40. številka. V Trstu, v sredo 18. maja 1887 Opazke. Vsi dopisi ne pošiljajo uredniitvu t ulioi Torrente.12.Vf»k li*t mora biti frankimu. Rokopini ho ne vračajo. fnsornti (razne vrste naznanila in poslanico) ho zuraounijo po pogoditi; pri krntkili ogl n«ih z <1 robnimi orknini no plat" ujo za VH»ko beaedo * nov Naročnino, roklamacije in in*orate prejema opravniitvo, uliea Torrente 12. • Hdinost* izhaj« drnkrat na teden, vunko iraio in toboto ob 1 uri popoludne. Cena z a v»e leto a prilogo 7 for , za pol 3 for KO nov., za četrt letu I for. nov — Edinost brez prilogo ntane za pelo leto 0 for., za pol leta 3 for., za Četrt lota 1 for. I»0 nov. — 1'oha-mezno Številke hh dobivajo pri oprav-ntttvu, v proda.jalnicah tohaka v Trstu po a nov., v Gorici in v Ajdovščini po M nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V eJinoiti J« inoč«. Slovenskim drž. poslancem! (Konec.) Še neka druga zadeva se nam zdi jako nujna; ta zadeva se tiče prav posebno naše okolice. Kakor obče znano, so naše okoličanke večinoma tudi perice in perejo navadno perilo tržaške gospode, katerej tudi mleko, zelenjad in druge pridelke nosijo. Obstoji uže od starih časov neka skoro bi rekli družinska vez mej tržaškimi rodbinami in okoličankami in ker gospoda v Trstu ne more prati dotna perila, izroči ga navadno znanim okoličaukam, da ga perejo. — Vsaka taka okoličanka perica pere k ve-čemu za eno ali dve družini, in ne dela iz pranja posebnega obrta; tudi pri vsej stvari komaj toliko zasluži, da pokrije svoje troške; in skoraj gotovo je, kar je dokazal tudi nek sloveč zdravnik v Trstu, rodoma okoličan, da bi okoličanke boljše storile, da bi pustile perilo in se rajše lotile kacega obrta ali poljedelstva. Vendar pa bi s tem v Trstu nastalo potem neko živahno prašanje in težko bi bilo potem s čistoto velikega mesta, ko bi se okoličanke odtegnole perilu. Treba je le pomisliti, da v mestu ne bi bilo niti prostora za sušenje i. t. d. Stvar je torej le neka ljubav in le bolj domačo družinsko delo, pri katerem perice niti dnine navadne delavke ne zaslužijo. Pri vsem tem pa je c. kr. urad za primerjanje davkov še le zdaj po najmanj enem stoletju spoznal, da se imajo smatrati za obrtnice in da morajo torej plačevati obrtnijski in dohodninski davek. — Znano je, da so dav-karski slugo po okolici nosili takozvane fasijone, ali nobena perica ni hotela sprejeti fasijona in tudi nobena spoznati kakih dohodkov. Stvar sama ob sebi pa je po okolici napravila mnogo hrupa in slabo kri. V resnici tudi perice ne izvršujejo pranja kakor kake obrtnice, ampak le kakor priproste delnlke, in ako bi morale ono plačevati dohodninski davek, po tistej logiki plačevati bi ga moral tudi vsak priprost delavec. Očividno je davkarska oblastnija v tem predaleč šla, in upati je, da visoka vlada spozna v pericah le proste dninarce, ki nemajo dohodkov, kakor kaki obrtniki ki se stalno in lukrativno pečajo s kako obrtnijo. Po našem menenju je pranje perila le potem obrt, ako so kedo izključljivo s perilom bavi in ima zato vse obrtnijske priprave, kar pa pri okoličanskih pericah ni. Zatorej prosimo visoko vlado, da stvar natančno preiskuje, in ne dopušča., da bi so stoletna stara navada, stoletna družinska zveza mej tržaškimi in okoli-čanskimi prebivalci na tak način pretrgala ter se okoličankam tako zgodila velika krivica. To vse so težnje, katere so veliko važnosti za bodočnost in srečen razvoj našega naroda v Trstu in okolici in katere prepouižno in nujno priporočamo visokoj vladi in našim poslancem v preudarek in blagovoljni obzir. Nnm gre sploh za ohranitev našo narodnosti tukaj na obalih Adrije, proti kateremu našemu prizadetju so postavljajo Italijani, v zadnjem času Se celo zmernejši Italijani, ker jim h visočin ne dohaja potrebnega pomirljivega sveta. Našo pravico so utomeljone v zakonih, in žalostno zadosti, da' so moramo tako težko boriti zanje. Naj so pa reže kar so hoče, odrivati slovenski olement od Adrije, to ni