ki so se ukvarjale s posameznimi značilnimi vprašanji v naših gospodarskih odnosih s tujino in še posebej nerazvitim svetom. Slišali smo, da smo v procesih po-družbljanja na tem področju še v začetnem obdobju in še vedno prihajajo do izraza vse dosedanje težave, neusklajenosti, različne stopnje organiziranosti in odpori, ki se pojavljajo pri uveljavljanju novih konkretnih rešitev. Naloga komunistov je, da v organizacijah združenega dela uveljavijo planiranje ekonomskih odnosov s tujino kot se stavni del planiranja svojega lastnega razvoja in kot eno od sestavin dolgoročnega planiranja in programiranja vseh oblik mednarodnega sodelovanja. Pri tem je še zlasti pomembno načrtovanje večje stopnje rasti ekonomskih odnosov z deželami v razvoju in neuvrščenimi državami. Se posebej velja razvijati proizvodne in druge razvite oblike gospodarskega sodelovanja, zunanjetrgovinsko mrežo doma in v tujini, dolgoročno planirati in usposabljati zunanjetrgovinske kadre ter uveljavljati znanstveno in tehnično sodelovanje kot pomembno sestavino mednarodnih gospodarskih odnosov. I. TRATNIK Tako kot dejavnost drugih komisij VIII. kongresa ZKS je bila tudi dejavnost komisije za razvoj in statut ZKS zelo bogata in ustvarjalna. Delegati VIII. kongresa so ugotovili, da se je ZKS v obdobju med VII. in VIII. kongresom ZK Slovenije uspešno uveljavila kot vodilna idejnopolitična sila, hkrati pa se idejno, organizacijsko in kadrovsko močno okrepila. V njenih vrstah je vedno več neposrednih proizvajalcev, mladih in žensk. Pomembno se je povečalo število članstva in osnovnih organizacij ZK. Vedno večja je tudi učinkovitost zveze komunistov v vseh delovnih in življenjskih okoljih delovnih ljudi. V razpravi so delegati podprli akcijsko usmeritev zveze komunistov in njeno delovanje v vseh strukturah socialistične samoupravne družbe, s posebnim poudarkom na njeno delovanje v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Poleg tega so delegati poročali o konkretnih uspehih, ki so jih dosegli v osnovnih organizacijah ZK pri vključevanju članstva v celotni sistem socialističnega samoupravljanja, pa tudi o problemih, ki se pri tem še pojavljajo. Znaten del razprave je bil posvečen oblikam in metodam dela zveze komunistov pri uresničevanju njene vodilne politične sile v političnem sistemu socialistične samoupravne demokracije. Pri tem je bila poudarjena vloga in odgovornost članov in osnovnih organizacij ZK v boju proti tehnobirokratskim in drugim negativnim pojavom, ki zavirajo hitrejši razvoj samoupravljanja. Delegati so v razpravi podprli zlasti uveljavljanje tistih metod dela, ki omogočajo učinkovito delo članstva v vseh fazah in na vseh ravneh političnega delovanja. Poudarili so, da so oblike in metode dela v različnih okoljih lahko različne, da ne gre zagovarjati in uvajati uniformiranosti. Omogočati morajo učinkovito uresničevanje sklepov in akcijskih nalog zveze komunistov v družbi. Konkretno o nalogah sindikata Veliko zanimanje delegatov je pritegnila tudi razprava Ivana Godca, ki je govoril o delovanju komunistov v sindikatu kot najširši družbenopolitični organizaciji delavcev. Dejal je, da v naših razpravah, v razpravah s komunisti, ki delajo v sindikatu, večkrat ugotavljamo, da je aktivnost sindikata preveč zaprta za plotove organizacij združenega dela. Treba pa je razumeti, da je sedanje razumevanje narave dohodka še vedno ozko. V sindikatu se bojujemo, da bi hitreje premagali delavčevo ozko pojmovanje, da so osebni dohodki delavca skrb sindikata in delavcev samih, ostale sestavine dohodka, mnogo pomembnejše, pa tudi sindikat še pogosto pušča ob strani. »Strinjam se,« je poudaril Ivan Godec, »da bodo potrebni še dodatni napori, ki bodo omogočili pravo razumevanje dohodka in celotnih potreb občana in delavca. S tem bomo tudi hitreje zakoračili v uresničevanje principa svobodne menjave dela. Menim, * da bo v naslednjih štirih letih največji korak storjen s tem, da bo 15.000 de-legatov-delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela sodelovalo in odločalo o vprašanjih splošne in skupne porabe in s tem spoznavalo vso problematiko takoimenovanih družbenih dejavnosti pa tudi krajevnih skupnosti in drugih področij za normalno funkcioniranje družbenopolitičnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Dodatna možnost je doslednejša izpeljava funkcije delegatov osnovnih organizacij sindikata iz temeljne organizacije združenega dela v krajevno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva. Po tej poti bi še bolj konkretno krepili frontno dejavnost socialistične zveze in obenem reševali probleme podjetniške zaprtosti. Možno je tudi ustanoviti posebne organe sindikata v krajevni skupnosti, kar pa najbrž ne more rešiti vseh problemov in odpira tudi nekatere nove. Prepričan sem, da se moramo komunisti v sindikatu in socialistični zvezi zavzemati za še boljše delovanje Socialistične zveze delovnega ljudstva kot fronte socialističnih sil in da bodo tako nekateri takšni in podobni problemi hitreje rešeni.« Ivan Godec je opozoril še na eno vprašanje delovanja sindikata v političnem sistemu. »Komunisti v sindikatu smo začeli razpravo o vlogi in funkciji sindikatov v političnem sistemu,« je dejal. »Začetek razprav smo dobro usmerili na potrebo po obdelavi vseh tistih vprašanj, ki so vezana na delovanje osnovne organizacije sindikata. Ocenjevali smo, da je sindikat tu še najšibkejši in zato pogosto ohromljen v praktični aktivnosti. V poročilu Centralnega komiteja v 38. točki je tudi zato zapisano: .Vendar pa komunisti v sindikatu še niso dovolj uspeli, da bi bile osnovne organizacije sindikata v vseh samoupravnih okoljih še bolj usmerjene k temeljnim vprašanjem, ki se tičejo družbenoekonomskega položaja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela...’ « V razpravah, ki jih sedaj začenjamo s komunisti v sindikatih — ob začetku predkongresne aktivnosti za kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo jeseni letos — po mnenju Ivana Godca vse bolj prihajajo v ospredje manj pomembna vprašanja, na primer: koliko strokovnih sindikatov naj bi bilo, kakšni naj bodi ti strokovni sindikati, kakšni so in bodo odnosi med zvezo sindikatov in sindikati. Ivan Godec je ocenil, da je Zveza komunistov Slovenije v zadnjih letih in še posebej po 5. seji Centralnega komiteja ZK Slovenije dosegla odločilni napredek zato, ker je utrjevala vlogo in aktivnost osnovnih organizacij Zveze komunistov, sindikat pa ta naloga še čaka. »Prepričan pa sem,« je poudaril, »da to lahko dosežemo le z dobro organizirano akcijo komunistov v sindikatu. Predlog resolucije in predlog statuta VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije pa sta dobra podlaga za to.« Veliko pozornosti delu komunistov v krajevni skupnosti Delegati VIII. kongresa ZKS so v komisiji za razvoj in statut ZKS posvetili zelo veliko pozornosti tudi delu komunistov v krajevni skupnosti. Tako so ugodno ocenili vlogo, metode in način dela in funkcije svetov zveze komunistov v krajevnih skupnostih kot metodo dela osnovnih organizacij ZK v krajevni skupnosti. Delegati so še posebej poudarili odgovornost osnovnih organizacij ZK v krajevni skupnosti za utrjevanje vloge in uveljavljanje vseh družbenopolitičnih organizacij, zlasti socialistične zveze kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil in vseh drugih oblik samoupravnega povezovanja delovnih ljudi in občanov za uresničevanje njihovih potreb in interesov. Sodili pa so, da se bodo morali komunisti še bolj zavzemati, da se bo krepila socialistična zveza v krajevni skupnosti kot fronta zlasti iz tistih delov, ki predstavlja organizacijo delavcev v zvezi sindikatov. K učinkovitejšemu uresničevanju nalog v krajevni skupnosti bodo prispevale tudi nove rešitve v statutu, ki zavezujejo vse komuniste, da se aktivno vključijo v družbenopolitično in samoupravno življenje svoje krajevne skupnosti. Opozorili so, da lahko član zveze komunistov le z aktivnostjo, osebnim vzgledom, znanjem in argumenti uresničuje svojo avantgardno idejnopolitično vlogo v delegaciji in samoupravnem sistemu v okolju, kjer dela in živi. Ocenili so, da je zveza komunistov zlasti po 5. seji centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije dosegla velik napredek in da je boj za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov pospešil množično akcijo in idejnopolitično usposabljanje članstva in osnovnih organizacij zveze komunistov za uspešno razreševanje poglavitnih nalog družbenega razvoja. Pri tem imajo pomembno vlogo poli- tične šole centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, občinske politične šole zveze komunistov in marksistični center centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. Večja odgovornost članov ZK Komisija je razpravljala tudi o predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZK Slovenije. Razpravljalni so analizirali in ocenjevali aktualna dogajanja razvoja družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema ter razvoj in utrjevanje zveze komunistov. S svojimi pobudami in predlogi so prispevali bogato gradivo, ki bo lahko služilo za nadaljnje uveljavljanje zveze komunistov, zlasti s področja oblik in metod delovanja, in bodo lahko dobra osnova za dograjevanje statutarnih sklepov in drugih oblik organiziranosti zveze komunistov po kongresu. Vse, kar je bilo doslej zapisano v statutu, je odraz razmer v obdobju pred petimi leti. Spremembe in dopolnitve pa naj potrdijo prakso in vizijo, ki jo je zveza komunistov s svojo revolucionarno akcijo začela in je prerasla v množično akcijo ter se ji zdaj ZK prilagaja. Torej se prilagaja tistemu, kar je pred časom sama spodbudila. Spremembe in dopolnitve statuta, razumljivo, niso same sebi namen. Poudarek dajejo zlasii temeljnim ciljem, zapisanim že v programu ZKJ — doseči še učinkovitejše delovanje ZK v naši družbi. Gre za poudarjanje vloge osnovnih organizacij v temeljnih samoupravnih celicah in za odgovornost občinskih komitejev pri zagotavljanju večje povezanosti z osnovnimi organizacijami. Nadalje je poudarek na demokratičnem centralizmu, torej na demokratičnem oblikovanju in sprejemanju sklepov ter najširši obveznosti za njihovo uresničevanje. Zato bi bilo napačno razumeti predlagane spremembe in dopolnitve statuta zgolj kot kritiko in preživelost veljavne statutarne vsebine ali pa kot spremembo organizacijsko statutarne plati. Gre za nekaj drugega. Gre za upoštevanje bistvenih vprašanj o vlogi in nalogah v načinu delovanja in uresničevanja vodilne idejnopolitične vloge zveze komunistov v sistemu socialistične samoupravne demokracije. To zahteva razvoj in urejevanje družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu in v družbi sploh. Nove, razvitejše družbene razmere in odnosi, ki jih je zveza komunistov s svojo revolucionarno akcijo predvsem tudi sama zasnovala, množice pa sprejele, narekujejo, da zveza komunistov stalno prilagaja in spreminja svojo organizacijsko strukturo, metode in način dela, da bi lahko izvajala svojo družbeno vlogo. Zveza komunistov je bila in mora biti v prvi vrsti najbolj kritična do sebe, do svojih metod in načina delovanja ter celotne prakse. V novem statutu ZKS piše, da idejna in akcijska enotnost ZK temelji na zavestni disciplini in se uresničuje v vseh oblikah organiziranja in delovanja ZK. Pri tem je poudarjena dolžnost vsakega člana, da to enotnost uresničuje v vsaki družbeni vlogi, v kateri deluje. Ta enotnost temelji tudi na javni odgovornosti vsakega člana in na tem, da morajo člani organizacij in organi ZK Slovenije z razvijanjem demokratičnih odnosov in z načinom dela na sestankih in drugih oblikah aktivnosti ZK omogočati razvijanje boja mnenj in pogledov na temelju programskih ciljev in idejnopolitičnih izhodišč ZK Jugoslavije in ZK Slovenije. Način temeljnega organiziranja člana ZK pa ostaja nespremenjen. Osnovne organizacije se torej lahko oblikujejo le v temeljni organizaciji združenega dela oziroma takšni organizaciji brez temeljnih organizacij, krajevnih skupnostih in delovnih skupnostih. Osnovna organizacija ostaja kot temeljna in nezamenljiva oblika povezovanja ZK. Ustanovi pa se lahko že v primeru, če so trije člani. V. B. Franc Šetinc: K osnutku resolucije je bilo veliko predlogov in pripomb, ki pa so še bolj potrdili dosedanjo usmeritev ZK — Jamstvo za dosledno in uspešno uresničevanje v demokratični razpravi sprejetih stališč in nalog Povsem upravičeno lahko ugotovimo, da so priprave na Vlil. kongres Zveze komunistov Slovenije mobilizirale komuniste in druge delovne ljudi v tolikšnem obsegu kot redkokdaj ob takšnih zborih, je med drugim dejal predsednik komisije za resolucijo, stališča in sklepe Franc Šetinc, ko je na plenarni seji poročal o mnogih amandmajih, predlogih ter bistvenih značilnostih resolucije VIII. kongresa ZKS. Posebej je poudaril, da je tako predkongresna kot kongresna razprava dala polno podporo k predlogu resolucije, njeni vsebinski in akcijski usmeritvi. Predlogi, pripombe in amandmaji iz široke in poglobljene razprave so ustvarjalno in kritično obogatili resolucijo. Vrednost sklepne javne razprave in celotne predkongresne aktivnosti, ki je potekala več kot leto dni, pa je tudi v tem, da so komunisti ne le pregledali razmere v svojih okoljih ter svoje delo, temveč so hkrati vsepovsod zastavljali in izvajali mnoge konkretne naloge in programe. Tako so uveljavili izhodišče in spoznanje, da nam sedaj niso potrebne predvsem deklaracije, marveč družbena akcija. Zato so mhogokje kritično in samokritično opozarjali zlasti na večjo odgovornost komunistov. Druga značilnost javne razprave pa je — kot je dejal Franc Šetinc — da so komunisti in drugi delovni ljudje v celoti podprli usmeritev, izhajajočo iz predlogov kongresnih dokumentov. Dokaz takšne podpore je seveda vsestransko izrekanje za stališča in sklepe, ki jih sprejemamo na kongresu. Dokaz pa vidimo tudi v veliki množici predlogov, pripomb in konkretnih amandmajev, ki so v predkongresni razpravi ustvarjalno in kritično obogatili predlog resolucije ter drugih dokumentov. . Seveda vseh predlogov na kongresu ni bilo mogoče sprejeti, bodisi zaradi prevelike splošnosti, bodisi zaradi preveč operativne konkretnosti. Mnoge pripombe pa so povsem soglašale z amandmaji, predlaganimi v dveh dneh v kongresnih komisijah. Povedati velja še to, da se nismo soočili s pripombo ali predlogom, ki bi bil v nasprotju s socialistično samoupravno in demokratično usmeritvijo naše politike. Nobena izmed predlaganih dopolnil.-ni postavljalo predlagane temeljne kongresne usmeritve pod vprašaj. To je jamstvo za dosledno in uspešno uresničevanje v demokratični razpravi nastalih stališč in nalog ter za idejno in akcijsko enotnost komunistov. Delo, ki smo ga opravili v pripravah na naš kongres, bo nedvomno pomembno prispevalo tudi k pripravam na XI. kongres ZK Jugoslavije. Iz pobud, ki so se pokazale v javni razpravi, so v kongresnih komisijah v celoti sprejeli usmeritev resolucije in referata predsednika CK ZKS Franceta Popita. V razpravi so se osredotočili zlasti na naslednja vozlišča našega boja in naših naporov v naslednjem obdobju: — razvoj socialistične samoupravne demokracije, v tem okviru delegatskega sistema in zagotavljanje celovitih pogojev zanj, predvsem vloge subjektivnega dejavnika z zvezo komunistov kot vodilno in politično silo v družbi: poudarek je bil predvsem na razvitosti socialističnih samoupravnih odnosov v temeljnih samoupravnih skupnostih, ki so prvi in nenadomestljivi pogoj za odločanje delavcev, delovnih ljudi in občanov po delegatih na vseh ravneh urejanja širših in splošnih družbenih zadev; — razvoj samoupravno organiziranega združenega dela in odnosov znotraj njega ter razvoj proizvajalnih sil, vključno s tako pomembnimi dejavniki, kot so kultura, izobraževanje in znanost. V tem okviru je bila posebej poudarjena in izostrena naloga v zvezi s prestruktuiranjem slovenskega gospodarstva in njegovega vključevanja v mednarodno menjavo; — mednarodni položaj, mednarodno sodelovanje Slovenije v okviru Jugoslavije: posebej je bila poudarjena odgovornost za uveljavljanje politike neuvrščenosti ter za sodelovanje v mednarodnem delavskem gibanju in v mednarodnih odnosih nasploh; — vloga zveze komunistov v sistemu socialistične samoupravne demokracije in znotraj organiziranih socialističnih sil: v razpravi so pogosto iskali poglobljene odgovore na vprašanje, kako prilagajati metode dela in oblike akcijskega organiziranja. Vsebina ter metode in oblike dela morajo kar najbolje odsevati avantgardnost zveze komunistov, njeno tesno povezanost z zavestno akcijo samoupravno organiziranih delavskih in ljudskih množic. Izvlečki iz resolucije Vlil. kongresa ZKS Resolucija VIII. kongresa ZK Slo- venije obsega več kot sto strani. V njej je posebej poudarjeno, da bo treba nadaljevati odločno z družbeno preobrazbo tako v proizvodnji kot v celotni družbeni reprodukciji. Iz nje na kratko povzemamo še nekatera druga stališča. ZKS se zavzema za hitrejši in enakomernejši gospodarski, socialni razvoj na osnovi večje produktivnosti in drugih kakovostnih dejavnikov razvoja. ZK se zavzema za to, da bi bilo oblikovanje in emancipacija temeljne organizacije združenega