avstrijsko, to ni patri-jotično delo, in uprav zato še enkrat priporočamo visokej zbornici poslancev in visokoj vladi, da varuje pravice Slovencev ob Adriji, in sploh na Primorskem. Trident. Poznata je propaganda avstrijskih Laho-nov, da kedaj spravijo takozvane avstrijske laške dežele pod laško oblast. Mej laške avstr, dežele štejejo pa vso Primorsko, Dalmacijo in Trident. Zdrava pamet pa pravi vsakemu, ki razmero teh dežel le nekoliko pozna, da one niso laške, razven zadnje, ampak naseljene v večini po drugih narodih. Smelo pravimo, da jo v Dalmaciji Lahonom odklenkalo; sainooblastna statistika, na kojo so se oni največ naslanjali, tam je odpravljena, kajti dogodki so pokazali, da ima v onej deželi slovanski narod silno veliko večino; odklenkalo jim je tudi gospodovanje v šoli in v uradu; in o kratkem zgube tudi zadnjo posadko v Zadru. Isto se lahko z gotovostjo trdi tudi o Istri, kder se jo slovanski živelj pro-budil ter začel zavedati svojega rodu. V kratkem času si je pridobil ondašnji slovanski narod trdnih posadek v Pazinu, v Buzetu in upati je za Istro še boljših časov. Isterskega kmeta lahko kažemo kot vzor našemu tržaškemu okoličanu. Mej zadnjim, živečemi blizo velicega mesta, in ki na svoje oči vidijo velike krivico, ki jim jih lahonski magistrat prouzroča, — morala bi se tem bolj obuditi narodna zavest in ne smela bi mej njimi tako vladati podkupljivost in nemoštvo. Vidimo pa nasprotno. Ne omenivši Goriškega, smelo trdimo, da Primorska je slovanska in da Lahoni imajo tu trdno stališče samo v Trstu in Gorici, kder se jim pa ščasoma tudi lahko podre. Edina sedaj avsrijtka dežela, po katerej še Lahi onstran mejo sline cede, ta je — Trident. Na Trident pa ne računajo samo Lahi, temveč izražajo so o njem tudi drugi narodni časniki, rekoč, da mora pasti pod italijansko oblast in — k malu. Naj posnamemo tu kos članka iz angleškega časnika Fortinghtly Review, kojega so hlastno ponatisnoli vsi laški časopisi, O Tridcntu pravi ta časnik mej drugim : „Prebivalci niso laškemu gospodstvu nasprotni in tudi vsa Evropa temu pritrjuje, da Trident se mora združiti z Italijo. Združitev so bode pa poskušala v času za Avstrijo kritičnem. Nobeden na Laškem, niti pristaši desnice, ki so več ali manj naklonjeni Avstriji kot zaveznici, nikdo ne misli na Nizzo, Savojo, niti na Korsiko. Dobro vedo namreč, ako bi Italija nenadno napadla Nizzo ali Korsiko v času, ko bi bila Francija kje drugje zavezana, — morala bi potem Italija biti vedno na straži in oborožena do brade. Ali prijatelji in sovražniki Avstrije na Laškem vsi željno pričakujejo združitve Tridenta z laškim kraljestvom; menijo pa, da Avstrija mora prej ali alej priti do vojno z Rusijo, v kojo jej bode Italija pomagala, in za odškodnino vdobi Trident. Na vsak način jo spodno Tirolsko za Avstrijo zgubljeno!" Enakih nazorov in misli smo čitali obilo po druzih časnikih. Ta članek smo priobčili zato, ker so ga s pravo slastjo prinesli različni lnški časopisi ter s tem izrekli, da neka stranka na Laškem istinito tako misli. Ta stranka nema pa na Laškem veliko vpljiva, ampak skupljena je iz nižjih prenapetih in zapeljanih krogov : menimo namreč zloglasno lrredento. Laška Irredenta ne miruje; svoje pristaše ima povsod v Avstriji, kder žive tudi Italijani, z njimi je v dotiki in zavezi, z njimi izdajo zloglasni revolverski list „Eco dolle Alpi Uiulie", ki se izdava tajno, napada in žali Avstrijo in njeno vlado ter priporoča boinbo in petarde kot edino sredstvo, da so odpravijo nevšečni vladalci. V tem listu jo povedano najbrže vse, kako se morajo pristaši lrredento ravnati in v kakem smislu imajo delovati; tajen je pa zato, ker je revolucijonaren in ubojsk. Irredenta jo začela pokazavati svoje želo. Njen odjek so sliši od vseh lahon-skih gnjezd na Primorskem in opazuje se osobito v nekem zboru. Zadnjemu je zrastel zadnji čas greben tako, da se čuti poklicanega strahovati celo vlado, kojej je podvržen! Irredenti gredo