dela v središču politične pozornosti. Zato bodo komunisti zahtevali, naj se vsak dohodek, naj je uresničen v katerikoli obliki združevanja dela in sredstev, vrne delavcem TOZD. Vsaka temeljna organizacija združenega dela mora imeti svoj žiro račun. Glede skupnih služb je rečeno, da je treba dosledno spoštovati določila, po katerih se morajo izdvojiti iz njih tisti deli, ki imajo pogoje za oblikovanje TOZD. S tem bi zagotovili, da delavci skupnih služb ne bi odločali v imenu delavcev. Delavci v TOZD morajo biti natančno seznanjeni, s katerimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi so medsebojno povezani pri ustvarjanju dohodka. Dohodkovne odnose je treba razvijati tako, da bodo delavci uvideli učinkovitost poslovanja. To velja zlasti za odnose med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami. Da bi spodbudili interes delavcev za združevanje dela in dohodka, se mora del skupaj ustvarjenega dohodka pokazati v osebnih dohodkih. ZK si bo dosledno prizadevala, da bi se med TOZD materialne proizvodnje in družbenimi dejavnostmi oblikovali odnosi svobodne menjave dela. Zagotoviti je treba, da bodo delavci res vplivali na oblikovanje programov družbenih služb. Posebej je v resoluciji poudarjena odgovornost za samoupravno sprejete dogovore in sporazume ter naloge, vsebovane v družbenih planih. Ažurno je treba spremljati, kako se plani uresničujejo v posameznih organizacijah. Komunisti so dolžni poskrbeti, da bodo planske dokumente tudi sproti dopolnjevali v skladu s spremenjenimi razmerami. Pravočasno je treba pripraviti planske dokumente za obdobje 1981-1985. Preprečiti je treba potrošnjo čez ustvarjeni dohodek. Sredstva za osebne dohodke in skupno potrošnjo morajo biti odvisna od delovnega prispevka k usvar-jenem dohodku, in to na podlagi živega in minulega dela, povečanja produktivnosti dela in ustvarjenega dohodka, kakor tudi planiranih razmerij v delitvi dohodka in čistega dohodka za vse oblike potrošnje. Zveza komunistov si bo prizadevala, da se v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti uveljavi načelo, da so poslovodni organi in drugi odgovorni delavci dolžni oblikovati predloge za uresničitev ustavnih in zakonskih določb. Poslovodni organi so družbeno, moralno in materialno odgovorni za vsebino predlogov in za uresničevanje samoupravnih sklepov. Da bi omogočili odločilni vpliv delavcev TOZD na denarno sfero in zmanjšali odvisnost organizacij združenega dela od bančnih kreditov, je treba vzpostaviti funkcionalno povezovanje emisije denarja z neposrednimi blagovno-denarnimi tokovi v združenem delu. Pohiteti je treba z oblikovanjem internih bank in posebnih finančnih služb. V resoluciji je natančno zapisano, da si morajo komunisti prizadevati za to, da bodo delavci neposredno ali prek delegatov res odločali o pogojih za pridobivanje dohodka, za to, da bodo samoupravno urejali odnose na tržišču, določali cene proizvodov in uslug, oblikovali politiko cen in sprejemali ukrepe, da bi to politiko tudi uresničili. Omejiti je treba pritiske za povečevanje dohodka z ekonomsko neupravičenim spreminjanjem pogojev gospodarjenja, pritiske za oblikovanje monopolnega zviševanja cen, kakor tudi za povečanje cen zaradi zaostale in neracionalne proizvodnje, neustrezne tržne usmerjenosti. Komunisti si morajo prizadevati za učinkovitejšo organizacijo tržišča na podlagi združevanja dela in sredstev ter z medsebojno plansko in dohod- kovno povezanostjo organizacij združenega dela. Resolucija nalaga posebej komunistom, da dohodkovno povežejo proizvodne in trgovske organizacije. Treba je oblikovati trajne odnose na bazi skupnega prihodka in dohodka ter samoupravnega planiranja. Veliko večja je odgovornost republike za urejanje ekonomskih odnosov s tujino, za devizno in plačilno bilanco države. Komunisti lahko prispevajo k ravnovesju te vrste bilanc samo s krepitvijo vpliva delavcev na pogoje za pridobivanje deviz in za razpolaganje z njimi. Zato je treba spodbujati skupno nastopanje na tujih tržiščih in doseči skupno planiranje takega nastopanja. Komunisti morajo bolj poskrbeti za enakomernejši bolj dinamičen in stabilen družbeni in gospodarski razvoj republike. Zato je treba zlasti poskrbeti za večjo uporabo znanstvenega dela in inovacij. Pri nadaljnjem načrtovanju energetskega programa morajo komunisti paziti na to, da bi realno ovrednotili domače energetske vire, smotrno potrošnjo energije in pravočasno prilagajanje proizvodnje spremenjeni strukturi in proizvodnji energije. Slovenija se bo postopno osamosta-lila pri preskrbi z naftnimi derivati, da bi tako zagotovili trajno preskrbo, izboljšali plačilno bilanco in hitreje razvijali petrokemijo. S pravočasno graditvijo energetskih objektov je treba preprečiti vnovično zaostajanje v preskrbi z energijo. S smotrno uporabo vseh prirodnih možnosti je treba povečati proizvodnjo hrane. Družbene, kmetijske organizacije naj postanejo nosilci visoko produktivne kmetijske proizvodnje in predelave, pa tudi oblikovalec novih družbenoekonomskih odnosov na vasi. Komunisti se bodo zavzemali za takšno politiko izobraževanja, ki bo zagotovila vse večjo zaposlenost na vseh območjih Slovenije. Komunisti se morajo zato prizadevati za večjo demokratizacijo kadrovske politike in politiko zaposlovanja. Posebno mesto v resoluciji je posvečeno varovanju človekovega okolja in so glede tega komunistom naložene posebne naloge. lem. _____________________ . Zagotoviti je treba tudi enakotfjf^ln ren regionalni razvoj, in sicer ta^Upn: da bi se hitreje razvijala manj raz* * * * v'f()o s£ območja. filtiik, Komunisti Slovenije se bodo zTprj | zemali tudi za širše dohodko'1'^^ ^ združevanje dela in sredstev med ganizacijami združenega dela v 1 veniji in onimi v manj razvitih f6? p C blikah in na Kosovu. 1. z1 j Poseben odstavek je posveG “ilc osebnemu delu s sredstvi občaikT" lep Glede zdomcev je rečeno, da stT%li _ treba prizadevati za čimtesnejše ^Oupj z njimi in za to, da bi jim pomagali TO ^ njihovega družben^^jj organizaciji njihovega "U; življenja, šolanju njihovih otrok ijj. materinščini in glede pravočasndl J informiranja o tem, kaj se dog"jJSe doma in v tujini. [ 11 'K n< Posebna poglavja resolucije svečena nalogam komunistov pd .nkajj. zvijanju družbenih dejavnosti znanosti ter raziskovanja. Poseb6).^, izpostavljena zahteva po marksi5 nem izobraževaniu in ideinemU8' k nem izobraževanju in idejnem r‘ cahlianin za u«tvarialnr» nnOP* 6tli sabljanju, za ustvarjalno up01 marksistične znanosti na vseh rl dročjih, zlasti delu z mladino. Komunisti si morajo posebej Prizadevati za to, da bodo odločitve lovnih ljudi res njihove odločiti’ bodo utirali pota vsem oblikam mokratičnega izražanja in usk1 1 vanja interesov delovnih ljudi if ud'1* čanov. V tem smislu je treba ti popolniti delegatski sistem. Glede demokratičnih odnoi krajevni skupnosti je rečeno. fr: postala res interesna skupnost U11®. Ji kraju prebivanja in središče raZvll I ^ nja samoupravne komune. n^Of PnKphnn mpctn ip nnSVC* Posebno mesto je Pos .urlJlRt družbenim svetom, ki se naj ob'1 •. v.*' jejo pri izvršnih in upravnih org8 I Zveza komunistov bo Pr^P^k^tij ^ svoj delež k oblikovanju P0, lkik|1” neuvrščenosti in razvijala vse oC'rt3Va,'j] i iv. ta v i i iu t a z. v t j ata * -z— -j sodelovanja z neuvrščenimi i" ^elj. prednimi silami v svetu. ZKS tudi v prihodnje prizadevala za e kopraven razvoj Slovencev v tuj"', < zamejstvu, kakor tudi narodno5 ha SRS. Resolucija zadolžuje komunis1^, ^ razvijanje samozaščite, ki n« stane sestavina samoupravi., ar •ei vij^: s usposabljanje za obrambo in 53 'P j zaščito pa sestavni del družben0? tične dejavnosti. IlillSilt »o i m m Uresničevanje načel naše neodvisne in neuvrščene zunanje politike in neuvrščenosti v celoti, potreba po poglabljanju vsestranskega sodelovanja z neuvrščenimi državami, deželami v razvoju in sosedami, skrb za položaj in vlogo narodnosti v SR Sloveniji in Slovencev v zamejstvu, poglabljanje procesa podružabljanja zunanje politike in mednarodnega sodelovanja. To je bila tematika, ki je z vsemi svojimi razsežnostmi obvladovala tako predkongresno kot kongresno razpravo, v njej pa je strnjena tudi vsebinska in akcijska usmerjenost slovenskih komunistov na področju zunanje politike in mednarodnega sodelovanja v prihodnjem obdobju. Naloge komunistov na tem zelo pomembnem področju se medsebojno prepletajo in so enako odgovorne kot naloge na vseh drugih področjih — toliko bolj zato, ker sta naša zunanja in notranja politika neločljivo povezani. Uspehi pri razvoju socialistične samoupravne družbe, ki jo gradimo doma, namreč pozitivno vplivajo na položaj in vlogo Jugoslavije v svetu, uspehi neodvisne neuvrščene zunanje politike, načela po katerih se ravnamo v medna- rodnih odnosih, pa pozitivno vplivajo na notranjepolitično življenje. Lahko bi rekli, da je za nas »samouprava znotraj«, »neuvrščenost zunaj«, oboje pa pomeni krepitev neodvisnosti in samostojnosti tako v notranjem razvoju kot v mednarodnih odnosih. »Zveza komunistov Slovenije bo s politično dejavnostjo in z aktivnostjo članov prispevala k uresničevanju načel politike neuvrščenosti.... To med drugim pravi 63. točka resolucije 8. kongresa ZKS, pri čemer poudarja neuvrščenost kot tisti samostojni in univerzalni dejavnik v mednarodnih odnosih, ki danes pooseblja najbolj napredne in demokratične sile človeštva v boju za pravičnejše gospodarske, politične in vse druge odnose med državami in narodi vsega sveta in reševanje vseh poglavitnih problemov človeštva. Poudarek je dan tudi praktični plati uresničevanja politike neuvrščenosti, ki je v nujnost prizadevanj za »hitrejši, kakovostno primernejši in dolgoročno načrtovani razvoj gospodarskega in drugega sodelovanja z neuvrščenimi in drugimi deželami v razvoju na osnovi sklepov konference v Colombu« (64. točka resolucije). »Zveza komunistov Slovenije bo še naprej spremljala stanje v mednarodnem delavskem gibanju in podpirala prizadevanja ZKJ za krepitev najnaprednejših tokov, za uveljavljanje načel suverenosti, neodvisnosti, enakopravnosti, nevmešavanja in odgovornosti sleherne partije pred lastnim delavskim razredom in narodom,« med drugim pravi 65. točka resolucije 8. kongresa, ki v bistvu pomeni, da se zavzemamo za sodelovanje in podporo vsem naprednim silam v svetu ter za krepitev solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji. Pomembne naloge slovenskih komunistov v prihodnjem obdobju so tudi na področju obmejnega in dobrega sosedskega sodelovanja, ki so tesno povezane s prizadevanji za uresničevanje ustavno opredeljenega položaja narodnosti v SR Sloveniji ter za enakopraven položaj in razvoj Slovencev v Italiji, kajti politika odprtih mej in vsestranskega obmejnega in sosedskega sodelovanja se potrjuje tudi kot dejavnik krepitve položaja narodnih manjšin in jim omogoča tvorno vključevanje v sodelovanje med sosednjimi državami. Resolucija posebej poudarja dosledno zavzemanje ZKS za enako- nit Dlltik to*k, K V Ss jsf % pravnost vseh narodov. Zato slovenski korti"^^ ^ odločno podpirajo boj slovenske narodn05 skupnosti v zamejstvu za narodni obstoj in Pr 0|nih Služb SOZD IMP. Razpravljali azV,k. ° samoupravnem sporazumu in pra-o zaje u 0 delitvi dohodka — če bi ostali k0A Pri tem, bi se res prepričal, da se de-gdc!.Vciz vsem ne strinjajo, imajo pa mož-v sl1!st' dati pripombe in z njimi tudi ne-repnl doseči. , a je prišlo na dnevni red nekaj, kar .veC] °do predvideno, nekaj, kar se vleče :aljX ■ ^as 'n *car m* ie vzbudilo čudne 3 * — morda pa se za lepo fasado sa- ^Pravne zgradbe v IMP skriva še eniiO’ 'tar ni tako lepo. Ker sem prepri-rok jn’ ''a samouprava ne sme biti zgradba lSnefL'ajuim pročeljem, ki prikriva trhlo-fog»V’ Sem začel spraševati, primerjati iz- s0Pndikat je res ugovarjal samouprav-sporazumu, le da nisem znal sti If ati dovolj točno za pravnika, jbei v.®c Ciuha mi je povedal, da se je to-Čerin močno oddahnil, ko se je-uSlA raz8ovor končal, saj se je lahko |°r;i. temi, o kateri očitno ne razprav-h PL V Ni vselej dobro hiteti. Mnogokrat si je treba vzeti čas in ljudem pojasnjevati, Samo s siljenjem ljudi ne prepričaš. Ija rad. Da je to res, sem se prav lahko prepričal — takoj po koncu pogovora in pred začetkom sestanka je moj sogovornik odhitel v IMP in povedal, da bo prišel na obisk novinar. Hotel je, da bi problemov okoli samoupravnega sporazuma o združevanju DS v SOZD ne obravnavali na sestanku. Kogar kaj teži, naj se raje pomeni z njim. To je sicer vse lepo in prav, a nekateri se z njim niso strinjali, saj so se z njim hoteli pogovoriti že mnogokrat prej, pa so naleteli le na pikre pripombe. Tudi sam se nisem strinjal, saj nisem prišel zasliševat ne njega ne nikogar drugega. Hotel sem se le pogovoriti o njihovih težavah in o njih pisati, saj sem prepričan, da je javnost dela eno pomembnih načel naše družbe in lahko pomaga rešiti marsikaj kar se za zaprtimi vrati ne da. Jedro nesporazuma, ki naj bi ostal skrivnost, ni (žal) nič tako izjemnega. Ko so sprejemali samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev DS v SOZD, se delavci z vsemi točkami niso strinjali. Motila jih je organizacija služb glede na prejšnji in novi delokrog. Hoteli so, da se ustanovi* služba za organizacijo, ki naj bi se ukvarjala s pretokom informacij. Več služb je imelo pripombe in delavci so hoteli dati svoje predloge za spremembo samoupravnega sporazuma. Hoteli so in poskusili, a zaman. Komisija, ki naj bi sprejemala in usklajevala pripombe, ni delovala, delegat, ki naj bi pripombe prenesel, za to ni imel možnosti — tako je povedal delavcem, ki so se zanimali, kaj bo z njihovimi predlogi, obveščenost je šepala, časa je bilo malo in strokovne službe so zatajile. Delavce so zavračali, da so njihove pripombe plod osebnih interesov (in kaj je v tem slabega, če se nekdo zavzema za nekaj, kar je prepričan, da mu pripada?!). Osnutke so prejeli šele dva dni pred zborom delavcev in to dva ali tri na dvajset ljudi. Mene pa so prepričevali, da delavci razpravljajo le v ozkih skupinicah, na zboru pa nihče ne črhne — resnično a razumljivo — zaradi neobveščenosti in nezaupanja v ejP ,f<5^DNJA Študentskih domov iklai' iju4 ivij*'V Študentske postelje — stvar nas vseh! jO-iubljani naj bi do leta 1980 zgradili šest študentskih in dijaških domov s približno !!l2S ležišči. Potrebovali bi jih kakih 4.500. Urbanistični plan mesta Ljubljane iz leta 2a tovrstne objekte predvideva zelo malo zazidalnega prostora ^ ^ 'zmed žgočih težav, ki ta čas pe-,naše glavno mesto, je velik pri-n dijaških in študentskih po- se ^ Kotovo je, da za rešitev tega vpra-> e^|l ve- 3 ni odgovorna le Ljubljana, tem-Ce'otna slovenska družbenopoli-v D s*cupnost. Če pa malo pogledamo i> Cekl0St, bržkone vidimo, da smo st£,, a" mševati probleme tam, kjer so ) l ^Kvljali, ne pa tam, od koder so i-iS LT1, Tako niti ni presenetljivo, da m c„ .p1’1' (šest let) nismo zgradili niti > ^študentskega ali dijaškega doma. iHj v, že> da so se stvari na tem področju njem času le premaknile z mrtve e' '‘tvi pokazatelj, da je temu res se$t° Sta z8rajen’ dom medicinskih Ija^s 480 ležišči ob Plečnikovi in Po-jS|j $3|a Ce$ti nasproti vojašnice »Mar-^((i* bj^ lla« in nedavna otvoritev grad-av'i£i P^ega izmed treh študentskih f VCeV na vo8a'u Allendejeve in 3 ji1 r,kni°Ve u"ce za Bežigradom. Ome-lov st°'pič bo zgrajen predvidoma |0/1 boj^^r3 letos, do leta 1980 pa se mu I 3 ‘i j 1 Pridružila še dva, tako da bodo K < hSts,rnejše poročilo z Časopisa v cer-^ Brestu bomo V|,Pdi obilice gradiva z foj* kongresa ZKS ob-' Prihodnjič in ne v i,ijf>vilkif kot smo na- poslej študentski domovi bogatejši za vsega skupaj 750 ležišč. Do konca tega desetletja bosta zgrajena še dva doma učencev z skupno 960 posteljami. To pa še zdaleč ne zadošča vsem potrebam, če vemo, da do 1980. leta nujno potrebu-jemo kakih 4500 študentskih in dijaških postelj. Investitorji (študentski in dijaški domovi) so zategadelj na podlagi sprejetega družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976—1980 pristopili k akciji za pridobivanje lokacij, načrtov in gradbenih dovoljenj. Prav tu pa so se stvari v glavnem tudi zataknile, kajti Ljubljano pesti med drugim tudi pomanjkanje zazidalnega prostora. Vrh vsega pa obstoječi in veljavni urbanistični plan iz leta 1965 predvideva za tovrstne objekte zelo malo prostora. Razumljivo je, da omenjena akcija tako ni rodila želenih sadov. V zvezi s tem je mestna konferenca ZSMS nastopila zelo odločno, kar je pripeljalo do tega, da je stvari prevzela v svoje roke mestna konferenca SZDL. Ta je v svojem izvršnem odboru imenovala poseben koordinacijski odbor, ki ima nalogo, da pospeši delo pri pripravi ustreznih dokumentacij. Kot so poudarili na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil svet za informiranje in politično propagando pri MK SZDL, so na tem področju že naredili odločne korake. Kaže, da glede dokumentacije in drugih ustreznih papirjev, omenjeni koordinacijski odbor in investitorji le ne bodo uspeh. Kljub vsemu je referendum uspel, mnogi so pač dvignili roke. Mnogi, a ne vsi. Obrnili so se na sindikat, za katerega so verjeli da jim lahko še pomaga, saj je njegova dolžnost, da brani njihove interese — in uspeli so, sindikat sporazuma