na roke tudi nekateri Nemci ter jo v njenih težnjah podpirajo. V zadnjih časih se posebno pulila „tetka tržaška" dobrika tej stranki Očito je pač, da ta tajna in prekucijska stranka istinito obstaja, pri vsem tem se noče pa še sedaj avstrijska prepotrpežljiva vlada potegnoti za to, da se njeno delovanje omeji, ampak ...... Do kedaj bodo trajale še te razmere? Občni zbor polit, društva „Edinost", vršil se je v nedeljo 15. t. m. od 10. uri dopoludne v dvorani restavracije gledališča „Fenico". Udeležilo se je zbora blizo 200 ljudi (vendar pa še premalo za tako važno zadevo, pravimo premalo za Trst), mej temi je bilo do 120 udov, ki so imeli pravico glasovati. ^Predsedoval je podpredsednik g. M. V. Živic, zapisoval tajnik, g. V. Dolenc, vlado zastopal c. kr. pol, svetovalec, g. R. vit. Vidic. — Pred vsem pozdravi podpredsednik zbor, potem predstavi vladnega komisarja in naposled izjavi, da je predsednik, g. Ivan Nabergoj pisal, da no more prisustvovati zboru, ker jo na Dunaju zadržan, pa da zbornike prav presrčno pozdravlja in želi najboljši vspeh, konečno prečita podpredsednik dnevni red in povabi tajnika Dolenca, da prečita letno poročilo. Tajnik Dolenc na to prečita to le poročilo : V letu 1880., to je od občnega zbora, ki jo bil 4, aprila 1880. do danes po silnih naporih za časa volitev v 1. 1885. ni našo politično društvo razvijalo nobene posebno delalnosti. Nameraval se je sicer napraviti tabor v okolici, toda, ko se je uprav začelo posvetovanjo o tej zadevi, prišla je strašna kolera in je skoz vse poletje in vso jesen preprečila vsako javno delovanje. Pri vsem tem pa predsedništvo ni bilo brezbrižno in jo več prošenj oddalo v važnejših političnih zadevah, ter tudi slovenske poslance v državnem zboru obvestilo o težnjah tržaških Slovencev in o najnujnejših potrebah. Vidi se tudi, da so so začeli v zadnjem času v resnici bolj zanimati vsi slovanski, da tudi vsi poslanci večine v državnem zboru za nas tržaške Slovane in da imajo pravi pojem in razum o težavi, pa tudi o važnosti našega položaja v Trstu. Lansko leto smo imeli nesrečo, da smo zgubili tri odlične ude in uže stare odbornike našega društva, prave tri stebre našega naroda in prvoboritelje za narodno našo svetinje v Trstu in okolici. 30, aprila 188G. je umrl na Opčinah večletni odbornik, g. 1. M. Malalan, mož, ki jo skoz kakih 10 let našo stvar z najlepšim vspehom zastopal v V. okraju trž. okolico, mož navdušen za naroden napredek in za narodno čast našo okolice. V nedeljo, 2. maja, bil je sijajen pogreb na Opčinah, katerega so se udeležila tudi razna narodna društva Trsta in okolico in naš odbor polnoštevilno na čelu mnogo udov, položivši na rakev rajneega krasen venec. Y Se veča nosroča je zadela nnše društvo, ko je 0. junija I8H0. Ivan Dolinar nagle smrti umrl. Rajnki Dolinar je bi! jeden osnovateljev našega društva, neustrašljiv boritolj za pravice našega naroda, jako delalen rodoljub in njegovo ime ostane tržaškim Slovencem v večnem spominu. Slovanska društva tržaška so mu tudi napravila pogreb, kakoršnoga je zaslužil, na njegovo rakev so položila ta društva kakih 28 krasnih vencev in naš odbor je bil mej prvimi, ki so poslali venec na rakev rajneega. Pogreb je bil sijajen, ker nad 3000 Slovencev se ga je udeležilo, čeprav je bil v delavnik, kar uprav dokazuje, da nas je mnogo in tudi zavednih Slovencev v mestu Trstu. Tretjega rodoljuba in starega našega odbornika je koščeni kosec pokosil še le pred par meseci, bil je to rajnki Janez Smerdii, posestnik in trgovec v Bazovici, mož, ki je bil vedno pripravljen delati in žrtavati se v korist naroda. Njegovega pogreba se je zarad slabega vremena mogla udeležiti le mala deputacija našega društva. Vsem trem rajnkim odličnim rodoljubom : večna pamet in hvaležen spomin in v znamenje spoštovanja tega spomina poživljam zbor, da vstane raz sedežev in zakličo trikratni: „Slava!". (To so je zgodilo.) S tem je končano poročilo za 1.1880. Temu se je dodalo