noče podpisati, dokler komisija ne bo sprejela pismenih pripomb in predlogov in jih skušala upoštevati, če bodo upravičeni. Slišal Sem, da je bil Franc Ciuha eden redkih, ki so menili, naj sindikat sporazum podpiše. Mnogi si predstavljajo sindikat le v osebi predsednika ali kvečjemu IO, pa sem povprašal tovariša Ciuho, kaj meni o tem: Že od leta 1950 delam pri IMP, dolga leta aktivno delam v Zvezi sindikatov in zaupam v njeno vlogo. Zdaj sem peto leto predsednik IO sindikata v skupnih službah, danes, ko se pogovarjava sem to zadnji dan. Tudi do pokojnine ni več daleč. Veste, človek se z leti utrudi in včasih popustiš tam, kjer morda ne bi smel. Večkrat sem že predlagal, naj me zamenja mlajši tovariš. No, kljub temu, vsako slovo je težko! Krepi pa me nekaj. Preden sem šel, se je pokazalo, da naše delo le nekaj velja. Kljub vsemu je sindikat uspel, dal je ljudem možnost, da branijo svoje interese. Saj časa so menda res imeli dovolj — formalno, kar pa očitno ne zadostuje. Pri tako pomembnih stvareh ne bi smeli hiteti, saj se v naglici mora zatakniti. Žal vsi niso tega mnenja in vedno ni lahko vzdržati. Na človeka pritiskajo z vseh strani, pa se prenagli. A pritiski gor, pritiski dol, sindikat je stvar izpeljal do konca in tako, kot jo je moral. Pred delavci imamo lahko čisto vest in to je glavno. S temi podatki sem seznanil tovariša Kocijana: Ja, o tem so mi res nekaj govorili. Omenili so zadrževanje, ker ni bilo dovolj časa za razpravo — gotovo uporabljajo tovariši iz IMP čimbolj blage izraze, o tem ste se tudi sami prpričali. Gre enostavno za kanček nesamoupravno-sti in tehnokratizma, kar je pojav v mnogih delovnih organizacijah. Strinjam se z odločitvijo sindikata, ki mora biti odraz potreb delavcev ne pa določenih struktur. CIRIL BRAJER imeli, kljub vsemu, posebnih težav. Več jih bo in jih je že z zbiranjem dodatnih sredstev za odkup potrebnih zemljišč. Pred časom so ta denar zbirale le tiste občine, ki imajo na svojem teritoriju študentske in dijaške domove. Dogovor o solidarnostnem zbiranju sredstev pa je zadolžil vse ljubljanske občine, tako da ta čas teče usklajena zbiralna akcija, v kateri sodelujejo tudi sindikati. Lahko upravičeno upamo, da bodo tako do 1980. leta le zbrali potrebnih 9 milijonov dinarjev. Da ne bo pomote! Teh 9 milijonov je potrebnih le za odkup zemljišča in pripravo dokumentacije, medtem ko bo celotna investicija za gradnjo domov do 1980. leta veljala približno 150 milijonov dinarjev. Vse torej govori, da se tudi študentom obetajo lepši časi. V zvezi z lokacijami pa je treba podčrtati, da bomo imeli v Ljubljani poslej dve veliki študentski naselji in sicer zdajšnjega v Rožni dolini, kjer je prostora največ za gradnjo še enega ali dveh stolpičev in novega za Bežigradom, kjer naj bi prebivali študentje družboslovnih ved. Študentom se poslej obeta tudi večja udobnost in s tem seveda boljši študijski pogoji. Na omenjeni tiskovni konferenci je bilo tudi rečeno, da bo poslej posvečeno več skrbi študentski prehrani. Le-ta je bila doslej v nekaterih primerih pod vsemi kriteriji in prav čudno je, da sanitarni inšpektorji niso kaj dosti zahajali v menze »hramov učenosti«. IVO KULJAJ SONJA FLIS VIKTOR KOVIČAN JOŽE JANŠEK IZIDOR BOŽJAK jože Skrabar STANE OCEPEK SONJA FLIS je v SVEA Zagorje fakturist pa tudi sekretar osnovne organizacije ZSMS. Kot delegat v konferenco za SIS je bila izvoljena prvič. »Mislim, da je pri nas v Zagorju, kot najbrž v večini občin, eden največjih problemov otroško varstvo. Imamo samo dva vrtca in za sprejem otroka čakaš tudi dve leti. Za svojega čakam že več. Kot delegatka se bom prav gotovo zavzela za izboljšanje razmer, čeprav imam malo upanja, da bom lahko naredila veliko, ker pač ni denarja. Nekoliko laže bo šele leta 1980, ko bosta zgrajena nova šola in vrtec, toda prepričana sem, da bodo takrat potrebe zopet prerasle zmogljivosti.« VIKTOR KOVIČAN — planer časa, izvoljen je bil za delgata v zbor združenega dela občinske skupščine. »Zame osebno je najtežji problem stanovanje. Nanj čakam že štiri leta. Ni samo pri nas tako. Delovne organizacije pač nimajo dovolj sredstev za gradnjo stanovanj. Vsako leto pa zaposlujejo več delavcev. Kako bi to bolje reševali, sicer ne bi vedel reči, mislim pa, da bi morda lahko dajali večji stanovanjski prispevek ali pa nekako zajezili dviganje cen kvadratnega metra stanovanja. JOŽE JANŠEK je v SVEA mizar in novoizvoljeni delegat za SIS. »Zanima me več področij, vendar se mi trenutno najaktualnejše zdi vprašanje zdravstva. Odločitev o participaciji zdravstvenih storitev je pri nas že dvakrat propadla. Meni osebno se tudi zdi, da uravnilovka pri tem ni na mestu. Tisti, ki hodijo k zdravniku brez potrebe, naj le plačajo. Če si pa zares bolan, te to še bolj prizadene. Zakaj ne bi tega porazdelili sorazmerno? Pa še to dolgo čakanje pred vrati ordinacije. Ne vem, morda imamo res premalo zdravstvenih delavcev.« IZIDOR BOŽJAK je prav tako mizar in delegat za SIS. »Prav gotovo se bom zavzemal za poživitev športa pri nas. Otroci v šoli imajo šport še dokaj dobro organiziran, saj imamo za to usposobljene učitelje, ko pa pridejo iz šole, je praktično vsega konec. Manjka nam predvsem usposobljenih vaditeljev. Marsikdo rad pride na športno igrišče, ker pa ni sposobnih organizatorjev, izgubi veselje. Mislim, da ne gre pri tem zgolj za denar, ampak le za dobro organizacijo.« JOŽE ŠKRABAR, izmenovodja oziroma oskrbnik proge na žagi. »Pred leti sem že bil odbornik v občinski skupščini. Delegatski sistem naj bi bil nekaj čisto drugega in zato ni čudno, da se marsikje delegati še ne znajde-jo.« Jože je doma iz Čemšenika in je tam dolgoletni kulturni delavec; zato je seveda govoril predvsem o kulturni dejavnosti v občini. »V Zagorju s kulturo nismo na tleh. Dejavnost je živa in najbolj razveseljivo je to, da je vsako leto bolje. Tudi pri nas v Čemšeniku poleg stalne gledališke dejavnosti prav sedaj pripravljamo folklorno skupino desetih parov.« STANE OCEPEK je vodja priprave dela in hkrati konference sindikata delovne organizacije. Že drugič je izvoljen za delegata. »Čeprav lahko rečem, da smo pri nas doslej imeli delegatsko dejavnost dobro organizirano, sem prepričan, da še daleč ni bilo tako, kot bi moralo biti. Mi-| slim, da so delegati premalo seznanjeni s svojim I delom. V sindikatu smo v zadnjih letih mnogo storili za izobraževanje aktivistov, za delegate pa praktično nič. Prepričan sem, da bo tudi sindikat v najkrajšem času moral popraviti to napako in organizirati za delegate vsaj kratke seminarje.« A.AGNIČ DE po sledeh dogovarjanja ZMEDA MED SLOVENSKIMI PROIZVAJALCI ČISTILNIH NAPRAV Ali smo sposobni sami počistiti pred svojim pragom Prizadevanja gospodarske zbornice, da bi uredila odnose med našimi proizvajalci naprav za varstvo okolja, so zaman — Vsak še naprej vidi v našem okolju le ugodno tržišče Mežiški rudnik, topilnica v Žerjavu, se je opremil z novimi čistilnimi napravami, ki bodo prestrezale drobce svinčevega prahu in »dolino smrti« spet spremenile v kraj na zemlji, kjer pač obratuje rudnik svinca. Naprava sama je v redu, pravijo, a preden je začela delovati.... tu se zgodba zaplete. »Stanje je bilo res že kritično in morali smo hitro ukrepati, so pripovedovali v rudniku. Od domačih proizvajalcev ni bilo nikogar v rudnik, tujci so se pa kar vrstili. Tudi na razpis se ni nihče javil. Vemo, da je domačih proizvajalcev več, med njimi so najbolj solidni Sop v Krškem, Filbo v Bohinjski Bistrici in Gostol v Novi Gorici. A kaj moremo, če V družboslovni zbirki založbe Delavska enotnost je izšla pomembna knjiga: Samoupravna urejenost in gospodarska uspešnost delovnih organizacij avtorjev dr. Bogdana Kavčiča in Vojka Antončiča. Kako se spreminja narava družbenih odnosov v organizacijah združenega dela? Ali gospodarska uspešnost vpliva na razvoj samoupravnih odnosov? Ali se z razvojem samoupravnih odnosov povečuje gospodarska uspešnost? Kako meriti razvoj samoupravnih odnosov? Na ta in druga vprašanja sta avtorja skušala odgovoriti z raziskavo, o kateri poročata v tej knjigi Knjiga bo dobrodošla vsem vodilnim delavcem v delovnih organizacijah in družbenopolitičnim delavcem. Cena: 250 din Za izvod. Naročila pošljite na naslov: ČGP DELO — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. niso pokazali zanimanja. In pa — prepričani smo, da lahko izdelajo dobre čistilne naprave za lesno, cementno, mlevsko industrijo in razne separacije, ne morejo pa se lotiti zapletenih problemov v metalurgiji. Morda bi jim to še uspelo, če bi jim nekdo zbral vse podatke, drugače pa gotovo ne. Zavoljo tega nas je presenetilo, da so nekateri proizvajalci ugovarjali, ko smo prosili za uvozno dovoljenje. Nemška firma Intenziv je izpolnila vse pogoje in lahko smo ji zaupali. Naprave so nas stale 40 milijonov dinarjev — pri tako velikih sredstvih in v časovni stiski pa nismo hoteli nikomur biti za poskusnega kunca.« V Filbu v Bohinjski Bistrici pa pravijo: Večina naših izdelkov je namenjena lesni industriji, spopadli pa smo se tudi s težavami na drugih področjih. Za lesno industrijo lahko vse izdelamo sami, za večje projekte si moramo seveda najti sodelavce. Na Industrijskem biroju v Ljubljani imamo stalnega projektanta in skupaj smo uspešno zgradili čistilne naprave tudi za metalurgijo. Prepričan sem, da bi nam uspelo tudi v Žerjavu, čeprav drži, da imamo pri poslih, katerih vrednost preseže 10 milijonov dinarjev, težave zaradi premajhnega števila delavcev. NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4..izvodov knjige dr. B. Kavčiča in V. Antončiča SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ Knjige pošljite na naslov: ............... Poštna številka, kraj: Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. Čitljiv podpis: Ugovarjali nismo, niti ne vemo, če kdo je. Ne vemo niti za razpis. Prepričani smo, da je najbolje, če pride investitor neposredno k proizvajalcem in izbira med njihovimi ponudbami. V razpisu so le grobi podatki o projektu, ta nejasnost pa povzroča visoke cene ponudb. Če bi se povezali z nami in nam povedali, kaj točno želijo, bi jim lahko ustregli. Ko bi še seznanili z zahtevami in projektom, bi lahko delali in ponudili ugodno ceno, ki za gotovo ne bi presegla tuje. Na ta način smo delali za Feroligur v Šibeniku, ljubljanski Smelt, zre-njaninsko TOZD Termike, in vsi so bili zadovoljni tako s kakovostjo kot s ceno,Na gospodarski zbornici smo se pogbvarjali z Milošem Poličem: Verjamem, da je bil za Mežico uvoz v naglici edina rešitev, in ni le z Mežico tako. Če bi delali in mislili dolgoročno in odgovorno, bi marsikaj lahko uredili dobro in sami. Menda se je uvozu nekaj upiral Gostol, a prej bi moral dokazati, da lahko sam naredi isto prav tako dobro, v istem času in za isto ceno. Nasploh naši proizvajalci čistilnih naprav delujejo nepovezano. Trudimo se, da bi sklenili krog med raziskovalnimi organizacijami, projektanti in izvajalci. Upam, da nam bo letos uspelo in jih bomo združili v interesno skupnost. Zdaj obstaja nekakšno poslovno združenje, a le na papirju, če vedno dela vsak zase in povsem neorganizirano. Potrebno bo dobro raziskati stanje in potrebe, se seznaniti s tehnologijo in šele tako bo možno pametno odločanje. Upamo tudi na sodelovanje bank, saj gre tu običajno za velike investicije in radi bi dobili ugodnejše pogoje za posojilo. Povem vam pa, da je težko vbiti proizvajalcem v glavo, da gre za skupen interes. Imeli smo že uspele sestanke, ljudje so čudovito diskutirali o nujnosti povezovanja, a iz te moke ni bilo kruha. Še nekaj moram poudariti. Pri varstvu okolja pogrešam več zavesti in odgovornosti. Dogaja se celo, da je tovarna prisiljena vgraditi filter in naroči ga pri domačem proizvajalcu. Ta jasno in glasno pove, da bo tak filter povsem neučinkovit, tovarna pa kar vztraja, le da bi zadovoljila predpise. Vse to kaže, da med slovenskimi proizvajalci naprav, ki naj bi nam zagotovile čisto in zdravo okolje, vlada zmeda. Gospodarska zbornica je storila veliko, da bi jih »spravila za skupno mizo« — za njo so tudi sedli in se lepo pomenili, vendar je pri tem ostalo. Skrb za naše okolje je pač za mnoge ugodno tržišče, na katerem najdejo dovolj manever-skega prostora. Zakonov in predpisov, ki bi jih silili k pametnemu obnašanju ni, v sporazumevanju in dogovarjanju pa očitno ne vidijo »smisla«. Vsak dela za svoj žep, vode pa tečejo umazane in zrak, ki ga vdihavamo, smrdi. CIRIL BRAJER Delovna organizacija ni imela razlogov za odpoved stanovanjske pogodb* Delovna organizacija, ki je dodelila delavcu stanovanje, lahko odpove temu delavcu stanovanjsko pogodbo v skladu s čl. 67 zakona o stanovanjskih razmerjih tedaj, če preneha delavcu delovno razmerje po lastni izjavi, zaradi disciplinskega ukrepa ali zaradi obsodbe zaradi kaznivega dejanja. Najpogostejši primeri so seveda v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja. Po čl. 211 zakona o združenem delu preneha delavcu delovno razmerje, če pismeno izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje. Stanovanjske pogodbe pa ni možno odpovedati, če delavcu preneha delovno razmerje na podlagi pismenega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ki ga je delavec sklenil s pooblaščenim organom. Vselej pa ni lahko razločevati, ali gre za sporazum ali za enostransko izjavo oziroma za odpoved delovnega razmerja. Družbenopolitične organizacije v občini so sklenile, naj bi delavec, ki je bil sicer zaposlen v prizadeti delovni organizaciji, sprejel dolžnost vršilca dolžnosti direktorja v temeljni organizaciji, ki ni v sestavi te delovne organizacije, je pa prišla v zelo hude finančne težave. Delavski svet delovne organizacije je sledil temu sklepu družbenopolitičnih organizacij, saj je ugotovil, da bo delavec, ki bo prevzel novo dolžnost, delal v korist širše družbene skupnosti. Vedeli so, da gre za strokovnjaka, ki bo z vsemi močmi poskušal sanirati stanje v temeljni organizaciji. Delavec sam je podal kratko izjavo, češ da odpoveduje delovno razmerje. Delovna organizacija je v zakonitem roku treh mesecev 3, predlagala, da se delavcu od' pove stanovanjska pogodba! vendar pod pogojem, če se p° šestih mesecih ne bo vrnilv delovno organizacijo. Pre^ sodiščem je tekel postopa dalj časa, tako da je bil med' tem delavec že imenovan z* direktorja temeljne organiza' cije, ki je v nekaj mesecii1 izšla iz najtežjih ekonomski težav. Sodišče združene# dela prve stopnje je ugodil0 zahtevku delovne organiza' cije in odločilo, da je delovn3 organizacija upravičena od' povedati stanovanjsko p0-godbo in da se mora delavk izseliti iz stanovanja. Pritožbeno sodišče pa f ugodilo delavčevi pritožb'1 spremenilo odločbo in zav(' nilo zahtevek delovne organ1' zacije. Iz sklepa delavske# sveta, po katerem je delavk prenehalo delovno razmefjf' povsem določno sledi, da f bil sklep sprejet zaradi sta’ lišča družbenopolitičnih °r ganizacij, s katerim sta se s' njala tako delovna organih' :7 cija kot tudi delavec. Tako šlo v bistvu za sporazuif prenehanju delovnega ra’ zmerja, ne pa za enostrans^0 voljo delavca, ki naj bi bHa izražena v njegovi izjavi 0 prekinitvi delovnega razrnef ja. Njegove izjave ni mož# enačiti s pismeno izjavo d° lavca, da ne želi več delat' delovni organizaciji in 0 prekinja delovno razmeri6' Vsekakor pa ne more biti p11 zadet delavec, ki je v interes|j širše družbene skupn°s prevzel določeno dolžno*1' saj so mu zaradi strokovn sposobnosti zaupali vodstv6 temeljne organizacije, za ^ tero so bili vsi občinski dejav niki zainteresirani, da se; . ganizira in da začne uspe* poslovati. IVAN ŽUŽ^J Bi %i bon N; '"ko stat S s kile Preč Hi D H % Pri s ^jc H B Pre( (Mllllllll ■i——■ ***I*»*«*«*»**,**»*I*«*»%*I*»*»*«*«%,«*»*****!*I*»**,**I*»*»*»***«*****»*»*I*»#«#»*«***!*I*«**,»%*»*I,!*»%%,»,»#.**,I,**«,I,I\,I**,I»^ •-•.•-"-•-•-»-».».v • • « ................ »j:.