tudi še poročilo blagajnika, ki je bil zadržan. Iz tega poročila je razvidno, da je društvo imelo lansko leto , . . . f. 48-58 dohodkov in stroškov . . . . „ 20*50 tako, da je danes v blagajnici f. 19*08. Želeti bi bilo, da bi se danes izvolil kak marljivi denarničar, kateri bi pobiral letnino in nam sploh uredil našo blagajnico, ker brez denara tudi ni mogoče vspešno delovati in na žrtve samo nekaterih rodoljubov tudi ni prav zanašati se. Podpredsednik na to popraša, ali ima kdo kaj opaziti na oba omenjena poročila in ker se nihče ne oglasi, izjavi, da to smatra za potrjenje obeh poročil po zboru. Potem povabi tajnika, da prečita spomenico v smislu točke 3., 4., 5., G. in 7. Tajnik Dolenc prečita obširen spis, ki jo blizo tako osnovan, kakor članek v „Edinosti" : „Slovenskim drž. poslancem" in predlaga v imenu odbora, da se ta spomenica pošlje poslanskej zbornici, kakor tudi vis. ministorskemu predsedništvu. Spomenico je zbor moj čitanjem večkrat živahno odobraval in pri konečnem glasovanju soglasno sprejel ter sklenol, da se odpošlje kakor po odboru nasvetovano. Podpredsednik Živi« naznani, da je na dnevnem redu 8. točka: „posamezni predlogi". Prvi so je oglasil za besedo g. Fr. Ne-gode, posestnik in kamnosek pri sv.Ivanu; on pravi, da mnogi slovenski delavci hodijo na magistrat po delavske knjižice in ker vedo, da po postavi ima magistrat dolžnost, take knjižico izdajati tudi se slovenskim tekstom, zahtevajo slovenske delavske knjižice, ali uradniki pa pravijo, da jih magistrat nema, ker v Trstu ni Slovencev itd. Znano pa je, da imajo na magistratu tudi slov. delav. knjižice, pa da jih nalašč skrivajo. Predloga torej, naj se pol. društvo pritoži pri visokej deželnej vladi, da ona strogo zapove, da slovenskim delavcem, ako to zahtevajo, uradniki na magistratu vročajo slovensko - nemške delavsko knjižice. Pri glasovanju se ta predlog 8prejmo soglasno. Poprosi potem za besedo g. A. llro-vatin, posestnik v Trstu in na kratko riše, kako vrlo so se v zadnjem času potezali slovenski poslanei v državnem zboru za pravice tržaških Slovencev, zarad česar jim morajo pa biti hvaležni tržaški Slovenci in ker je danes lepa prilika, predlaga, da zbor izreče slovenskim poslancem v drž. zboru svoje priznanje in najtoplejšo zahvalo zarad hrambe pravic zatiranih Slovencev v Trstu in okolici. Temu predlogu so pridružujejo šo drugi in ko jo podpredsednik dal o njem glasovati, bil je sprejet z velikim navdušenjem soglasno. (Vsi zborniki so vstali raz sedežev in zaklicali trikratni krepki : živeli slovenski poslanci! Živeli, živeli!). Ker se nobeden več ne oglasi za besedo, naznani podpredsednik, g, Živic, da se bodo vršila 0. točka dnevnega reda, natnroy volitev predsednika in odbora. Da se pa bodo mogli udje pred volitvijo tl&bro porazumeti, pretrže zborovanje za 10 minut. Ko zopet odpre zborovanje, oglasi se za besedo g. Franc Dolenc in predlaga, da se voli ustmeno 8 predlaganjem, kateri predlog se je od večine sprejel. Na to predlaga g. Franc Mihelič in zbor potrdi pri vsakem poaebe te le odbornike : Za predsednika: g. Ivan Nabergoj. Odbor: gg. V. M. Živic, Viktor Dolenc, Franc Žitko, Gustav Sterle, Štefan Nad-lisek, Peter Persič, Vekoslav Grebene, Ivan M. Kljun, Ivan Martelanc. Namestniki : Franc Dolenc, Josip Sanein, Jakob Ferluga, Ivan M. Vatovac, Franc Mihelič, Andrej Sancin (Drejač), Josip Požar, Franc Balanč, Anton Kariš. Pregledevalci računov: Janko Draš-ček, Anton Skabar, Martin Kerže. Podpredsednik naznani izid volitve, na kar prosi za besedo g. Martin Kerže in predlaga, da se zbor zahvali odstopiv-šemu odboru za njegovo delovanje v prošloj dobi. Zbor temu predlogu pritrdi soglasno. G. Peter Persic se zahvaljuje v imenu novoizvoljenih, pa spodbuja sploh vse ude k delavnosti, ker le potem bo uspeh, ako bomo delali eden do druzega. Oglasi se za besedo se g. Jurij Grdol, posestnik pri sv. Ivanu, pravi, da se nikoli mi tržaški Slovenci nismo končali zbora, da ne bi