*, v I MM 11 Problem minulega dela je tudi problem dohodkovnih odnosov Problem minulega dela, opazovan tako, kot smo ga opisali, se kaže tudi kot problem združevanja dela in sredstev v naši ekonomski in politični vsakdanjosti. Danes v nekaterih okoljih še vedno imajo za greh, če se delavci temeljne organizacije odločijo za investicije zunaj svoje temeljne ali celo delovne organizacije. Takšno gledanje seveda močno vpliva na donosnost investicij. Sistem delitve osebnih dohodkov iz minulega dela naj bi naredil konec takšni mentaliteti. Delavci — upravljavci naj bi to svojo vlogo izrazili tako, da bi denar naložili v tista vozlišča družbene reprodukcije, kjer bi bile investicije najbolj donosne oziroma kjer bi bil najbolj zadovoljen njihov celotni interes. Izhajati moramo namreč iz tega, da ni smoter investiranja vedno samo večji ali čimvečji dohodek, temveč zadovoljitev tudi drugih interesov: skupna proizvodnja, kooperacija, skupni poslovni nastopi, poenotenje različnih poslov, oskrba z nujnim reprodukcijskim materialom in surovinami itd. Delavci v temeljni organizaciji bodo zato morali temeljito pretehtati sleherno investici jo. Pretirana želja po čimbolj dohodkovno učinkoviti investiciji jih lahko pripelje v absurdno situacijo, da bo nova investicija na papirju sicer učinkovita, ne bo pa, denimo, dovolj surovin, da bi investirane zmogljivosti polno zaposlili. Zato je nujno dogovarjanje o združevanju dela in sredstev ter dogovarjanje in sporazumevanje o želenih ciljih razvoja posameznih dejavnosti in panog, regij, celotnega gospodarskega področja itd. Investiranje brez določenih planskih razvojnih ciljev, v katerih je odrejena ekonomska vloga posamezne temeljne družbenoekonomske celice, po- meni stihijsko gospodarjenje in stihijski družbenoekonomski razvoj. Kakšne pa so posledice takega razvoja, poznamo iz zgodovine: na koncu je vselej polom. Zakon o združenem delu ponuja idealno rešitev za te probleme: to naj bi bili dohodkovni odnosi, ki bi partnerjem — delavcem v temeljnih organizacijah — omogočali enakopravno udeležbo v dohodku, ki so ga skupaj pridobili s svojim živim in munulim delom. Partnerji, ki po načelu takega dohodkovnega odnosa združijo delo in sredstva, so pri delitvi skupaj doseženega dohodka enakopravni; tisti, ki so združili z drugimi sredstva za družbeno reprodukcijo, imajo pravico do vračila združenega minulega dela ter do nadomestila za uspešno gospodarjenje, kar gre oboje v dohodek iz investicij investitorja in je s tem podlaga za delitev osebnih dohodkov iz minulega dela. Omenjeni dohodkovni odnos pomeni tudi dodatno obliko združevanja dela in sredstev k obliki, ki je danes pri nas prevladujoča. S tem seveda ne moremo trditi, da je kreditni odnos zastarel in da ga je potrebno izbrisati iz naše ekonomske prakse. Treba ga je samo dopolnjevati z omenjenim dohodkovnim odnosom povsod tam, kjer je smotrno. Kredit postavlja v neenakopraven družbeni položaj tiste delavce v združenem delu, ki ga vzamejo, ker na njih ostane ves riziko gospodarjenja s sposojenimi sredstvi. Po drugi strani pa lahko posojilodajalec dobi za svoja sredstva največ obrestno mero, predpisano z zakonom. Pri združevanju dela in sredstev na pocnagi dohodkovnega odnosa, o katerem smo govorili, pa postanejo »obresti«, to je udeležba posojilodajalca v skupnem dohodku, izredno velike, seveda če pri tem prevzame dogovorjeni del rizika. Ta dohodkovni odnos naj bi bil spodbuda za večjo gibljivost našega družbenega kapitala. Če se le-ta H: H, v 'lev H ‘"iii H danes investira v pretežni meri nazaj v temeljne organizacije^^1 ^ V nastal, potem naj bi se v bodoče investiral tja, kjer bi bil ekon0 .j; najbolj učinkovit. V zvezi s to ugotovitvijo je treba dati še nekaL^v ko snil, da ne bi bila napačno razumljena. Delavci investirajo 1 lastno temeljno organizacijo samo del sredstev za razširjen0 ^ dukcijo. Ta del, ki mu pravimo tudi akumulacija, je na ravni te.ll,j0i * Po, organizacij čedalje manjši. Zato nekateri vztrajno ponavlp*-'^ pada akumulativna sposobnost, to je moč za razširjeno TePr0]i^ % našega gospodarstva. Na tej podlagi ugotavljajo, da gre gosPjp'! ttie rakovo pot. Ob tem pa si zatiskajo oči pred dejstvom, da še ^ zgodovini slovenskega naroda nismo toliko investirali kot PraV r 5 njem obdobju. Nekaterim še sedaj ni jasno, da smo prešli faz° “L/ ^ darskega razvoja, ko smo se še zadovoljevali z majhnimi elektra^p (j in ovinkastimi cestami. Danes potrebujemo in gradimo ^ ^ ^ JE Krško, sistem avtocest in podobno. V te namene pa je treb j ževati sredstva razširjene reprodukcije v proizvodnih temelj01 H nizacijah. Akumulativna sposobnost gospodarstva torej n£iza pff Pie, navidezno. Resnično pa bi padla, če bi iz neokrnjene akUIHtfil zgradili moderne tovarne, potem pa ugotovili, da ni dovolj edcK za njihovo obratovanje. Včasih se res, milo rečeno, čudno v ^ kot občani navdušeno podpiramo in se strinjamo s planira011^ 1VV/L VM-ZV*C»I1I Ud V VJUJVIIVS pVSUpi 1 Cii 11VS 111 OV- Jll UlJUlilVS O 1* jem elektrogospodarstva, cestnega gospodarstva, železnišk6^ sf0 , športa, telefonije itd., itd., ko pa je treba podpisati samo°Pra ,-41' razum in odpreti mošnjiček, odlašamo, dokler nas zakon °e ^ združitvi sredstev. Piše: MARJAN Prihodnjič: Zakaj tak° r od sobote ^ do sobote d Slovesno in delavno - od' iba ;p° iilv >red ipek ied-i za iz«' ecil1 skil1 iega dil«5 tiza' tvna od' po- ave£ 3, Minuli teden se je začel s slovestnostmi jugoslovanske mladine, ki je napovedala začetek številnih delovnih akcij. Osrednja prireditev je bila že dan prej na zboru mladinskih delovnih brigad, ki so se začele z graditvijo drugega tira nekdanje mladinske proge Šamac—Sarajevo. — V Sloveniji je ob istem času z več znanih partizanskih postojank startala tradicionalna »Kurirčkova pošta«. V akcijo so vključeni številni pionirski odredi slovenskih šol, ki usmerjajo kurirčkovo pošto po starih partizanskih poteh, hkrati z njo pa izvajajo tudi svoj program pionirskih akcij pred dnevom mladosti, zlasti tekmovanje za bralne značke. 4. m a )e :avt' ;afli' ieg1 jvcu 5fje’ a ie sta-o? stri' ;0je m m tr isk° bil« rt ^ jiet' jžt^ de' 3tiV da *J)e' pb' re^ Tako v slovenski kot v jugoslovanski politični javnosti je pritegnil največjo pozornost 8. kongres slovenskih komunistov v Ljubljani. Zanimanje za razpravo in sklepe kongresa, ki so združeni v kongresni resoluciji, je bilo precejšnje tudi v bližnjem zamejstvu, zlasti pri pripadnikih slovenske narodne manjšine v sosednjih državah. Po pričakovanju je bila razprava na kongresu izredno zanimiva in tehtna, angažiranost pri oblikovanju ustreznih kongresnih dokumentov pa se je izrazila tudi v številnih pripombah in amandmajih. Prvi dan kongresa je veljala osrednja pozornost referentu predsednika CK ZKS Franceta Popita, ki je poleg ocene prehojene poti začrtal tudi osrednje programske naloge komunistov v sedanjem trenutku in v prihodnjem delu pri poglabljanju samoupravljanja in graditvi novih družbenoekonomskih odnosov v sistemu samoupravne socialistične demokracije. 5. III. Na 8. kongresu so v petih komisijah izčrpno obravnavali osrednje naloge komunistov v preobrazbi družbenoekonomskih odnosov, v utrjevanju politike neuvrščenosti in politike do narodnostnih manjšin, naloge na področju preobrazbe političnega sistema, izobraževanja in kulture ter glede učinkovite organiziranosti komunistov v osnovnih celicah naše družbe, v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. — V zveznem izvršnem svetu so izoblikovali predlog zakona o organizaciji in delokrogu zveznih organov uprave in zveznih organizacij. S tem zakonom se začenja proces preobrazbe naše uprave, ki naj bi bila bolj vključena v samoupravijav-ske tokove in bolj odgovorna za stanje samoupravnih odnosov, ne le za administrativno izvajanje zakonov. To velja še posebej za zvezno upravo, ki naj bi bila bolj vključena v izvajanje politike delegatske skupščine. Priprave za ustrezno organiziranost potekajo tudi v organih slovenskih republiških in občinskih upravnih služb. Vseh pet komisij na 8. kongresu ZKS je strnilo svoje prispevke v skupen dokument kongresa, delegati pa so izvolili tudi organe Centralnega komiteja, sprejeli dopolnjeni statut in se oddolžili na zaključni plenarni seji spominu na velikega revolucionarja, teoretika in stratega naše revolucije Borisa Kidriča. — V Beogradu so slovesno obeležili 30-letnico delovanja Instituta za mednarodno politiko in gospodarstvo, ki je v tem času pomembno prispeval k utrjevanju naše zunanje politike in diplomatske službe. -gok Sodelovanje Poslovno sodelovanje med organizacijami združenega dela iz Makedonije ter drugih republik in pokrajin že dalj časa poteka uspešno in se kaže z raznimi oblikami povezovanja. Ustanavljanje posebnih odborov in komisij za sodelovanje v gospodarskih zbornicah pa je novejšega datuma in je novost za to republiko. V tem smislu so zelo zanimive po-tiude za pospešitev sodelovanja med nekaterimi organizacijami združenega dela iz Slovenije in Makedonije. Prve korake za praktično uresničevanje teh pobud so že storili: v zadnjem času na sejah skupnih komisij obeh republik obravnavajo vprašanja z gospodarskega področja. Dosegli so že soglasja o posameznih poslovnih dogovorih. Slovenska tekstilna industrija je pripravljena sodelovati pri graditvi druge faze skopskega »Hemteksa« in se tako dohodkovno povezati za rednejšo preskrbo z »Maklen« — poliester vlaknom za svoje potrebe. Po drugi strani pa bo Hemtekst moral sodelovati pri financiranju v zmogljivosti proizvodnje surovin, ki jih zdaj uvažamo. Nekatere organizacije združenega dela iz Slovenije in Ljubljanska banka so pripravljene kreditirati graditev hidrosistema »Kadina reka« pri Skopju. Poleg tega bo kovačnica, ki jo bo gradila tovarna zobčenikov Rue iz Kočana skupna investicija. Izdelovala bo odlivke, ki jih bo Rue obdeloval v zobčenikein spojne elemente za avtomobilsko industrijo v Sloveniji. Poleg tega je predvideno povezovanje kovinarskega zavoda Tito iz Skopja in Ruena iz Kočanov z avtomobilsko industrijo v Sloveniji. Dogovorili so se tudi o graditvi plantaž za marelice na površini 500 hektarjev ob skupni naložbi organizacij združenega dela iz obeh republik. Pridelek bo namejen obema trgoma. Ob tem pa je še dosti drugih predlogov, na primer za poslovno povezovanje farmacevtske industrije, elektronske industrije in drugih gospodarskih vej. S tem bo dosežena večja izkoriščenost gospodarske zmogljivosti v obeh republikah, kar naj bi povečalo storilnost ter zmanjšalo uvoz. B. STANČEVSKI novice iz organizacij TAM, MARIBOR Nekateri sila neresno lOS*’ vni11 stv" ld>' jaV' of' ^EOGRAD — Na dvodnevnem uradnem in prijateljskem ^ lsku v Jugoslaviji je bil predsednik vlade republike Malte °tn Mintof. Izčrpni pogovori so potrdili, da med Malto in Ju-t s'avijo že dalj časa uspešno poteka razvejano sodelovanje *° na dvostranskem kot na mednarodnem področju. Državi i! tesno sodelovali v skupini nevtralnih in neuvrščenih držav £ Nedavno končani konferenci o varnosti in sodelovanju v lj,Vtepi, ki je bila v Beogradu in se nenehno zavzemata za to, da 1q tedozemlje postalo območje miru in mednarodnega sode-l^nja. Jugoslavija — to je bilo med pogovori posebej poudarja — s simaptijami spremlja in podpira prizadevanja vlade ^ niiera Doma Mintofa za krepitev neodvisnega položaja Jtetščene republike Malte. ^ LNAJ — Pogovori avstrijskega zveznega kanclerja Bruna v^iskega s predstavniki obeh osrednjih organizacij Slovencev pfj Vstriji niso prinesli bistveno novih stališč. Kancler je vztrajal starem oziroma poudarjal, kako pozitivna je sedmojulijska ^.Oriodaja, predstavniki slovenske manjšine pa so to zakono-5v^?avrnili, ker nikakor ne zagotavlja uresničevanja 7. člena ,c|č državne pogodbe. prLj — V Italiji še vedno iščejo ugrabitelje in ugrabljenega i pDr f®dnika krščansko-demoktatske stranke Alda Mora, o Otvi Pa je razpravljal tudi parlament. Poslanci so odločno kakršnakoli pogajanja z ugrabitelji. Medtem so v Mi-^ našli novo sporočilo ugrabiteljev (četrto) in novo pismo ljeva ^lora. Sporočilo ne prinaša ničesar novega in pomeni izsi-ip^^je kot vsa dosedanja. Predsednik vlade Andreotti je tij.■, erri zanikal, da ima vlada v rokah dokaze o vmešavanju 'tištvSl'V u8rabitev Alda Mora, povedal pa je, da so veleposla-v nekaterih državah zadolžili, da raziščejo morebitne ^ kB ‘ Sedmih dneh obiskal štiri države in dve celini: Venezue-r Nigerijo in Liberijo. Največje pozornosti je bil de- ii Po (jj3rv' obisk kakega ameriškega voditelja v črni Afriki, ki pa .^! Afrj, ectenjih odmevih ni pokazal »nove ameriške politike do lajš^ ki bi zadovoljila Afričane. Carter je veliko govoril in jlcČ t>ietl lal, vendar pretežno nič bistveno novega. Afriški ko-vč gos ?rjimuzamerijopredvsemto, da se je izognil vprašanju ^ni ^rskega pritiska ZDA na rasistična režima v Rodeziji in kjfi VZHOD — Položaj v južnem Libanonu in zato 10Č - lžniem vzhodu v celoti je kljub prihodu mirovnih čet ,rdij0 6 Vedno skrajno napet. Izraelski funkcionarji javno sicer Se njihove čete umikajo z novo zasedenega ozemlja, jdč ‘Voj../1 ko vse kaže, da se prav nasprotno vkopavajo na več |ebnih krajih«. aPiejiTT ^ORK — Vodja ameriške delegacije na pogajanjih o Č/ jo se ^ strateškega oboroževanja Paul Warnke je izjavil, da y i> drUA in ; ^ * 15 PrvarU®e®a sP°razuma v okviru teh pogajanj (SALT 2). To rpA: V (j n°vica, ki napoveduje premostitev zastoja v odnosih ees‘lama. K. B. SLOVENSKI SINDIKATI SEŽE PRIPRAVLJAJO NA DEVETI KONGRES POSPEŠENE PRIPRAVE Na republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je bila 31. marca prva seja odbora za pripravo 9. kongresa sindikatov Slovenije. Na seji — vodil jo je predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner, ki je tudi predsednik odbora — so razpravljali o temeljnih idejnopolitičnih izhodiščih za delovanje sindikatov v pripravah na 9. kongres ZSS. Menili so, da je treba politično aktivnost voditi tako, da bo le-ta usmerjena v bistvena vprašanja, ki zadevajo položaj delavca glede na rezultate in pogoje dela. Temeljit pregled in ocene uresničevanja sklepov 8. kongresa slovenskih sindikatov pa naj bosta podlaga za poročilo in druge dokumente za kongres. Na seji so sprejeli rokovnik priprav na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije do 15. maja. V tem času bo med drugim treba v osnovnih organizacijah sindikata, organih sindikata in zvezi sindikatov opraviti razpravo o gradivu predsedstva sveta ZSJ »Osnove za politično organizacijsko izgradnjo sindikatov«, obravnavati in sprejeti osnutek gradiva ZSS »Politična organizacijska zgradba sindikatov« in določiti ključ za izvolitev delegatov za 9. kongres in za člane republiškega sveta ZSS. Približno v tem času pa bo treba pripraviti tudi osnutek sklepov za 9. kongres in osnutek statuta ZSS, ju verificirati in dati v javno razpravo. 25. aprila bo seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, na kateri bodo predvidoma sprejeli sklep o sklicu konference Zveze sindikatov Slovenije, ki naj bi sprejela odločitve o nekaterih spremembah statutarnega dogovora in nekaterih drugih sklepov v zvezi s kongresom. Odbor je tudi sklenil, da konferenci ZSS predlaga datum kongresa 25. in 26. oktober 1978. Zadnje kolektivno glasilo TAM Maribor prinaša med drugim tudi zanimiv sestavek o tem, kako sindikalne organizacije v TOZD odpravljajo vzroke, zavoljo katerih je v več TOZD propadel referendum za sprejem pravilnika o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in druge prejemke. Treba je poudariti, da so se nekatere osnovne organizacije tega dela lotile zelo neresno. Vzrokov sploh niso analizirale, nekatere pa so analizo zastavile napačno ah jo izdelale sila površno. Tako so v OOS v TOZD Proizvodnja' motorjev samo ugotovili, da je nujno po-treibno »razrešiti, uskladiti in pravilno ovrednotiti zahtevnost, odgovornost in pogoje dela«. To naj bi bil po njihovem poglavitni vzrok za glasovanje proti omenjenemu samoupravnemu sporazumu. Nasprotno pa so v TOZD Orodjarna ugotovili, da je vzrok za neuspeh na referendumu prekratek čas za priprave na referendum, kar je imelo za posledico številne napake pri delu raznih komisij in vodstev TOZD. Poleg tega je OOS v tej TOZD tudi ugotovila, da so bili delavci v zvezi z referendumom premalo obveščeni. Tem ugotovitvam primerni so bili tudi njeni sklepi, ki naj bi v prihodnje onemogočili, da bi prišlo do česa podobnega. MEBLO, NOVA GORICA Pomagal republiški sindikat Nedavno tega so se sestali novi predsedniki osnovnih organizacij sindikata v novogoriškem Meblu. Sestanka so se udeležili tudi dosedanji predsedniki OOS in so tako skupaj pregledali delo v zadnjem mandatnem obdobju ter izvolili novo vodstvo konference osnovnih organizacij sindikata. Najpomembnejša naloga sindikata v minulem letu je ‘ bilo urejanje samoupravnih odnosov in sodelovanje pri sprejemanju temeljnih samoupravnih aktov. Ugotovili so, da je sindikalna organizacija pri pripravi novih samoupravnih aktov tesno sodelovala z delovnimi skupinami. Pri tem je veliko pomagal tudi republiški sindikat, ki je vodil posebno akcijo, v kateri so njegovi predstavniki na občasnih srečanjih veliko pripomogli k boljšim vsebinam aktov. ISKRA, TOZD ŽUŽEMBERK Delajo kljub težavam Mladi iskraši v Žužemberku živijo in delajo v posebnih pogojih. Večina se jih na delo vozi iz okoliških vasi, delajo v dveh izmenah, pa vendar najdejo še čas za izobraževanje, družbenopolitično delo in šport. Takole je o delu mladinske organizacije povedala njena predsednica Geni Maver: »V mladinski organizaciji v TOZD Keramični kondenzatorji je vključenih 92 mladin- cev. Dobra tretjina jih je zelo aktivnih, drugi pa zavoljo izmenskega dela in oddaljenosti manj aktivno sodelujejo v mladinski organizaciji. Povezani smo z občinsko konferenco ZSMS in prek nje je že več naših mladincev odšlo na seminarje, kjer so pridobili veliko potrebnega znanja. Sodelujemo tudi z mladino Iskre, najbolj seveda na športnem področju.« I. I. USTANOVLJEN SE ZADNJI AKTIV NOVINARJEV GLASIL V OZD Za boljše obveščanje delavcev Ljubljanski aktiv združuje dvesto organizatorjev obveščanja Z ustanovnim občnim zborom organizatorjev obveščanja, urednikov, novinarjev in sodelavcev glasil v organizacijah združenega dela s širšega ljubljanskega območja — zbrali so se na republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije — so naposled uresničena dolgoletna prizadevanja novinarjev v organizacijah združenega dela, da se ustrezno organizacijsko povežejo in združeni prispevajc) h kvalitetnemu dviganju načinov in vsebine obveščanja v združenem delu. V naši republiki imamo več kot 500 glasil v organizacijah združenega dela, ki izhajajo v skupni nakladi 800 tisoč izvodov ena številka, z glasih pa se poklicno ukvarja približno 150 novinarjev; vsa druga glasila slone na politični zavzetosti in delovni vnemi družbenopolitičnih delavcev v organizacijah združenega dela. Organizacijsko se sedaj novinarji v OZD navezujejo na Društvo novinarjev Slovenije, po vsebini svojega dela pa kar najtesneje sodelujejo s komisijama CK ZKS in RS ZSS za obveščanje in politično propagando ter ustreznimi komisijami pri občinskih komitejih ZK in občinskih svetih zveze sindikatov. Za osnovno delovno zadolžitev so si organizatorji obveščanja, uredniki, novinarji ter sodelavci glasil v OZD zadah nalogo, da z različnimi oblikami dela prispevajo k boljšemu lastnemu poznavanju druž- benopolitičnega trenutka, ki ga živimo, ter k dvigu kvalitete glasil v organizacijah združenega dela. Novinarji v združenem delu so na ustanovnem občnem zboru med drugim ugotovili, da se glasila v OZD sicer uspešno vključujejo v družbenopolitična dogajanja, čeprav marsikatero glasilo še vedno piše preveč splošno in premalo z vidika svoje organizacije združenega dela, kar je tudi ena od osnovnih hib glasil v organizacijah združenega dela. Prav je, so poudarili na ustanovnem občnem zboru, da glasila v OZD, ki so sestavni del informativnega sistema v republiki, obravnavajo vsa pereča vprašanja naše družbe, ta vprašanja pa morajo obravnavati seveda s svojega zornega kota, tako kot določena vprašanja našega družbeno-ekonomskega razvoja pač doživljajo delavci njihove organizacije združenega dela. Z ustanovitvijo aktiva organizatorjev obveščanja, urednikov, novinarjev in sodelavcev glasil v OZD, ki povezuje več kot 160 novinarjev iz organizacij združenega dela s širšega ljubljanskega območja so sedaj združeni vsi novinarji v združenem delu v Sloveniji. Za predsednico ljubljanskega aktiva je bila izvoljena urednica glasila »Ljubljanska banka« Ida Rebolj, za podpredsednico urednica glasila »Lesninar« Lesnine Vlasta Vajda, za tajnika pa Jaro Novak. P.Š. DE sindikati po Jugoslaviji 8. aprila 1978 stran H ZADNJI ROK Ko so člani komisije predsedstva sveta ZSJ za dohodek in samoupravljanje razpravljali o pridobivanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, so večkrat ocenili, da akcijo uvajanja dohodkovnih odnosov zavirajo neizpolnjena opravila. Takšnih »pozabljenih« del je več, v glavnem pa gre za konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela na podlagi določil ustave in zakona o združenem delu. Nedavno je potekel zadnji rok za uresničitev vseh formalnih obveznosti pri oblikovanju TOZD. To je bila zadnja priložnost, da vse TOZD in samostojne delovne skupnosti odpro lastne žiro račune. Ne glede na to, da bo služba družbenega knjigovodstva še tri mesece preverjala, ali je to zakonsko določilo ZIS uresničeno, vse TOZD in delovne skupnosti, ki zamudijo tudi ta rok, lahko računajo s sankcijami. Vprašanje, zakaj je ZIS decembra lani sprejel to posebno uredbo, ko je že zakon o združenem delu določil, da mora vsaka TOZD odpreti svoj žiro račun, je nesmiselno samo na prvi pogled. Izmed 41.378 TOZD, kolikor jih je bilo vpisanih v sodni register 31.12. 1977, skoraj tretjina ali natančno 12.945 — nima lastnih žiro računov. V zadnih dveh letih je bilo ustanovljenih skoraj deset tisoč novih TOZD, žiro račune pa jih je v tem času odprlo samo 790. Očitno je, da so stare navade, da se s sredstvi TOZD upravlja iz centra delovne organizacije, oziroma da o njihovi uporabi odloča skupina vodilnih, še zelo vidne. V nekaterih delovnih organizacijah celo pravijo, da se enostavno bojijo delitve, ker bi s tem izgubili občutek solidarnosti med delavci TOZD! Ta, naj rečemo — strah, da bo delitev po rezultatih dela zmanjšala moč peščice posameznikov je zlasti prisoten v kmetijskih organizacijah. Ne glede na to, kakšna so in koliko spremenljiva so opravičila za ohranjevanje centralističnega načina upravljanja s sredstvi — vsaka TOZD in samostojna delovna skupnost, ki tudi v prihodnje ne bo imela lastnega žird računa, ne bo razpolagala z nikakršnimi sredstvi. Z. JOVANOV SVET ZVEZE SINDIKATOV KOSOVA O GOSPODARJENJU LANI Izgube manjše, toda Ponekod izkoristili samo polovico proizvodnih zmogljivosti — L* februarja zelo dobri rezultati Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Kosova je na razširjeni seji razpravljalo o gibanju proizvodnje v letošnjih prvih dveh mesecih in o izgubah, izkazanih na podlagi zaključnih računov za lansko leto. Predsednik pokrajinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Šalih Salihi je med drugim poudaril, da so februarski rezultati ugodni, saj je bila proizvodnja v primerjavi z enakim mesecem lani večja za 15,3% in je presegla predvidevanja iz resolucije za letos. Skupna rast v januarju in februarju pa znaša 6.6%, kar je REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJI HRVAŠKE O IZGUBAH V MESNI INDUSTRIJI VEČNO PRISOTNE IZGUBE Po oceni članov republiškega odbora sindikata delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije Hrvat-ske je pričakovati, da bo končna izguba mesne industrije v republiki za prejšnje leto znašala od 350 do 400 milijonov dinarjev, od tega pa kar 4 petine odpadejo na izgube organizacij »SIjeme«, »Gavrilovič« in »Belje«. Predsednik tega sindikata Ivan Arači je opozoril, da je približno 10.000 delavcev mesne industrije dohodkovno ogroženih. Izgube so se tako nakopičile in se še kopičijo, da je težko reči, kakšen dohodek bi morali delavci ustvariti, da bi izgube sanirali. Rešitev tudi ni v novem prevzemanju kreditnih obveznosti, saj bi to še bolj obremenilo to dejavnost. Zakaj je stanje v mesni industriji takšno in kje bi morali iskati rešitev je vprašanje, ki so si ga zastavljali vsi udeleženci sestanka. V zvezi s tem so omenili vidno povečanje obveznosti iz dohodka in to za približno 51%, kar je posledica predvsem prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim ter povečanja obresti za posojila. Zmanjševanje materialne pod- lage ob povečanju obveznosti pa vsekakor slabi reproduktivno sposobnost mesne industrije. Neracionalno poslovanje se kaže tudi v nezadostni izkoriščenosti zmogljivosti, presežku delovne sile, pomanjkljivi organiziranosti, slabi poslovni povezavi in nepopolni poslovni in razvojni politiki. Tehnična opremljenost mesne industrije je na nizki ravni, poleg tega pa je zanjo značilno mnogo klavnic in tovarnic z majhnimi zmogljivostmi, od katerih pretežen del ne izpolnjuje tehničnih in tehnoloških normativov, ki bi tej proizvodnji dajali obeležje industrijske proizvodnje. Celo 5 največjih predstavnikov industrije za predelavo mesa vidno zaostaja za tehnič-no-tehnološko ravnijo te dejavnosti v razvitih državah. Po oceni udeležencev sestanka ni mogoče od sedanje tehnične opremljenosti oziroma od zastarele opreme,- ki je v glavnem za odpis (60 do 80%) pričakovati večjih učinkov v poslovanju ne glede na to, da sedanje zmogljivosti niso dovolj izkoriščene. Treba je namreč vedeti, da je oprema večinoma zelo zastarela. Na seji so dalje ugotovili, da pri odobravanju maloprodajnih cen svežega mesa in mesnih izdelkov nastajajo zamude in prav v tem času mesna industrija ustvari največ izgub. V tem letu so ukinjene tudi premije in kompenzacije za meso in za ta znesek so povečane maloprodajne cene mesa. Pri tem pa je treba povedati, da se je koruza kljub rekordni žetvi podražila. To bo nedvomno imelo nezaželene posledice in bo škodljivo vplivalo na mesno industrijo. Tudi letošnje leto se je začelo dokaj neugodno za mesno industrijo. Ukinjene so premije za junce in kompenzacija za sveže meso, maloprodajne cene pa so večje samo za znesek odpravljenih premij in kompenzacij. Na koncu naj omenimo, da je grupacija mesne industrije lani za- čela akcijo za ustvarjanje enotne razvojne politike; njen namen je bil ustvariti možnosti za modernizacijo sedanjih in ne gradnjo novih zmogljivosti ter nenehno zagotavljanje stalnih virov živine za klanje ter za odpravljanje nesorazmerij med predelovalnimi zmogljivostmi in zmogljivostmi za vzrejo živine. Žal pa na tem področju doslej še niso bili doseženi kakšni večji rezultati. Prav zato je poglavitna naloga mesne industrije uskladiti načrte in programe razvoja ter izhajajoč iz surovinske osnove in možnosti prodaje, sprejeti samoupravne sporazume, ki bi natančno določili ustrezne ukrepe in dejavnosti za uresničevanje določene poslovne politike. R. VUJATOVIČ manj od predvidene rasti. To pomeni, da tisto, kar so zamudili v januarju, niso mogli nadomestiti v februarju. Kljub temu pa lahko ugotovimo, je poudaril, da je proizvodnja v tem letu dobro stekla in je v prihodnjih mesecih pričakovati še večjo rast proizvodnje. V 13 grupacijah na področju industrije je bila proizvodnja manjša, v 16 panogah pa je bila proizvodnja večja v primerjavi z enakim obdobjem lani. V dejavnostih, ki niso ustvarile lanske ravni proizvodnje, so tudi zelo pomembne za industrijo pokrajine. V njih je zaposlenih mnogo delavcev. Prav zato bi morali uresničevati nagrajevanje po delu in skupno ustvarjenem dohodku. Posebej značilno pa je to, da so osebni dohodki naraščali mimo rezultatov dela, ponekod celo za 30 %. Na seji so posebej govorili o izkoriščenosti zmogljivosti, saj so le-te v nekaterih panogah izkoriščene le s 50 %. Prav zato bi morali v teh panogah pripraviti boljšo organizacijo dela, doseči večjo izkoriščenost surovin in povečati kakovost izdelkov. Nekatere organizacije združenega dela niso organizacije dela prilagodile samoupravnim aktom, ki so sad določil zakona o združenem delu. Na seji so nato razpravljali o izgubah, ki so znatno manjše kot so bile leto poprej. Sekretar sveta Svetislav Vukovič je poudaril, da je fizični obseg industrijske proizvodnje večji v primerjavi z letom 1976 za 12%, skupni prihodki v gospodarstvu so večji za 36 %, porabljena sredstva za 33 %, dohodek za 45 %, čisti dohodek za 27’ gube pa šo manjše za 42 %-| čilno je, da se je zapdslovs1] gospodarstvu Kosova gibal4 je predvidevala resolucija4 spodarskem in socialnenik zvoju te pokrajine. Prav saniranje izgub zahteven .. a • blem, zlasti kar zadeva zag° je je te v kvalitetnejših sredstev J '"Ovs bila le-ta že porabljena v P "lih o njih letih. , 4ag0j Poudarili so, da so mat#! fee, osnove združenega dela zerve narasle v primerj* itjj^ letom poprej in da je po^iibu 'i Iz 11 i « 1 o 11 \ rr-i o t-r-vz-vcz-vf-Nn/lct * ^ akumulativna sposobnost 1 r ženega dela. Vse to kaže nalL ’ a 1 h tivne spremembe v gospotC31® ti Cjl nju, še zlasti je treba ornem11 leU: bilnejša gibanja in kvalitetnih elemente gospodarjenja, ^ton Posebej pa so opozori'1 ^ konkretne naloge, ki so bileS jo jt Uk jete na prejšnjih sejah ter 'Jti in odgovornost sindikata p11 pravljanju slabosti, ki p°' (en čajo izgube. Sindikat je že Z: sprožil akcijo, da bi odp4^ takšne slabosti, to akcijo P* kot so poudarili, treba posp4 ^cij Govorili so tudi o sprejel sanacijskih programov, o^ks^ dah pri njihovi izdelavi, o m£ hilu nih analizah poslovanja, ^ po rezultatih dela. Da bi sp(l ^ kvalitetne sanacijske progP ^ . je treba predvsem analizir3' „ Ijavne razvojne programe," danjo organizacijo dela in P£ ^ S vanja in seveda samoupfJ 0rti; organiziranost ter celotne , ve c benoekonomske odnose- fe, lavce pa je treba seznaniti*5 ')U(]C ifi1 d dogajati, da bi zanje samo ožje skupine. it %st cijskimi programi in ne VUgc ve" kK' T. DE OEUVSKA ENOTNOST NOVO IZ ZALOŽBE DELAVSKE ENOTNOSTI Mitja Gorjup SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO ...»Časnikarjem s to knjigo ni zapustil samo .priročnika’, ki ga je napisal izredno nadarjen urednik in pisec, temveč tudi prepričljiv .kodeks’ jugoslovanske šole socialističnega samoupravnega novinarstva...« ... »Knjiga nam bo — kar zadeva novinarstvo — razkrila globoko analizo stanja...« (Franc Šetinc v spremni besedi) Na knjigo opozarjamo vse novinarje, prav tako pa tudi vse organizatorje obveščanja in urednike ter sodelavce glasil v organizacijah združenega dela. Cena 140 dinarjev. Naročila sprejema ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. Tudi na teh volitvah za različne visoke družbene funkcije so bili izvoljeni bivši delavci, ki so se poprej uveljavili kot profesionalci v sindikalni organizaciji. Tudi zdaj se je znova zastavilo vprašanje; zakaj se niso vrnili na svoja prejšnja mesta, za stroj, v tovarno? Prav je, da odgovorimo. Delali so v tovarni, za katero sploh ne bi mogli reči, da je bila tovarna. Od ust so si jemali za delavsko ali ljudsko univerzo, za prvo srednjo šolo v svoji občini, za svoje otroke in zase. Ob delu za strojem so se učili v rA»NIIKE N*yiNE reka. In drugič: ali bomo tudi to uveljavljanje proizvodnih delavcev prek partije in sindikatov zadušili, zavrli, in odstranili ta skromni »kanal« prodiranja delavcev na poklicne družbene funkcije. Kako naj bi potem v tej skupnosti delavcev in kmetov ali samoupravljalcev s kadrovsko politiko potrjevali, da smo prav takšna delavska država? Ali vemo, kaj po- meni 10 let ali več delati kot kovač, učitelj, zdravnik zmeraj na istem mestu, zmeraj graditi družbo in ne imeti možnosti, da se premostijo ograje prej zamišljenih poti kariere ali pa tistih, ki nam jih je vsilila lastna birokracija s svojimi kvazipolitičnimi kombinacijami. Kaj pomeni, če opozarjamo na posameznega delavca, ki je od pomožnega delavca prišel do direktorja delovne organizacije ali do vrhunskega strokovnjaka, če za tem ne stoji ves sistem ukrepov, da bi to postalo pra- vilo našega kadrovskega ra j »rj Na tisoče je vprašanj, kise U Ijajo okrog izvolitve in na ^ treba odgovarjati, saj nam sK" jasno, kaj se dogaja, ko se sr# - - d vec v vlogi delegata v zboru nega dela s svojim osebnim 1 kom v višini 4.500 dinarjev ie kovnjak v administraciji iste?" XWen s trikrat večjim dohodkom. 'J^ili nuA' pa le-ta ni zrasel iz te sam° rj'£'*Jo bitke. Zato še eno vprašanj6' univ... ..v. ■ k* — _ »1 P naj bi se drugače prebijali- gj;pPič| NAROČILNICA Pri ČGP Delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST nepreklicno naročamo.......... izvodov knjige Mitja Gorjup; SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO. Knjige pošljite na naslov: . .................. Poštna št. kraj; .............................. Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. Žig Čitljiv podpis naročnika teh svojih in naših šolah ne zaradi diplom, ampak zato, da bi bolje proizvajali, ustvarjali večji dohodek, omogočili tisočem drugih, da lažje začno in ustvarjajo. Voljeni so bili v komisije delavskih svetov, v izvršilne odbore sindikalnih organizacij, za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij, v sekretariate partijske organizacije. Gradili so samoupravljanje od brigade do obrata, od ekonomske enote do temeljne organizacije združenega dela, do tovarne in na koncu do občine. Prišli so tudi do nje in tu v glavnem začeli »politično delo« za plačo. Prvič so začeli živet-od politike. Zdaj »gredo« naprej: da bi še naprej živeli od politike; ali pa, ko pa gredo nazaj: da bi vodili združeno delo, na mestu direktorjev, tehnologov itd., opravljajo vodilne funkcije. Zakaj ne bi bilo tako in kdo drug bi lahko namesto njih opravljal to? Iz katere šole ali iz katere fakultete naj bi jih kdo nadomestil. Koga ovirajo, da bi se izpopolnjeval v tovarni, pri delu, pri graditvi samoupravnih socialističnih odnosov? Mar se ne bi bilo bolje vprašati: zakaj tako malo strugarjev, orodjarjev, učiteljev, zdravnikov, umetnikov po opravljenem izpitu samoupravne in proizvodne prakse gre naprej na vodilna delovna mesta ali zakaj takoimenovana »kadrovska ob- iko »kaplja« namesto, d a« oziroma, da bi bila NENAD Skrb za upokojence VPRAŠANJE: V prilogi Delavske enotnosti »Vzajemnost« št. 1 z dne 28. 1. 1978 sem zasledil članek o skrbi za upokojence v organizaciji združenega dela AERO Celje. Ta skrb naj bi se poleg drugega izražala tudi v posebnem dodatku k pokojnini delavcev v tej organizaciji, ki so bili v delovnem razmerju pri njej najmanj pet let pred upokojitvijo. Tudi v naši organizaciji smo nameravali urediti na podoben način dodatke k pokojninam naših bivših delavcev-upokojencev. Pred dokončno ureditvijo in pripravo ustreznega osnutka splošnega akta pa smo v dvomih, če je taka ureditev sploh skladna z ustavo in predpisi. Prosimo vas zato, da pojasnite, če je naš dvom jencem prispevajo .t\/c dolo^K denarni zneski h kritju % k nih socialnih in drugih P01^)' 1 kadar prejemajo nižje P°-0JP upravičen. Z. B., Ljubljana ODGOVOR: Vaš dvom o pravilnosti in zakonitosti posebne skrbi za upokojence, kot jo imate namen urediti v vaši organizaciji in kateri dajete za primer tovrstno skrb v podjetju Aero Celje, ni upravičen. Pokojninska osnova, ki je podlaga za opredelitev materialnega položaja delavca ob upokojitvi, saj se od nje odmeri pokojnina, je po zakonu mesečno poprečje valoriziranih osebnih dohodkov, ki jih je de-lavec-zavarovanec prejemal za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih K) letih zavarovanja pred odhodom v pokoj.ali v katerih koli zaporednih K) letih zavarovanja po njegovi izbiri. Iz tega izhaja, da je v pokojnini zajeto tudi delavčevo minulo delo, del njegovega minulega dela pa je seveda ostal v organizaciji, kjer je bil delavec zaposlen. Skrb za delavce, ki so se upokojili, je potemtakem potrebno šteti kot delno vračanje rezultatov tega njihovega minulega dela, posebno še zaradi tega, ker je ta skrb namenjena pretežno tistim delavcem upokojencem, ki imajo nižje pokojnine, ki so torej tudi manj minulega dela prejeli v obliki pokojnine. Izplačevanje posebnih dodatkov upokojencem pa je potrebno šteti tudi kot uresničevanje načela solidarnosti, ko se delavcem-upoko- porabe, ki služi zadovoljsv .,j-potreb delavcev po stalTers. njih, prehrani, počitku, Te*tre‘i ^ ciji, kulturi in drugim P°^c bam. Iz tega sklada se. krijejo tudi stroški, ki ® organizacija z upok°J ^nj Namera vaše delovne ot& ielav' zacije, da svojim bivšim 0 cem, ki so se upokojili. ^ izplačevati posebne doda .j1 pokojninam, po predho sv sprejetju posebnega sp10*):« 'oC akta ni nasprotna predpisom in ustavi, paC zaradi priznavanja mm poj,, ‘ dela z njimi skladna. K p f kupon PRAVNIK SVEt lili izobraževanje, kultura, znanost 8. aprila 1978 stran tudentje VISOKOŠOLSKE temeljne organizacije strojništvo univerze Mariboru organizirali tribuno pod naslovom »človek, znanje, jODUKTIVNOST«______________________________ Mar združeno delo es želi strokovnjake? 