se spominjali Nj.Veličanstva cesarja. Tudi danes ne bomo storili manj in zatoraj on vabi, da zbor zakliče trikratni krepki „ Živio Franc Josip I." (Več sekund trajajoči krepki živio-klici.) Podpredsednik g. Živic na to zaključi zbor s primernim govorom ob 121/* P°P- Delalskega podp. društva božja pot na Sv. Goro. (Konec.) Po pročitanih telegramih je predsednik del. podp. društva tržaškega prečital še sonet v spomin 20-lotnico solkanske čitalnice, katerega je zložil nek odličen rodoljub, župljanin solkansko župe, kateri je bil zložil tudi sonet v povzdigo slav-nosti odprtja solkanske čitalnice prod 20. leti. Ta sonet se je mej nazoče razdelil v 300 iztiskih. Tudi ta sonet je vzbudil v nazočih veliko navdušenje. Omeniti naru je jako pohvalno tudi dvogovora „Pravo domoljubje", katero sti v vezani besedi predstavljali solkanski gospici Gabrijela Doljakova, Marija Moze-tičeva in mladi gosp. Mozetič. Lepo izgovarjanje, pa mladeniška navdušenost, vse to je napravilo na občinstvo najboljši vtisek, zato pa je bilo ploskanja in klicanja v izobilju. Kako je pel mešani zbor pcvcev in pevkinj tržaške čitalnice, to se je moralo le slišati; v istini si je ta zbor pod vodstvom g. Bartlja stekel največo čast; koje odpel Hajdrihovo „Sirota", je bilo tako živahno klicanje „još" in „još", da so morali naši pevci in pevkinjc še eno zapeti, in drugi pot peli so še boljše ter vzbudili mej občinstvom pravi entuzijazem. Da bi hoteli in mogli peti, občinstvo bi jih bilo poslušalo še celo uro in več. Mešani zbor se torej more po vsej pravici imenovati „zvezda" programa, to je vsakdo pripoznal. Glasovi tenor in sopran so bili čisti, krasni, in vsi drugi tem primerni. K koncu so še vsi zbori skupaj zapeli prekrasni zbor „Jadransko morje" in to je bil pač vreden konec nenavadno lepe slavnosti, bilo je nad 50 pevcev in peli so izborno. Vršilo se je potem še srečkanje in do odhoda tržažkih društev so si stari prijatelji in novi znanci veselo napivali vsi z isto idejo v srcu: da bi Bog dal srečo narodu, ki si na vse kriplje prizadeva za svoj obstanek in svojo boljšo bodočnost. Slavnost sama ob sebi je bila veli kanska, na njej se je sklopila še ožja vez mej tržaškimi in goriškimi Slovenci; ona je dokazala, da smo zmožni tudi kaj ve čega in lepšega napraviti. Solkanska Čitalnica si more le čestitati k takej 20letnici; saj z enako se no morejo ponašati niti mestne velike čitalnice. Ta slavnost je zlata stran v kroniki solkanske čitalnice. Mi tržaški Slovenci pa, ki smo se udeležili slavnosti, nikoli ne pozabimo prekrasnega dneva, presrčnega sprejema po naših goriških bratih, slav nost jo povzdigovala naša srca in nas okre pila in navdušila za nadaljne težke borbe. Ko smo se ob 8. uri zvečer ločili od naših bratov, pozdravljale so se še naše zastave s zastavami raznih društev z Go in prav veličasten moment je bil, ko je nakrat začelo ljudstvo možko in žensko peti „Hej Slovani*. Ganjenega srca smo si segali v roke in si obećali, da se prihodnje leto zopet snidemo kje na Goriškem. Mnogo je bilo pisarjenja v italijanskih listih zaradi izleta tržaških Slovencev, liberalnega in kulturnega naroda, kakor se sam prav po krivici zove, glasila so uže pred izletom opozarjala policijo na nas ter pretila, da bodo neredi, ako policija tržaškim Slovencem ne prepove izleta, in nekda sam žjpan goriški je šel prosit zdaj v Gorici bivajočega tržaškega namestnika, da prepove izlet. Vidi se iz tega, da bi Italijani najrajše videli, da bi vlada izdala dekret, da morajo vsi Slovenci na Primorskem v 24 urah popustiti hiše in dom, — in inerodajni krogi žalibože, to grdo agitacijo gledajo mirnim okom, akoprem je dokazano, da je poitalijančevanje na Primorskem neavstrijski Čin, nepatrijotično počenjanje prve vrste. — Po izletu so isti italijanski listi in z njimi tudi nek oficijozni list v svojih poročilih o izletu in slavnosti v Solkanu nakopičili vse polno laži, poročali so, da se je nekdo v Solkanu pri slavnosti ubil, še celo smrt odličnega rodoljuba so vpleli v to zadevo, nadalje so kričali, da so naši provocirali in da je morala policija poseči vmes, pa vsega tega ni bilo čisto nič, in mi sami smo poprašali pri policiji v Gorici, ako je bil najmanjši nered, in policija nam e potrdila, da so se naši vedli pošteno in popolnoma mirno. — Provocirati so pač hoteli v Gorici štirje plačani pobalini na Korenu, pa za to se niso naši ljudje, ki so se zvečer peljali na postajo, niti zmenili. — Provocirali so nas ti semitsko nesramni listi, ki so nas krivili dejanj, katere so sami izmislili in na ostudni način svojim vernim predstavili. Mi smo vse to videli, slišali, čitali in so ne ustrašili — ampak obžalovali toliko spridenost. Izlet in slavnost pa ima za to za nas Slovence toliko večo veljavo, pamtili jo bomo za vse čase, in ako Bog dade, ponavljali bomo take izlete, ne da spridence dražimo, ampak sebi koristimo. Slava goriškim Slovencem, posebno pa Solkancem, ki so nas tržaške brate tako lepo sprejeli! * * * Izlet na Sv. Goro je imel poleg moralnega vspeha tudi lep materijalni vspeh za del. podp. društvo, kakor kaže ta le račun: Za prodane vozne listke se je dobilo 710 gld. Troski za vlak in drugi mali 592 gld. 94 kr., ostane čistega 117 gld. 26 kr., katera svoto se porabi za pomnožen jc društvenega pokojninskega zaloga. Odbor del. podp. društva pa je v svojoj zadnjej seji sklenol, da se v spomin na ta dan na vrhu Sv. Gore postavi majhen kamenit spomenik riškega tam pred hišo župana solkanskega Jeziku. A to ne velja le za Slovane, temuč :-----------* tudi za Italijane. On tedaj predlaga usta- novitev slovenskih in italijanskih pararelk po potrebi na nižjih razredih srednjih šol z nemškim učnim jezikom v Gorici in Trstu, in slovenskih paralelk na spodnjih razredih srednjih šol v Mariboru in Celji. V seji 13. t. m. je poročevalec dotičnoga odseka Jaworski razlagal o zakonu glede tega, koliko ima vsaka državna polovica donašati k skupnim troškom. Plener ni sicer zadovoljen h predlogo, pravi pa, da bo levica v domoljubnem zatajevanji zanjo glasovala. Poslanec Poklukar proračuni dozdanje razmere deležev ter pravi, da je sedanje razmerje obema državnima polovicama primerno in priporoča sprejem. Fo poročevalčevej konečnej besedi se je zakon v drugem in tretjem čitanji sprejel. Pričela se je potem razprava o proračunu naučnega ministerstva in sprejela se najprej resolucija glede ustanovitve slovanskih in italianskih paralelk na nižjih gimnazijah v Gorici in Trstu, oziroma Mariboru, Celju, Pazinu in Pulju. Naslov „šolske knjižnice" se je sprejel i nato se začela razprava o naslovu „obrtni poduk". Poslanec Sigmund govori za pomnožitev obrtnih strokovnih šol, in za ustanovitev glasbenih šol, posebno v Rudnih gorah, kder jo siromaštvo veliko. Poslanec knez Hohenlohe pravi, da naPrimorskem nobena narodnost druge ne zatira, da se v prvej vrsti čutijo vsi kakor Avstrijci in za Avstrijo delajo. Govornik prosi ministra, naj še vprihodnje skrbi za šolo ter se ne daje motiti po težnjah narodnih strank. Za obrtno šolo v Trstu je gotovo zelo koristno, če je učni jezik kak kulturni jezik in pomisliti je tudi na važnost trgovine z vshodom; vendar naj se Slovenci podučujejo v slovenskem jeziku. Govornik taji iredentizem na Primorskem. Tamošnji Italijani so prav tako domoljubni kakor Slovenci in Nemci in državi popolnoma zvesti. Poslanec Richter priporoča jedinstven učni načrt za vso obrtne šole, kakor tudi jedinstveno vredbo trgovinskega poduka. Minister Gautsch izjavi, da glasbena šola v Rudnih gorah (Breznici) ni potrebna, ali glede ustanovitve šol za lesno obrt so predlogo uže dovršene. O trgovinskem poduku ministerstvo skoraj gotovo še letos poda predlogo. Poslanec Burg-staller je protestiral zoper ponavljajoča se sumničenja italijanskega prebivalstva v Trstu. Potem so jo sprejel sklep razprave. V seji 14. t. m. je zahteval minister za deželno bran 65.000 gld. dodatnega kredita, da se