'Jnitno pripravljena tribuna, a zelo malo predstavnikov gospodarstva n p0 en !?a lasten razvoj avtomobilske indu-agcl '!e je potrebno imeti izredno močno v. 1 °vsko zasedbo v razvojno razisko-v P "'h oddelkih, le-te pa si TAM nikakor t (j *a£°tovil, še manj pa mu zagotavljata 1 in _te''en kader obe slovenski univerzi, 0 Mariborska kot ljubljanska. Če se l0Ve el'M samo na fakulteto za strojništvo v lSt z °'iani in visoko tehniško šolo v Marina! jj1 * * *’lahko ugotovim, da ne ena ne druga po^.^a v svojem programu avtomobili-enP1 e usmeritve. Medtem ko predavajo o ite lih turbinah imamo v slovenskem • .ij °ru samo eno organizacijo združe-°\e' f ^eIa’ ra^' ^^šen kader. Preda-er vlj,udi 0 parnih kotlih, parnih in plin-j pfi Grbinah, o nuklearni tehniki itd., po' 0 P3 potreb po tovrstnih kadrih, it 112a aplikativno spremljanje teh de-,dp'J°sti...« |0P\ *° je razmišljal projektant v kon-c'j> TOZD raziskave in razvoj de-ieI,,3i^eorganizacijeTAM —SCV dipl. inž. 0 £i, s ženica in svoje misli tudi objavil v ^ >yU 'colektiva TAM 4. marca letos. VV^i03 te8a c'tata Je le e£len izmed 0gf>. Mtnih dokazov za trditev, da dolgo-:ira® L1 'nteresi - ---—1""~—'------------ vzgojnoizobraževalnem da šolanje na ^ >-Cesu niso zaživeli in *r0 ^trojništvo še ni plod sodelovanja aPjj ^a ni rezultat načrtovanja in Z !|L tiss^i dela,« je povedal študent Dragan 'e- 1. c> ki je v torek v Mariboru vodil na študentov organizirano tribuno iVetli|jt®esl0rn »Človek, znanje, produktiv- ^Velikokrat se srečujemo z dej- KAli^’da posamezni pedagoški delavci ■ 11 Predavanj (kar se močno odraža l 1,3 vajah) dajejo vse preveč pou-a teoriji, medtem ko je praktična ^dtev posameznih področij redko t*aa. Razlog za to je v mnogih primerih u t>di v kratkotrajni prisotnosti posa-Pedagoških delavcev v »praksi«, ^žojuje tudi delno odtujenost poda-11 ' materije od konkretne Radijske sc $\ ka1{|lL^ So študentje mariborske VTO icefT^ištv /5|ii °lVo dajali pripombe na učni pro-’ s° poudarili, da so preslabo oboro-Uy^'o * k' konkretneje vplivali na °ii’slt|ie ° Vse^‘no- Dekan visoke šole pa =gažt Pie ta^0le govoril: »Slovenski prostor i. ^ °bi]^a^en’ da bi lahko v njem znanost .............................. jjj. ‘l9j1 na tako ozke specializacije, kot to j6' V Ve^jih državah. Zato je učni pro-' #1i' Ž ta'c’ da vam lahko da res splošno )3 C10 izobrazbo. Seveda je to dobro, kajti če bi bile specializacije preozke, bi se kaj lahko zgodilo, da bi se kot diplomanti znašli na cesti, brez službe. Morali pa bi se posluževati funkcionalnega izobraževanja ...« »Študij mora dati diplomantu trdno osnovo,« je povedal Maks Senica. »Čim manj naj bo enciklopedičnega znanja, kajti potrebujemo ljudi, ki bi znali logično misliti, ki bi znali razmišljati na višjem nivoju... Zato je povezanost združenega dela z univerzo nujna. Ne potrebujemo »salonskih« predavateljev, pač pa takšne, ki znajo nekaj tudi v praksi. To vam govorim iz lastnih izkušenj. Predavanja so dosegla svoj namen mnogokrat le tedaj, ko so nam predavali ljudje proizvodnje.. .«- Pa je prišlo na tribuni do prvega paradoksa na relaciji univerza — združeno delo. »V četrtem letniku smo želeli dati v TAM skupino »motoristov«, kjer bi jim »salonski« predavatelj predaval v praksi,« je povedal predstojnik VTO Strojništvo dr. Adolf Šostar. »In kaj se je zgodilo? Iz TAM smo dobili negativen odgovor!« Ugotovitev Vlada Markeža, pobudnika tribune, je bila potemtakem le logična: »Sporazumi o sodelovanju med univerzo in organizacijami združenega dela torej so, vendar jih mi študentje ne čutimo. Le kako je mogoče, da študent naše šole v štirih letih ne vidi več kot dve tovarni? Pa tudi udeležba predstavnikov združenega dela na tej tribuni kaže, kako so zainteresirani za nas. Mar to ni dokaz, da je sodelovanje kljub samoupravnim in še kakšnim drugim sporazumom ničevo?« Nadaljnja debata na torkovi tribuni v Mariboru se je vrtela tudi okoli izboljšanja študijske prakse, izbora ustreznih mentorjev, o predavanjih družboslovnih znanosti, kajti bodoči inženirji morajo postati celovite osebnosti našega samoupravljanja, pa o študiju tujih jezikov, ki jih doslej niso imeli na programu. Diplomant iz Pomurja je želel, da bi na visoki šoli predavali tudi poglavja iz ekonomskih znanosti, »kajti v naši pokrajini je le 25 strojnih inženirjev in vsi so na vodilnih položajih.« Študentje strojništva mariborske univerze se zavzemajo za takšen vzgojno-izobraževalni sistem, ki bo oblikoval celovito in vsestransko razvite, socialistično orientirane in samoupravno angažirane mlade osebnosti. »Skratka, hočemo šolo, ki nam bo zagotavljala in nudila vse to, kar je bilo doslej v revoluciji jugoslovanskih narodov in narodnosti ustvarjenega, ki nas bo pripravila ob tesnem sodelovanju združenega dela za nadaljnje kreativno delo, v borce za nove in kvalitetnejše odnose, za odpravljanje vsega tistega, kar danes zadržuje hitrejši razvoj naše skupnosti.« Ali jim je to uspelo na torkovi tribuni »Človek, znanje, produktivnost.« Ne povsem! Združeno delo je kljub samoupravnim sporazumom o sodelovanju z univerzo povsem odpovedalo. Le kako si je mogoče drugače razlagati dejstvo, da so se kljub vabilom tribune udeležili le predstavniki TAM, Elkoma, in Gorenja? In to kljub temu, da je bila ta tribuna prispevek bodočih mariborskih inženirjev k Vlil. kongresu Zveze komunistov Slovenije... D. KRIŽNIK V počastitev 8. kongresa ZKS so v avli Ljubljanske banke na Trgu revolucije priredili razstavo knjig Cankarjeve založbe ob akciji Komunista »Človek in knjiga« in razstavo slikane keramike akad. slikarja Franceta Slane. Študij ob delu — še vedno stvar posameznika Ljubljanska in mariborska univerza sta S. marca razpisali vpis v začetne letnike visokošolskih delovnih organizacij v študijskem letu 1978 —79. Odziv je bil v začetku zaskrbljujoč, predvsem s strani zaposlenih, ki bi radi študirali ob delu. Kaže, da se v usmerjenem izobraževanju stvari niso dosti premaknile. Še vedno ostaja posameznik tisti, ki išče možnosti, lista časopise in teka po visokošolskih delovnih organizacijah. Delovne organizacije pa...? Človek, ki se odloči za študij ob delu, se sreča s težavami vsaj na treh straneh — v svoji delovni organizaciji, v šoli in svojem zasebnem življenju. S tretjo uredi vsak sam, pri prvih dveh pa mu je treba nuditi kar največ pomoči, saj je v interesu vse družbe, da bo imela dovolj strokovnjakov. Visokošolske delovne organizacije kažejo kar precejšnjo pripravljenost, dislocirani centri so ustanovljeni do zdaj že v preko 30 občinah. Res pa je, da so ti centri namenjeni predvsem študiju ekonomskih, upravnih in organizacijskih področij, tehničnih centrov pa primanjkuje. Še največ uspeha dosega strojna fakulteta, ki organizira študij razen v Ljubljani še v treh občinah. Vzrok temu je zelo enostaven — študij tehničnih smeri je teže organizirati, ker so potrebni laboratoriji, vaje in še marsikaj, kar zahteva lepe vsote denarja. Ta pa prihaja še vedno le od šolnin, namesto, da bi ga preskrbelo združeno delo. Organizacije združenega dela so šele zdaj začele odkrivati svojo vlogo na tem področju. Prav odziv na omenjeni razpis je dokazal, da so vlogo res le začele razumevati. Razpis je bil objavljen v Delu in Večeru, v obveščanju delovnih organizacij sta sodelovali tudi Gospodarska zbornica in skupnost za zaposlovanje, tako da so bile prav gotovo obveščene vse delovne organizacije. Kljub temu so prijave začele prihajati šele v drugi polovici roka, kar je celomesečni prijavni rok skrčilo na slaba dva tedna. To je zgovoren dokaz, da ni bilo celoletnega načrtovanja in usmerjanja izobraževanja, kar naj bi bilo naloga samoupravnih organov in pristojnih služb v delovnih Organizacijah. Odločanje in obveščanje je bilo znova prepuščeno posameznikom, kadrovske in druge službe pa so lepo spale. Nekatere menda šele .iščejo svoj pomen v izobraževalnem sistemu, druge so slabo kadrovsko zasedene, nekje se (kolikor se) ukvarjajo le s štipendijami, namesto da bi se predvsem posvečale svojim delavcem... Delavcu ne preostaja drugega, kot da se zanaša na osebne informacije, brska po časopisih in se dogovarja neposredno z visokošol- sko organizacijo. Ustanovljene so posebne izobraževalne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje. Samoupravni mehanizmi torej obstajajo, a ne delujejo niti za redne študente in kar je njihov največji »greh«(predv-sem ne za študente ob delu. Letos je bil sicer storjen korak naprej, ko so skupnosti za zaposlovanje organizirale obveščanje in posvetovanje za kandidate študija ob delu v vseh slovenskih občinah. Odziv pa je bil nizko pod pričakovanim, kar spet kaže na pomanjkanje celoletnega obveščanja. Tako lepo začrtano usmerjanje izobraževanja se je zreduciralo na enomesečno kampanjsko akcijo v marcu in prvih dneh aprila. Da primanjkuje stalnega dela in odgovornega opravljanja nalog vseh družbenih dejavnikov na tem področju, kažejo tudi pripravljalni tečaji delavskih univerz. Organizirajo jih za delavce, ki bi radi študirali, nimajo pa končane štiriletne srednje šole. Ti tečaji kažejo, da so ambicije veliko večje od pripravljenosti. Če bi bili delavci pravočasno obveščeni in usmerjeni, bi se lahko priprave za vpis na višjo ali visoko šolo začele leto pred vpisom, ne pa tik pred začetkom študija. Tudi pri teh pripravah se je pokazalo, da je vse (tudi financiranje) prepuščeno posameznikom. To so potrdili tudi na Gospodarski zbornici, kjer si prizadevajo, da bi celotno združeno delo enotno nastopalo v usmerjanju izobraževanja in taki vodilo svojo srednjeročno in dolgoročno kadrovskopoli-tiko. Letos bo ob delu študiralo približno 5000 delavcev, kar je dobra tretjina vseh študentov. Večina se bo odločila za družboslovne smeri in to na »svojo roko«, saj se vse premalo odloča in usmerja preko delovnih organizacij. Na gospodarski zbornici teče široka akcija, da bi te in številne4ruge stvari uredili čimprej. Pozivajo vse delovne organizacije, naj se iz povsem humanih razlogov (če že lastnega interesa nočejo videti) te akcije udeležijo. 35()()() mladih ljudi zaključuje osmeletko in čez 3 do 5 let se bodo vključili v združeno delo. Zanje je odločitev o smeri izobraževanja življenjsko vprašanje, nič manj pomembno pa ni za gospodarstvo in celotno družbo. Zato naj delovne organizacije store vsaj nekaj ter sporoče podatke o štipendijah in učnih mestih. Starši, pedagogi in poklicni svetovalci potrebujejo za pravilno usmerjanje na enem ncstu zbrane podatke o domovih, štipendijah in učnih mestih. Prepričsmi so, da jim bo to uspelo do 15. aprila, če bo odziv delovnih organizacij tak, kakršen bi v naši družbi moral biti. C. B. JUBILEJ PRIMORSKEGA AKADEMSKEGA >KSKEGAZB0RA V|NK0 N/ODOPIVEG ___ I Vodopivci — izpoved | zahodne Slovenije --------------------------- I6''*1 80 študentje dosegli številne uspehe, izmed eflčth./1*1 pa je še vedno največji tisti iz leta 1958, ko so v Arezzu j1''''l0vega boja za preživetje, za jj.Aine JI družitev. Vodopivci so izpoved L- i Has°V.enije- Dokler bodo ti fantje in vrst VC' so neposredni nadaljevalci %je i.6 .'n zavidljive primorske pevske l, 'ka’ Je bila nenehna moralna sprem- 1, "s '“'je. uoKier noao u r; /'k peStJ edn'ki živeli in prepevali, bodo v rSjo ^ ' 'Mašalj dih Kosovelovih borov, k^erit °Ce’ toPhno Sredozemlja in tem-ft r kot SVoie mlade osebnosti, saj je ta KrCe ^evt Pred enajstim' Ie!' zapisal naš > Prin, ’vzklil iz potrebe in idealne za-je°rSkih “kademikov.«" L'. 0^ bred štirimi leti, 19. januarja L85 pev~, 'Ustnici primorskega akadem ljtl0vščjn- e”a zbora Vinko Vodopivec v ) * Nof -?°'0ri‘ znani umetnostni zgode "Maž Pavšič, in podobne besede bodo slišali tudi 22. tega meseca, ko bodo Vodopivci (»ta beseda je po dvajsetih letih že dobila pravico bivanja v slovenskem jeziku«), praznovali svoj srebrni jubilej, kajti kljub občasnim krizam, ki so pravzaprav nujne spremljevalke vsakega umetniškega ustvarjanja, je dejstvo njihove umetniške izpovedi neizpodbitno. Petindvajset let je minilo, ko se je skupina primorskih študentov odločila ustanoviti svoj pevski zbor. Že na prvem koncertu (24. aprila 1954) v Kanalu, rojstnem kraju ustanovitelja in prvega dirigenta Antona Nanuta, pa so mladi pevci poželj svoj prvi aplavz. Kmalu za tem si je ta »zbor primorskih študentov nadel ime po priljubljenem sklada- 1 telju in narodnjaku Vinku Vodopivcu (16. januarja srno proslavili stoto obletnico nje- govega rojstva), njegova pesem »Žabja svatba« pa je odtlej zborova himna. Po štirih letih trdega dela in samoodpovedovanja je zbor že dosegel uspeh, kakršnega doslej še ni dosegla nobena slovenska vokalna skupina. Na mednarodnem polifonskem natečaju v toskanskem Arezzu — neuradnem svetovnem prvenstvu — so se Vodopivci 1958. leta v konkurenci množice zborov z vseh kontinentov uvrstili na prvo mesto! Tedaj so študenti tudi dobili pravico, pred ime svojega /bora pripisati naziv »akademski«. Samo štiri leta kasneje so poželi nov. triumf. Pod taktirko Braneta Demšarja so v konkurenci vseh dotedanjih zmagovalcev Arezza osvojili tretje mesto, kar je pravzaprav rezultat enake teže. Odtlej so Vodopiv ce želeli slišat: povsod. Nastopili so v VVroclavu. Poznanju. Varšavi, Krakovu, Solunu, Atenah, Kairu, Aleksandriji, Tolmezzu, Montreauxu itd., v svoji 25-letni karieri pa so imeli že blizu 400 koncertov in v Jugoslaviji ni večjega kraja, kjer ne bi zapeli. Razred »excellent« so potrdili 1974. leta, ko so v Montreuxu v Švici v konkurenci dvajsetih zborov iz vse Evrope osvojili drugo mesto. Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopiv ec, ki že dolgo ni več samo »primorski«, kajti v njem pvijejo študentje iz domala vse Slovenije, so vodili dirigenti Anton Nanut, Marko Munih, Jože Hanc, Brane Demšar, Ciril Krpač, Marjan Gabrijelčič. Mirko Šlosar, Nikolaj Žličtir pa spet Brane Demšar. Da pa je zbor lahko uspeval, je ime! svoje hvaležno zaledje pri skladateljih Alojzu Srebotnjaku, Blažu Arni'''.,. Ubaldu Vrabcu in zboru vselej zvestem Radu Simonitiju. Pokroviteljstvo nad osrednjo slovest-nostjo ob 25-letnici zbora, ki bo 22. t. m. v Ajdovščinije prevzel častni odbor v sestavi: predsednik SAZU, akad. red. univ. prof. dr. Janez Milčinski, prorektor univerze red. univ. prof. dr. Slavko Hodža, delegat skupščine SFRJ dr. Joža Vilfan ter Rado Simoniti in Danilo Čadež. Po slavnostnem koncertu bodo pod taktirko Antona nanuta vsi dosedanji člani zbora zapeli nekaj pesmi iz železnega repertoarja APZ Vinko Vodopivec, med njimi tudi taka imena kot so Dragiša Ognjanovič, Peter Čare. Danilo Čadež, Ciril Krpač. Klavdij Koloini itd. DAMJAN KRIŽNIK DE šport, oddih, rekreacija 8. aprila 1978 stran J! Veselje do aktivnosti — veselje do življenja... Tako kot vsako leto so imeli tudi letos na prvo pomladno nedeljo invalidi svoj dan. Praznovali so mednarodni dan invalidov, ki je letos minil pri nas pod geslom »invalid-delavec-samou-pravljalec«. Čemu pravzaprav sploh »dan invalidov«? Zato, ker je na svetu precej večje število invalidnih oseb, kot pa si ljudje, ki se za probleme invalidov posebej ne zanimajo, sploh lahko predstavljajo. In ne navsezadnje tudi zato, ker se borimo, da bi vsi invalidi živeli in delali enakopravno z vsemi, ki jih obkrožajo, da bi postali na vseh področjih zares enakopravni člani naše socialistične družbe. Zato dan invalidov. Pa tudi zato, ker smo za te ljudi doslej tudi vse premalo storili. Boleč je podatek, da imamo samo v Sloveniji blizu 65 tisoč delovnih invalidov. Ob tem pa se lahko pohvalimo, in to je vsekakor nekoliko bolj razveseljivo, da smo v minulih letih precej storili na področju preprečevanja invalidnosti in .udi na področju rehabilitacije invalidnih oseb in njihovega vključevanja v združeno delo. Žal pa prihaja na tem področju dela do zastojev, saj se pogosto ne poslužujemo vseh možnosti za hitrejše in učinkovitejše vključevanje invalidov v vsakdanje življenje, z vsemi pravicami, z vsemi obveznostmi. Med zelo delavne organizacije, ki skrbe za rehabilitacijo naših invalidov, šteje nedvomno tudi Zveza za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Zveza vključuje blizu 400 osnovnih te-lesnokulturnih organizacij s 100 tisoč invalidi. Zanimivo je, da so reprezentance naših invalidov osvojile na dosedanjih športnih tekmovanjih na najvišji svetovni ravni v številnih disciplinah najbolj dragocena odličja. Kljub vsemu pa se nepoučeni ljudje še vedno sprašujejo, zakaj se invalidi sploh ukvarjajo s športom, čemu invalida, ki je že tako prizadet, še dodatno obremenjujemo z dejavnostjo, ki je celo za zdravega človeka po svoje naporna. Strokovnjaki odgovarjajo na zastavljeno vprašanje nekako takole: športna dejavnost je za invalide pomembno in zelo učinkovito zdravilo. Zato naj ga predpiše le zdravnik! Zdravnik mora pri tem natančno vedeti, katere telesne in psihične sposobnosti so še preostale invalidu po njegovi bolezni ali poškodbi. Na podlagi teh ugotovitev šele določi vrsto športa, s katerim se invalid lahko ukvarja. Na račun neprimerne športne dejavnosti se lahko namreč invalidnost še poveča! Vsa ta in seveda tudi druga načela morajo poznati poleg zdravnikov, ki se neposredno pečajo z rehabilitacijo invalidov, tudi zdravniki, ki sodelujejo z invalidskimi športnimi organizacijami. Zato se danes medicinci že za časa svojega študija seznanjajo tudi z invalidskim športom. Za zdravnike pa organiziramo pri nas tudi posebne posvete,_na katerih obnavljajo in širijo svoje znanje o pomenu in učinku športne dejavnosti na invalide. Podobno, kot za zdravnike, velja tudi za vaditelje in trenerje, ki skrbe za športno rekreacijo invalidov. Svojo dejavnost morajo usmerjati tako, da bo aktivnost zanimiva za invalida, da se bo veselil dnevov na športnem igrišču ali v naravi. Le v tem primeru predstavlja za invalide šport tisto zdravilo, ki vrača človeku telesne in umske sposobnosti, ki vliva slehernemu človeku veselje do življenja in dela. A. ULAGA Na Kohli so se srečali smučarji in smučarke Iskre in Gorenja. Med najboljšimi so bili najhitrejši Mohorič, Verdnik, Možina, Kalan in Gregor. H. J. J NOV ŠPORTNO REKREACIJSKI CENTER V KOPRU J Oživljena Bonifikt Tam, kjer je nekoč valovalo morje, bodo zrasli športni objekti. Okol1 bo ograj, njihova vrata bodo vedno odprta na stežaj V zadnjih letih smo storili v Sloveniji precej za hitrejši razvoj telesnokulturne dejavnosti. Skrbimo za prirastek prepotrebnih strokovnjakov, pospešeno gradimo odprte in zaprte športne objekte, ki štejejo med osnovne pogoje za uresničevanje zastav-njenih načrtov. Razumljivo so razlike med opravljenim delom precejšnje. Marsikje so telesnokulturni delavci in družbenopolitične organizacije visoko zavihali rokave, drugod spet so vse skupaj bolj prepustili toku časa. Zato se v nekaterih slovenskih krajih danes lahko pohvalijo z marsičem lepim in potrebnim, drugje spet pa še vedno ne premorejo ničesar: ne poklicnih strokovnjakov, ki bi vse sile usmerjali v organizacijo športnega življenja, ne najnujnejše materialne baze, ki bi omogočala mladim, delovnim ljudem in sploh vsem redno tele-snokulturno aktivnost. In med slednje, ki se ne morejo ravno preveč pohvaliti z opravljenim delom, ki niso pretirano ponosni na število in velikost svojih športnih površin, šteje tudi slovenska obala, točneje — mesto Koper. Kar je res, je res: malo ljudi se tu ukvarja z vprašanji telesnokulturnega življenja, da o zares zaskrbljujočem pomanjkanju športnih objektov sploh ne govorimo. In, ker nimajo tu ne prvega ne drugega, očitno so le malce preveč odlašali in cincali v minulih letih, so rezultati vsega tega vse prej kot spodbudni. Težko je namreč uresničiti še tako skromen načrt, če ne razpolagaš z ničimer, če imaš roke popolnoma prazne. Vse pa kaže — vsaj zdi se, da gre to pot zelo zares — da bodo končno tudi v Kopru nekaj storili na tem področju. Graditi nameravajo. V načrtu imajo gradnjo velikega sodobnega športnega parka, ki bi bil dostopen vsem ljubiteljem aktivnega razvedrila in rekreacije. Kaže torej, da gre to pot zares. Zelo zares! športno-rekreacijskega centra na Bonifiki...«, pripoveduje Miran Bertok, predsednik omenjenega odbora. »Že dolgo nam je namreč vsem povsem jasno, da tako kot doslej enostavno ne gre več. Za uspešno delo so potrebni vsaj minimalni pogoji. In mednje nedvomno štejejo tudi oziroma kar na prvem mestu, športni objekti. Zato je skupščina občine Koper poverila našemu odboru številne naloge: pripravo okvirnega dolgoročnega programa izgradnje športno-rekreacijskih objektov v občini, skrb za potrebne gradbene površine, uresničitev programa izgradnje športno-rekreacijskega centra na Bonifiki in ne navsezadnje seveda usklajevanje vseh akcij na področju gradnje športnih objektov. V zadnjih letih smo v okoliških krajih sicer zgradili nekaj športnih in rekreacijskih objektov, toda s tem še zdaleč nismo rešili perečega problema v samem Kopru, kjer živi največ naših delovnih ljudi, kjer imamo največ mladine in seveda največ telesnokulturnih organizacij. Zato smo se tudi odločili, da bomo zaenkrat usmerili vse svoje napore prav v izgradnjo športnih objektov na Bonifiki...« S 9 zemljišče nasuti, za kar bofl1' trebovali blizu 100 tisoč kut’1' metrov materiala. Kje boru0! to vzeli, smo se že nekako li. Imamo tudi že potrebne'i kovne načrte, ki zagotavljan sežno eksploatacijo brez šk vih posledic. Trenutno pot* jemo še šest soglasij. Vse s*' se sicer vleče, računamo fll bodo tudi omenjene form3^' k kmalu urejene______« k ,fce »Že začetna dela bodo lniars: draga. Bo mesto kos tolik^rji ^ vestici ji? « htac »Torej, investitor projo^aitiS| krajevna skupnost Kopef'neu, ■HfflgaaEjfiElBHBi 01 Kil L, 'V ANDREJ sv fin' RADLJE Čedalje več prijateljev športa Zadnji dan minulega tedna je bilo na Kopah na Pohorju občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, ki sta ga organizirala občinski sindikalni svet in temeljna telesnokulturna skupnost Radlje. Če bi upoštevali samo to končno udeležbo, ki je zajela le 60 tekmovalcev, to še zdaleč ne bi bil pravi pregled zimskošportne telesnokulturne dejavnosti. Ekipe, ki so prišle na Kope, so bile izbrane na predhodnih tekmovanjih. Tako je v tej sezoni sodelovalo večje število ljudi v zimsko športnih igrah kot kdajkoli doslej. V ženski konkurenci do 20 let je bila najhitrejša Aleksandra Kresnik iz Radelj. V starostni skupini 20—30 let je zmagala Vera Sterže iz osnovne šole Radlje, v skupini 30—40 let Kristina Kresnik, iz SO Radlje, v konkurenci žensk nad 40 let pa Dragica Vuga iz OŠ Radlje. Med mlajšimi moški je bil najhitrejši Janko Osrajnik, Gorenja Muta, v drugi starostni skupini je zmagal Tone Bijol, prav tako Gorenje Muta, med veterani, torej starejšimi kot 45 let pa Vlado Geč iz HE Vuhred. S tem so bile zaključene zimsko športne igre, pričele pa so se že letna tekmovanja. Med prvimi bo posebno športno srečanje prosvetnih delavcev. KV ŽALEC SMUČALO 286 DELAVCEV Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu je v II. smučarskem tednu občine Žalec v sodelovanju z SK Žalec pripravila občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu, kjer je skupno nastopilo kar 286 smučarjev — delavcev iz 21 organizacij združenega dela. Rezultati: mlajši člani: L Andrej Pavlin (Elek-tro Šempeter) 39,94,2. Srečko Zupanc (Hmezad, Žalec) 41,03, 3. Matjaž Naprudnik (Minerva) 41,13; starejši člani: 1. Vili Vidah (Nama, Žalec) 26,93, 2. 27,36; članice: 1. Marija Uramkar (Savinjski magazin, Žalec) 31,16, 2. Anita Pavlin (ZD Žalec) 32,10, 3. Anita Delak (Ferralit, Žalec) itd. Ekipno: mlajši člani: Hmezad, Žalec 124,11, 2. SIP, Šempeter 128,11, 3. Minerva, Žalec 131,32, starejši člani:: L Ferralit, Žalec 87,98 2. Juteks, Žalec 92,94, 3. Sigma, Žalec 94,03: članice: 1. Savinjski magazin, Žalec 108,87,2. Hmezad, Žalec 110,05,3. Tekstilna tovarna Prebold 120,94 itd. T. TAVČAR RADOVLJICA V soboto 25. marca je bilo na smučiščih Koble v Bohinjski Bistrici peto tradicionalno sindikalno smučarsko tekmovanje za delavce tekstilnih tovarn Sukno, Almira in Vezenine. Pod pokroviteljstvom občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica so tekmovanje v veleslalomu organizirali člani KOOS Almira Radovljica. V lepem sončnem vremenu in na dobro pripravljenih progah je na tekmovanju nastopilo preko 110 tekmovalcev in tekmovalk. Moški so bili razdeljeni v štiri, ženske pa v tri starostne razrede in so tekmovali na dveh različno zahtevnih progah. Ekipno so v moški in ženski konkurenci zmagah člani OOS Sukno Zapuže. Prehodni pokal OSZS Radovljica za ekipno uvrstitev, upoštevajoč množičnost, so tudi tokrat osvojili člani KOOS Vezenine Bled, ki so imeli na štartu 54 nastopajočih. Najboljša mesta v posameznih starostnih kategorijah so osvojili: g fts ^4°s> d Ženske do 27 let: 1. Marija Zupan, 2. Mija Kokalj, Almira, 3- ap0 ' Pokal za Vezenine '"O 1 I ... 'Sta Jurkovič, Vezenina, 4. Vesna u ^ '"tc Almira, 5. Jana Justin, Vezenin3; rfl/j)Wako, Moški do 27 let: 1. Jurij Legat, ^^O^ij,1 Andrej Dežman, Vezenine, 3- Končnik, Almira, 4. Matjaž A3*^ Vezenina, 5. Jože Cerkovnik, ; ' 'H\’ Moški od 35 do 45 let: 1. Sukno, 2. Franc Ovsenik, Sukn°t ^ Zupan, Vezenina, 4. Alojz Sukno, 5. Franc Jakopič, Vezenj3 Moški nad 45 let: 1. Jurij Leg3*’ T____XT_____1. o.-l____, fvH 2. Janez Novak, Sukno, 3. Ja3£jZ 5. Fr Almira, 4. Leon Mataln, Alnnra’ Cerkovnik, Almira. Komunistično strokovno (sindikalno) gibanje na Slovenskem 1919-1924 M !: MIROSLAV STIPLOVSEK ' P V Poudariti moramo, da so 1,3 Idi' ^ornun'sti svoje pristaše ^ v nekaterih organizacijah . Wenimo med kovinarji, lede J!11' kemičnimi, živilskimi in iJcJJ Jarskimi delavci). Organiza-!. neodvisnih strokovnih or-. 12acij v Sloveniji so si tedaj jek1■ Va*’ vključiti vanje predv-, ^to delavstvo, ki je po pre-'e t. edi CRSVJ ostalo neorgani-Vji n*so Pa hoteli razbijati lloCl.dni>h društev SK. Svojim ie ZNSOS velela’ naisi a n11prizadevajo postati prave v ' nVs’te strokovne organizacije dol j. ^Politične sekte« socialnih ,je l|jt?’Cratov. To je bila pravilna ani0 v'^a v mejah načrtnih priza- vzP°stavitev enot"e tronte in organizacijske 1ji,..nosti razrednih strokovnih zacij. »Delavske novice« Začetka 1922. leta večkrat pl%ni; ^icia vc^Mtil , V|2ao pisale o potrebi po zdru-JSO)’ lot strokovnih organizacij v tul1* J3 fronto. Vanjo so pozvale .se > ir3'ne demokrate, krščanske in (jsPij116 socialce. Poudarile so, L z enotno fronto nihče ne Pf , delavstvo enotno bojevati S£ i^6 terne'jne ekonomske in flO- Itij, ne pravice, za odpravo pro-Vskih zakonov ter za druge jli'e zahteve. Komunisti so | P°hudniki združevanja de- ih slovenske neodvisne strokovne organizacije poudarjale nujnost združitve, odločno pa so nasprotovale nesmiselnemu centralizmu in se zavzemale za avtonomijo, ki bi upoštevala posebnosti razvoja sindikatov v posameznih pokrajinah in jim omogočala široko akcijsko svobodo. Ta stališča so delegati ZNSOS zagovarjali tudi na državni sindikalni konferenci. Ob tem naj omenimo, da je bila tedaj v Sloveniji skoraj četrtina vseh članov neodvisnih sindikatov v Jugoslaviji. Na konferenci in po njej pa se je jasno pokazalo, da se je frakcijski boj v KPJ prenesel tudi v neodvisne sindikate, ki so jih desničarji poskušali uveljaviti kot KPJ oziroma Neodvisni delavski stranki Jugoslavije (NDSJ) enakopravno organizacijo. Ti si tudi niso dovolj prizadevali, da bi vzpostavili enotno delavsko fronto in zavirali so organiziranje sindikatov po industrijskem načelu. Poudariti moramo, da med partijo in neodvisnimi strokovnimi organizacijami na Slovenskem tedaj skoraj ni bilo omenjenih škodljivih frakcijskih pojavov, dokaj samostojno pot pa je ZNSOS hodila tudi pri oblikovanju enotne delavske fronte, ki si jo je ves čas postavljala kot eno temeljnih komponent svojega delovanja. ,^VisU 'z Zagorja, organizatorji rudarske stavke, avgusta 1923 v n zaporih. H t°d spodaj«, v delavni--j^^melju konkretnih za-P°z'v' n*so ostah hrez ^ *ln v Ljubljani so v marcu i%j ®ta ustanovili medstro-Komunisti so dosegli edi,Q asti zat0; ker so se nepo-'frdajjPfr' na delavstvo. V več 8’hanjih, najbolj pa v hoj ].stavki sredi 1922. leta, ^ J°st j 1 doseči akcijsko enot-(d%V°ljo - V.slva> vendar rezultati )<0 3 hil^abotiranja vodstva SK 'ta(iQVn. zadovoljivi. Zato je ^uC0va kongres ZNSOS ' ir«1 So tU^aril pomen boja za ka ^ ' et)o D“nt.0 in si 1° Je zastavil ai Aasti 8'aVltnih nalog-iai)'Tvrale So na različne načine ^i'[‘si0dikStanavlianje neodvi-k'L vo n atov> Prav tako pa tudi iau in h V5ZOvanje v pokrajin-Potarzavnih razsežnostih, plinska uprava za Slo-;U(>"lNza30dvisnim strokovni m 0l iarn na svojem ob-^KiSl^ila, Jehovi ustanovitvi ni 10 nk t'1!11 na svojem tanovii 5$KPred- D' SC povezale da bi •r^ neoa Prv° državno konfe ^aVii.PVlSnih sindikatov In ai iJa,vije , yisnih sindikatov Ju-]q-, ' Je hila ob koncu ja-in na kateri se 5- Vtraiaj ^SO preoblikoval v °r Juo , 'avski sindikalni goslavije (CDSOJ), so pa so se po njenem ustanovnem kongresu vanjo vključile tri nove neodvisne strokovne zveze, to je lesnega, kovinarskega in kemičnega delavstva. Obenem s številčno rastjo se je krepila tudi aktivnost organizacij ZNSOS, ki so samo v prvi polovici 1923. leta organizirale blizu 60 velikih shodov ter vodile 8 mezdnih gibanj ostali nepopustljivi, so bili zaman napori in žrtve delavstva. Če primerjamo drugi vrh stavkovnega gibanja po ustanovitvi Kraljevine SHS, ki je bil dosežen ob veliki železničarski in splošni stavki v aprilu 1920. leta, je očitna oslabitev zlasti v nemoči, da bi boj rudarjev s solidarnostno stavko podprlo tudi Rudarski dom v Trbovljah, ki so ga po spopadu s komunisti zažgali ob zaščiti orožnikov. Pomemben korak pri tesnejšem povezovanju slovenskega revolucionarnega delavskega gibanja z jugoslovanskim je bila ustanovitev pokrajinske organizacije NDSJ za Slovenijo sredi aprila 1923. leta. Ta je posebej poudarila, da bo podpirala skupne akcije članov ZNSOS in SK, prek katerih vodi pot do organizacijske enotnosti razrednih strokovnih organizacij. Junijski plenum ZNSOS v letu 192.3 je znova predlagal SK konkretne osnove za združitev, ki naj bi bila za zgled drugim pokrajinam. Toda zavoljo sabotiranja z različnimi izgovori se je tudi v Sloveniji izkazalo, da je enotna fronta izvedljiva le v skupnih akcijah, niso pa še dozoreli pogoji za združitev razrednih strokovnih organizacij. Vrh delovanja neodvisnih strokovnih organizacij Sredi 1923. leta je neodvisno strokovno gibanje v Sloveniji glede članstva in aktivnosti doseglo svoj vrh. Ob navedenem plenumu je bilo v organizacijah ZNSOS 12.611 članov, na novo in stavko rudarjev v Zagorju. Nov vrh pa so razredni spopadi na Slovenskem dosegli poleti 1923. leta s skoraj dvomesečno stavko rudarjev Trboveljske premogokopne družbe, med katero je prišlo tudi do krajše solidarnostne stavke rudarjev v državnih rudnikih ter do posebne enodnevne splošne stavke železničarjev in javnih nameščencev, nekaj številnih mezdnih gibanj pa se je sprevrglo v krajše stavke. Oblasti in TPD so s skrajno ostrino zadušile najdaljši boj slovenskih rudarjev. Med stavko so orožniki aretirali kakih 90 sindikalnih funkcionarjev in zaupnikov, podjetje pa je poraz delavstva povečalo še z množičnimi odpusti komunistov in njihovih simpatizerjev, ki so si morali poiskati delo v tujini. Ob tem naj še omenimo, da so oblasti na veliki boj železničarjev in javnih uslužbencev odgovorile z začasno mi-litarizacijo železničarjev na Južni železnici. ZNSOS si je v vseh teh akcijah prizadevala doseči enotno fronto, ki pa jo je zlasti SK sabotirala in tako prispevala k delavskemu porazu. Vrh dejavnosti neodvisnih strokovnih organizacij in hkrati vrh bojev slovenskega delavstva za ohranitev materialnega položaja in delovnih razmer zavoljo naraščanja gospodarske krize, katere breme je kapital poskušal prevaliti na delavce, je bil dosežen poleti 192.3. leta. V stavkah in mezdnih gibanjih je delavstvo doživelo hude poraze, ki so ob naraščanju brezposelnosti in drugih posledicah krize zmanjšali njegovo akcijsko sposobnost. Delavstvo se je moralo izogibati novim zaostritvam v spopadih z delodajalci. ZRDS je morala vso pozornost posvetiti pomoči svojim brezposelnim članom in obnovitvi dejavnosti svojih strokovnih organizacij, ki je bila med stavko marsikje prekinjena. Zmanjšanje članstva na kakih 2.500 članov je hkrati prizadel tudi celotno ZNSOS. Posebej moramo poudariti pripravljenost in odločenost delavstva, da si izbojuje svoje pravice tudi z odločnimi akcijami, zavoljo šib-nosti strokovnih organizacij in njihovih medsebojnih nasprotij, odločnega nastopa državnih oblasti v prid podjetnikov, ki so zaradi gospodarske krize lahko drugo delavstvo, kot je to storilo v času največjega vzpona. Poudariti moramo, da so bile stavke poleti 1923. leta tudi za več kot eno desetletje zadnje velike stavkovne akcije na Slovenskem. Omenimo naj še, da je skupina iz partije. izključenih članov okrog »Delavskih novic« poskušala oslabljeno ZRDS izločiti iz ZNSOS na podlagi politične nevtralnosti in si v njej ustvariti oporišče proti NDSJ. Ta poskus, ki je bil v nekaterih aspektih podoben prizadevanjem desničarjev v CDSOJ, pa ni uspel. ZNSOS se je zavedala, da je po porazih delavstva in zavoljo gospodarske krize še bolj kot prej potrebno doseči enotno fronto za obrambo pred