poviša število žandarjev. Potem ae jo nadaljevala proračunska razprava. Govorila sta glavna govornika "VVenzliczka (zoper), ki je posebno grajal razmere na tako imenovanih zapovedanih šolah in priporočal tolovadstvo na obrtnih šolah, in knez Czartoryski (za), ki je pobijal izjave kneza Ilohenlohe in posebne naglašal obrtno šolo v Galiciji. Potem se je sprejel naslov „obtni poduk* in tudi brez razprave naslov „posebna učilišča". Nazadnje se je začela razprava o ljudskih šolah in sprejeli so se še ostali naslovi proračuna naučnega ministerstva. V Boji 16. t. m. se je pričela razprava o proračunu finančnega ministerstva. Finančni minister je odgovoril na Ileils-bergovo izjave, sklical se na pojasnila v splošnej razpravi, da jc primanjkljaj zadnjega leta neznaten, ako se ne jemlje ozir na one izvanredne kredite, katere ste dovolili delegaciji, ker so bili potrebni. Minister v prihodnjem zasedanji predloži nasvete o nekaterih davkovskih predrugačbah; cena soli so zdaj še ne more znižati. Govorilo je več govornikov, Burgstaller je priporočal resolucijo, naj vlada vzame zajem, ki se bo rabil izključljivo za dela pri železnicah, lukah in kanalih. Potem se je sprejel naslov „osrednjo vodstvo". V večernej seji je poslanec Aussorer spet posegel v narodnostno prašanje in rekel, da sta ministra Pražak in I)unaje\vski najsrditejša sovražnika nemškega ljudstva. Poslanca Kreuzig in Kronaweter sta tožila o postopanji davkoskih upraviteljev. Sprejelo se jo več naslovov brez bistvene razprave. Deželnim zborom onih dežel, katere niso še vredile zdravstvene službo v občinah, pošlje vlada za prvo prihodnje zasedanje dotično zakonsko osnovo. Ti deželni zbori so: dolenje-avstrijski, gorenje-avstrijski, solnograški, kranjski, isterski, tržaški, češki, sleski, gališki in bukovinski. Politični pregled. Notranje dežele. V seji poslansko zbornice 12. t. m. se je nadalje pletlo pričkanje o udanosti in iredentizmu mesta Trsta. Poslanca Rafaela Luzzatto je načelnik posvaril, ker je nasproti poslancema Klunu in Sukljeju rabil besedo obrekovanje. Luzzatto se je potem zagovarjal ter rekel, da je poslanec Klun v svojem govoru mesto Trst i njegovo oficijelno zastopstvo, mestni svet, obdolžil iredentizma in zato je kakor zastopnik mesta Trsta dolžen zoper to protestirati. Gosp. poslanec Suklje pa je lo sebi, to se pravi, slovenskoj stranki prilastil domoljubje ter rekel, da le njegova stranka no gleda v zunanje dežele ter od tam ne pričakuje rešitelja. To pa ni tako, to ni bilo in tudi ne bode tako. Avstrijskega domoljubja se ne bomo od nobene stranko, tudi ne od gospodov Slovencev učili. Tako poslanec Luzzatto trdi v državnem zboru, pri nekej drugej priliki je pa vse drugače govoril o rudečem mestnem zboru. — Tudi poslanca Kluna je načelnik posvaril, ker je rabil besede: Taka sumničenja so na mestu v tržaškem mestnem svetu. Grof Coronini je tudi protestiral zoper sumničenja, katera se po gosto vale na italijansko prebivalstvo juž nih kronovin. On se potem upira resolu ciji, podanoj od proračunskega odseka, i katerej se vladi naroča, naj se na nižjih državnih gimnazijah v Gorici, Trstu, M a riboru in Celji ustanovo slovenske para-lelke, na nižjej gimnaziji, ki se ima iz Pazina v Puij premestiti, pa hrvatske pa rarelko in pričeti se z šolskim letom 1887/88. On pripoznava potrebo, da se mladini prvi poduk daje v materinem Vnanje dežele. Srbska dolgotrajna minister-ska kriza je poravnana. Stara vlada ostane na krmilu. Slovanska 1 i t u rgi j a k at oliške cerkve v Crnejgori je zagotovljena. Glas Crnogorca namreč piše: Zvedeli smo, da je knježeva vlada dobila z Dunaja pismo, v katerem držami tajnik sv. stola naznanja, da je sv. oče papež Leon XIII. dovolil, da se zopet da tisti privilegij, kateri so v starih časih rimski papeži, posebno papež Benedikt XIV. dali in potrdili, namreč, da se bo v rimsko-katoli-ških cerkvah vrhovne barske vladikovine sveta liturgija v slovanskem jeziku brala. Iz Bolgarije