ofenzivo kapitala. Le akcijska enotnost naj bi okrepila moč šibkih strokovnih organizacij. Zato je ob koncu novembra 1923. leta poslala poziv vsem strokovnim organizacijam ročnih in umskih delavcev v Sloveniji, naj se združijo v enotno fronto za ohranitev osemurnega delavnika, za uveljavitev zakonov o zaščiti in zavarovanju delavcev, proti nazadnjaškemu železniškemu in uradniškemu službenemu redu ter proti načrtovanemu rudarskemu zakonu, za razpis volitev v delavske ustanove, proti odpustom in naraščanju brezposelnosti ter za uvedbo podpor brezposelnim, za ohranitev mezd s predvojno kupno močjo, proti indirektnim davkom, za svobodo združevanja, zborovanja, tiska in stavke ter proti zakonu o zaščiti države. Na konferencah pozimi 1923-24 so izoblikovali akcijski odbor in na skupne nastope je pristalo kakih 30 različnih strokovnih organizacij. Posebno pomembna je bila pozitivna odločitev krščanskosocialne Jugoslovanske strokovne zveze. Toda SK je že po velikem ogorčenju, ki ga je zbudil njen kapitulantski način vodenja mezdnega gibanja sredi leta 1923 na Jesenicah, po katerem se je precej njenih članov vključilo v Neodvisno zvezo kovinarjev Slovenije, odklanjala sodelovanje z ZNSOS. Tudi v akcijski odbor se ni hotela vključiti, kar je pomenilo že vnaprejšnje miniranje skupnih akcij in hkrati neuspeh ZNSOS pri oblikovanju enotne delavske fronte. Preporod neodvisnih strokovnih organizacij v Sloveniji Zadnje velike akcije neodvisnih strokovnih organizacij na Slovenskem so bili uspešni prvomajski shodi. Krvavemu spopadu revolucionarnega delavstva z Orjuno 1. junija 1924. leta, ki so jo tedaj razbili kot protidelav-sko udarno pest centralističnega in unitarističnega liberalnega meščanstva, je sledila 12. julija s tako imenovano »malo obzna-no« prepoved vseh legalnih partijskih organizacij. Tedaj so bili aretirani tudi številni funkcionarji ZNSOS. S tem ukrepom je bilo posebno prizadeto revolucionarno delavsko gibanje na Slovenskem, kjer oblasti niso več dovolile, da bi obnovili delovanje neodvisnih sindikatov, v večini drugih jugoslovanskih pokrajin pa so lahko nadaljevali aktivnost še vse do šestojanuarske diktature leta 1929. Neodvisne strokovne organizacije so bile za KPJ najpomembnejše oporišče pri izpolnjevanju njenih nalog vse do ustanovitve pokrajinske organizacije NDSJ v začetku pomladi 1923. leta,pa tudi pozneje so bile najbolj množične legalne organizacije, ki so ji pomagale, da je lahko vplivala na delavstvo; na Slovenskem so se s svojo veliko in vsestransko dejavnostjo uveljavile kot pomemben dejavnik v celotnem strokovnem gibanju. Zlasti z odločnim prizadevanjem za enotno fronto so poskušale pridobiti zelo razcepljene sile slovenskega delavstva za enotni nastop in s tem okrepiti njegovo moč v obrambi ekonomskih in socialnih pridobitev iz revolucionarnega obdobja po prevratu. Te izkušnje so bile dragocene tudi pri kovanju delavske enotnosti v tridesetih letih. Slovenske neodvisne strokovne organizacije so bile močan dejavnik v jugoslovanskem neodvisnem sindikalnem gibanju, saj so ob združitvi v začetku 1923. leta približno četrtino vseh njegovih članov predstavljali slovenski delavci, poleg tega pa si je ZNSOS prizadevala, da bi bila s svojim delom za enotno fronto in za združitev vseh razrednih strokovnih organizacij zgled tudi drugim jugoslovanskim pokrajinam. ZNSOS je poudarjala nujnost povezave vseh neodvisnih sindikatov v Jugoslaviji, toda uprla se je pretiranemu centralizmu in ohranila je svobodo aktivnosti, ki je frakcionaštvo, ideje o politični nevtralnosti in drugi negativni pojavi niso tako hromili kot v drugih jugoslovanskih pokrajinah. Ves čas je med vsemi strokovnimi organizacijami na Slovenskem najbolj odločno vodila boje za izboljšanje položaja delavstva in prav zato je bila dokončna prepoved neodvisnih strokovnih organizacij z »malo obznano« še hujši udarec. Pokrajinski komite KPJ za Slovenijo je v takšnih razmerah usmeril svoje člane v socialnodemokratske strokovne organizacije. Zato je bil Ujedinjeni radnički savez Jugoslavije (URSSJ), ki so ga jeseni 1925. leta izoblikovali reformisti in skupina odpadnikov iz neodvisnih sindikatov, v Sloveniji v marsičem drugačen kot v drugih jugoslovanskih pokrajinah. Pokrajinsko organizacijo URSSJ na Slovenskem so namreč ustanovili predstavniki SK in prepovedanih neodvisnih sindikatov. V številnih podružnicah URSSJ so imeli komunisti velik vpliv, v njih pa so seveda dosti teže kot v lastnih organizacijah izpolnjevali Viri in literatura. Poglavitni vir za osvetlitev problematike diferenciacije v socialnodemokratskih strokovnih organizacijah na Slovenskem, za razvoj in delovanje komunističnih oziroma neodvisnih strokovnih organizacij do sredine leta 1924 je slovensko in tudi jugoslovansko komunistično in socialnodemokratsko časopisje. Posebej naj opozorimo na bogate podatke v naslednjih slovenskih političnih oziroma sindikalnih glasilih: Delavec, Naprej, Rdeči prapor, Ujedinjenje, Železničar, Novi železničar. Delo, Lesni delavec, Delavske novice, Glas svobode in Strokovna borba. Ohranjenega pa je tudi nekaj arhivskega gradiva, zlasti v fondih organov za notranje zadeve pri deželni vladi in pokrajinski upravi za Slovenijo v Arhivu SR Slovenije, zlasti o železničarski stavki je nekaj dragocenega gradiva tudi v arhivu CK ZKS, o stavkah in drugih akcijah pa v fondu Inšpekcije dela v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. neodvisnih strokovnih organizacij na Slovenskem 1921—1924 v zborniku Revolucionarno delavsko gibanje v Sloveniji v letih 1921—1924, Ljubljana 1975, str. 81—109, v pripravi za tisk pa je tudi njegova monografija o razvoju in delovanju slovenskih strokovnih organizacij 1918—1922, pomembnejši dogodki pa so obdelani tudi v publikaciji Oris kronologije delavskega gibanja na Slovenskem 1867—1968, Ljubljana 1969. Za seznanjanje z razvojem komunističnega oziroma neodvisnega sindikalnega gibanja v drugih jugoslovanskih pokrajinah pa so pomembne zlasti naslednje publikacije: Pregled zgodovine Zveze komunistov Jugoslavije, Ljubljana 1963; Josip Cazi, Revolucionarni sindikati Jugoslavije (1919 do 1920), Beograd 1959, in Nezavi-sni sindikati 1921 do 1929, v štirih knjigah, Zagreb 1962 do 1967; 50 godina revolucionar-nog sindikalnog pokreta u Jugoslaviji, Beograd 1969. Razvitje prapora podružnice kovinarskega sindikata v Lescah 20. VI. 1924 Problematiki komunističnega sindikalnega gibanja na Slovenskem do 1924. leta je slovensko zgodovinopisje posvetilo le skromno pozornost. Posebej naj opozorimo na poglavje o sindikalnem gibanju v delu Franceta Klopčiča, Velika razmejitev, Ljubljana 1969, na razpravi M. Stiplovška, Pregled stavkovnega gibanja na Slovenskem v letih 1917—1920 v Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja 1967, str. 151—170, in Razvoj POPRAVEK: Ker je bilo pri pisanju kratic nekaj tiskarskih napak, naj opozorimo, da je za Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov) pravilna kratica SDSJ (k), za komunistično sindikalno centralo Centralno radničko sindikalno veče Jugoslavije oziroma za Centralni delavski sindikalni svet Jugoslavije pa kratici CRSVJ oziroma CSSSJ (KONEC) NAGRADNA KRIŽANKA Rašitve pošljite do 19. aprila 1978 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA št.: 15. Naarade so: 200, 150 in 100 dinarjev. de WAWAR, K50R SE pravda ITALI/Afl. toflauAR (MASSIMOj IT* RIMA iMlETo mi7E Sita VRSTA fculčov lAZSTAVfc LJepE besede SLOV. IME svil-frnc, teke RHOME SUA-SS&ll IZRAZ ZA .ENOilASuo' SLOVEL). KARIKATUR.! ST NAFAIANIE NASVAKO- ANje.lMj). ATAZ6 iačjetni^ SICDENSLt (NJliBJMO- sn ■ So&OSNl 1UW.SU.IA-tmi? i>J &W0Wt)iA 1 ' ■ ■ Roman tevA 8-Tt>lST07A STARO-Z-IDOVSILl KRALJ Pomožmi ‘ ■■ 7' ZA&Ert£ SPLIT MtMŠld SPOLNI K POŠILO- . Douanec. SARAJEVO VRSTA Pingvina OPIS NA7VIŠ7A Sora Tonin e 7 , PRODAJALNE Sftjr. MCrtCNIMI BDEUd I65ENOVA DRAMA PLANOTA - KOKi- HUZEUT •T .V/ . SUROVINA ZA2KAV/M ALFRED Nobel •; f. D IVO / mdric. SESTAVIL R.n. SESIREL, SESCt«*, STfcDGVL St. MESTO TURČIJE ITNATRO miZBJK SoMUE V ZURM1 VPRE2MA bOMA&A ŽIVAL 4§| TUR. mi NAAAStl MARIA JOSE ... VIV>AVM WAtl tole NAUEZUIM kožna Bo- ItZEN 5 SRt&O&l SIAAocJR. MESTO V BEbdOl Hesrov JUŽMl TURČIJI šL.šum omenek TDNA PREDVO/NA mm ZALOlM M Renesanse NOVA aoRjc-A TEKOČINA zakarkozo .. ■ • . noE ŽBt. IME mA m hmusat fe-nok UhR \ |;7 EKSPLOZIV. TBiBSA VSDIZD HoSlUJ /Me ND0N62. E PUN,WSE RAZVITE <5 RARBffifti) fcHOZICJC SOVJETSKI LEtrAUD AWcM VALJAVEC. VELIKANI tniHTOSt, iNMiVnm *š£f kil de fchbkbuc uieiEnre slikarka kofeiLCA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 11 Kranjska gora, radiomehanik, obala, Milton, Kim, Neal, aga, Onon, DL, Orr, davica, Irian, IT, Kameloni, licemerka, DT, Alec, Adler, KP, JM, Aida, ara, boss, pet, Lojze Spacal, EF, Arta, Ema, Sikst, ZIS, ol, atol, Demetra, Rado Simoniti, ranar, saten. IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE ŠT. 11 1. nagrada 200 din: Blaž Kovač, Majaronova 8, 61000 Ljubljana; 2. nagrada 150 din: Ani Vošnjak, Breg 28, 63313 Polzela; 3. nagrada 100 din: Anton Miškovič, Ruplova 4, 62000 Maribor. Nagrade bomo poslali po pošti. Kako hiteti počasi in se hitro vzpenjati — Najbolje, da ti kar iskreno povem: položaj ni vreden piškavega oreha. Analitsko-plan-ski oddelek obravnavajo vedno pod točko razno, pa naj gre za proizvodne naloge ali za plače. V podjetju vedri voluntarizem in prakticizem. Vse kaže, da smo tu le za okras, za to, da si lahko generalni kdaj na kakšnem sestanku trka na prsi, češ, glejte, tovariši, pri nas pa je razumevanje za razvoj, saj imamo lasten razvojni oddelek z ustreznimi kadri... — Tega ne razumem! Kaj vas trg ne sili v raziskovanje? — Saj to je tisto: ne sili nas! Vse naše blago gre zaradi zaščitnih carin, ki so jih od zveze izsilili še slabši od nas, sproti v denar. Razumljivo — na domačem trgu, izvažamo pa tako ne! Tako je čisto vseeno, ali delaš veliko ali malo: plača bo enaka. Takšnega dela pa se sčasoma preobješ. Zato sem se odločil, da grem, čeprav plača tu ni slaba. Kaj je pa tebe privabilo, da si se javil na razpis? Položaj ali plača? — Oboje! A če sem iskren: mislim, da je analiza trga še ne-zorana ledina. Če se človek tega dela loti s pametjo in posluhom, se da veliko doseči. Morda pa nisi znal navdušiti ljudi za svoje zamisli? Morda si jih preveč pestil? — E, dragi moj, kaj še! Vse sem storil, kar je po naših načelih storiti treba: nisem sešel hierarhije, sprotnega nalaganja nalog, marveč sem se odločil za funkcionalno delitev dela po sposobnostih zaposlenih. Z mojim prihodom je dobil vsak samostojno delo in možnosti za razvoj. Tako so isti ljudje kmalu napravili veliko več kot včasih. Produktivnost dela se je skokovito povečala. In kaj, misliš, da sem s tem dosegel? — Kaj? Uspeh, ki ga vodstvo ni moglo prezreti! — Da, uspeh! Vodstvo ga res ni prezrlo, toda upoštevalo ga'je na svoj način. Začeli so mi pobirati ljudi: enega za drugim! Tako sem zdaj, zaradi povečane produktivnosti dela, ostal tu za delo sam, naš oddelek pa je na psu. Saj gre tudi brez analiz, pravi delavski svet. A v drugih oddelkih jih je kot mravljincev... — Ej, dragi moj, zdaj šele vem, kje si pogrešil, ha-ha. — Jaz pogrešil? — Ti, ja, kdo drug! Ob ljudi si prišel po svoji krivdi. Uporabil si povsem napačen prijem. Nikakor ne bi smel pri ljudeh po nepotrebnem sproščati pobud, dragi moj, to te je pokopalo! Kaj Po stopinjah Delavske enotnosti (9. april 1948) DOPISI IZ NAŠIH TOVARN: Takšni ne spadajo v sindikalni pododbor Na enem izmed naših obratov že dalj časa ni nihče prispeval nikakega dopisa ali slike za obratni stenčas. Pred nekaj dnevi pa se je pojavila na doslej prazni deski skrbno narisana in popisana slika, ki je na mah zbudila pozornost in zanimanje. Na njej so bile narisane šunke, klobase in druge dobrote, nad njo pa z rdečimi črkami napisana parola: »To so naše prehodne zastavice.« Stvar je zbudila pri članih delovnega kolektiva največje ogorčenje in vsi so hoteli spoznati anonimnega slikarja, ki ima take »umetniške sposobnosti in domislice«. Ker odgovarja za stenčas kulturno-prosvetni referent sindikalnega pododbora, so se člani obrnili nanj, naj jim razloži, kdo je »slavni« avtor, da bi ga k sodelovanju pritegnili tudi takrat, kadar bo treba pisati parole za volitve, proslave in prireditve. Pa kaj se je izkazalo? Za prosveto odgovarja, zato tudi dela in ustvarja take domislice sam prosvetni referent. V drugem letu petletnega plana, ko naše delovno ljudstvo vlaga veliko truda v izvrševanje planskih nalog, ve že sleherni delavec, zakaj so potrebni veliki napori za izvedbo petletnega plana in zakaj uvajamo v življenje socialistično tekmovanje. Bolj čudno se nam pa zdi, da se še v sindikalnih organizacijah najde človek, ki zasmehuje ves trud, znoj in napore vsega kolektiva in je povrhu tega še sindikalni funkcionar. Tudi mi vemo, da nam še marsikaj primanjkuje. Istočasno pa vemo, da bomo le na podlagi pravilnega tekmovanja za dosego petletnega plana dosegli tudi blatostanje in višjo življenjsko raven delovnega ljudstva. Pravilno je, če objavljamo na stenčasih upravičene kritike ter dajemo s članki tudi predloge, kako bi to ali ono stvar izboljšali. Na stenčasih pa bomo slikali poleg tega tudi uspehe dela v obratu. Razumljivo pa je, da vsega tega ne bo na stenčasu vse dotlej, dokler bodo za kultur-no-prosvetne referente taki referenti, ki z zlohotnimi slikami in pesmicami rušijo zavednost delavstva, s čimer dokazujejo, da so sami najbolj potrebni ideološke izgradnje in da jih drugi člani visoko nadkriljujejo. L. Z. BALAST pomaga, če si ti s svojim oddelkom povečal produktivnost, ko pa je celotno podjetje ni! Kot če vržeš kamen v vodo! Pri nas, ko zlepa ne gre nihče nazaj, ampak vsi samo še višje po lestvici gor in naprej, je treba ubrati drugo pot... — Kakšno? — Najprej: poiskati hrbet! Ko imaš hrbet —pa čimbolj na- pihniti potrebe in pomembnost službe in dela, ki ga opravljaš. Ne prositi: zahtevati! Tako prideš v takemle oddelku do ljudi in ugleda. Čim več ljudi, več ugleda, a če si pameten, vse manj dela! To je vendar normalen razvoj upravne administracije, sisov, pa tudi skupnih služb v gospodarstvu, ali ne! Že vem, kaj boš rekel: kdo pa to plača? SODELOVANJE MED SOZD ISKRAf IN SOZD ELKOM SKUPEN IZVOZf V Ljubljani so se sest* predstavniki družbenop°| tičnih organizacij SOZ* Iskre in SOZD Elkom, da' se pogovorili o možno*1 večjega sodelovanja na' področjih in ravneh. V® del razprave je minil v sebojnem spoznavali; obeh SOZD. V Iskri sledij||« razvoju Elkoma ter ugotajMj Ijajo, da je bilo v prvem lef^ obstoja storjeno mnogo- ■ posebej so poudarili, da f obeh SOZD ni prekrivati| proizvodnih programov j da so razvojne poti pri kol stituiranju SOZD približal enake. Iskra letno izvaža v vrCT^. nosti 100 milijonov dola' jev, SOZD Elkom eno d( setino od tega, pa vendar bilo iz pogovora moč zasl( diti, da bi kazalo prav 11 področju zunanjetrgovi* ske dejavnosti uvesti 1 oblikovati močne meds( bojne poslovno-tehni^ odnose. Mimogrede, ima v tujini organiziranih * predstavništev, ki bi lah^ opravljala posle tudi 1 z SOZD Elkom. » Tudi na znanstveno-1* r zvojnem področju obst! f j a jo možnosti za sodelo''1 t nje. Potrebno bo samo ^ kladiti proizvodne Pr>— grame ter izoblikovati ■ ; sebojna razmerja. Pa še p| datek: v Iskri odvajajo razvojno-raziskovalno 1 javnost 4 % sredstev od d lotnega prihodka. Za 0 veščanje so menili, da izredno pomembno ih dogovorili, da si bodo od*1 izmenjavali vsa pismetl gradiva, ki bi bila zanirh1 za obe strani. SOZD Iskra in Elkom odprti tvorbi, ki si bosta zadevali, da tudi s takim T delovanjem dosežeta še f in, kar je ta trenutek h* važnejše, skupen nastop domačem in zlasti na M tržiščih. Tak namen pa ^ tudi imel ta sestanek, ki fj dogovoru ni bil tudi ■ nji. SREČKO LOO^?b Kdo bi vedel, kdo, saj je relativno in dialektično, vse ^ii preliva? Ha-ha, ti pa po svoje proti toku! Ne sme se tako, dtw moj! Jaz bom službo vse dr>>. gače zagrabil. Če hočeš usp^; je treba prej dobro premis^ kako začeti. Ti vse preveč ht% Hiti počasi, je rekel — kdo Pa saj ni važno! — Kako misliš, hitim? — Hitiš v službo, veft nekaj prenašaš po rokah, ved si zaskrbljen in tako zapoS‘e da se še pogovoriti ne utegneš^ človeško. Drugače je treba: h* hoditi je treba počasi, preudarno. Za vse, kar počj1 \ si je treba vzeti čas, veliko c®.. Tudi jutri je še en dan. ŽiveP , treba s pametjo, ne po nu postopku. Hiteti je treba p00 — Le kje si si nabral vseh ^ modrosti, za božjo voljo? je' — Nič lažjega! Prirojen ^ za opazovanje in nekaj eksp j snih karier sem si ogleda1 ^ blizu in zadostovalo mi jeZ<> čet ek. Potem gre pa tako samo navzgor. JANKO ŠPl ■čt* nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ 323-554 in 316-695; komerciala : Ljubljana, Tavčarjeva 5, Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, DAMJAN KRIŽNIK, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVSEK (redaktor in lektor) in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek in prodaja tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun PV Ijanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane ^ j letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštr’ čana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.