se preklicuje vest, da vlada misli sklicati veliko sobranje; temu nasproti pa se v Havas poroča, da se sobranje k malu skliče, da proglasi neodvisnost Bolgarije in vshodnjo Rumelije in da krono ponudi sinu montpensierakega vojvode ali pa šartrskemu vojvodi. Ruski car s carico in prestol-nikom je 15 t. m. odpotoval na južno Rusko. Tudi srbska kraljica je uže tja odpotovala; 15. t. m. je bila v Bukrešu, danes pa je menda uže na ruskoj zemlji, V Moskvi so te dni praznovali jubilej Slavjanskega; ko so bili zbrani pri slavnosti, dospelo je telegrafično voščilo od francoskega vojnega ministra Boulan-gerja. To voščilo se je pred vrati javno prečitalo ter jo vzbudilo veliko navdušenost. V dvorani pa so se čuli klici: od-odgovorite! Sestavil se je odgovor in tudi prečital. Tudi znani Pasteur je brzojavno čestital SlavjanBkemu; konec njegove čestitke se je glasil: „Vivent Russie et France unies!" (Živeli Rusija in Francoska združeni). Iz Petersburga se poroča, daje avfganska mejna komisija imela 11. t. m, zadnjo sejo. Ker se porazum ni dosegel, sklenoli ste obe stranki, to stvar izročiti svojima vladama. V Italiji se prosto ljudstvo vedno-bolj navdušuje za papeža. V katedralki v Eete je 13, t. m. zborovalo 4000 romarjev in sklenoli so, z v semi močmf delati na to, da papež zopet pridobi posvetno oblast. Zapustili so zbor s klicem: V Rini! V Rim T Rim ali smrt! Francoske vlade vabilo k ude-ležitvi razstave v letu 1889 odbije vseh pet velovlasti. Nobena teh držav se razstave ne udeleži, nobena ne izvoli komisarjev i ne prevzame prostora za pridelke svojih dežel. Zasebnikom bo pa dano na izvolje, udeležiti se ali ne. Vzroka te neudeležitve ni treba iskati; konservativne in monarhične vlade ne morejo slaviti francoske revolucije, v katere stoletni spomin se razstava napravi. V Belgiji se jo zopet 10.000 delavcev v premogiščih odpovedalo delu. Vojaki so zasedli več krajev, da vzdržd mir. Iz Krete se poroča, da je ta-mošna narodna skupščina, v katerej je večina kristijanov, izdala dekret, s katerim ljudstvu ukazuje, da ne smo davkov plačevati upravnikom in žendarjem pa, naj službo puste. To ae je sklenolo vsled tega, ker turška vlada ni hotela davkov znižati. Stanje je ozbiljno. V špaujskem državnem zboru so 10. t. m. kubanski poslanci slovesno izjavili, da ne bodo mogli ovreti gibanja za združitev z severnimi amerikanskimi državami, ako vlada naglo ne dovoli večje svobode ter ne zboljša trgovinsko-politič-nega in gospodarskega stjinja španjskih posestev v zahodnjej Indiji. Minister Moret je v vladinem imenu odgovoril, da vlada ne dovoli samouprave na Kubi, zagotovil pa je finančno-politične prevredbe in se bo jemal poseben ozir na kubansko interese pri vredbi trgovinsko-političnih razmer z severno Ameriko; tudi zahteva, da so mu dovoli čas za izvršitev zagotov-Jljenih prevrodeb. — Na španjske prev-! redbe se ni dosti zanašati, pa če tudi se izvrše, ubranijo vendar ne, da ne bi se prej ali slej združila zapadna Indija z severno Ameriko, ker je v vsakem oziru, tudi v geografičnein, bolj navezana na Ameriko, nego na Evropo. DOPISI. Iz Kamnika, 12. maja 1887. Dan ed-najstega maja jo neizrečeno pomenljiv za naše mesto. Strah in groza me spreleta še sedaj, ko Vam to pišem. Skušal Vam bodem popisati strašanske trenotke, a vem, da bode moje pero preslabotno to taka opisati, kakor je bilo. V našem mestu je c. kr. fabrika (tovarna) za smodnik. Dve nesreči smo uže prebili, ko jo namreč smodnik eksplodiral, a tretja, prod katero se je vsak užo groze tresel, ker glas bil je v obče po ineBtu, kodar se uname žveplo in solitar v tovarni: beži, kolikor te noge neso, pusti doin in reši sam sebe, ta nas je včeraj dohitela. Ob poluednajstej uri trobentač ognjcgaBcev dirjajo trobi po mestu, zvonilo jc plat zvona in strašen vik in krik seje razlegal pomesti: Smod- nišnica gori! S početkom je ljudstvo dirjalo na pogorišče, kder se je v rafineriji za solitar unelo po nemarnosti delalea, ki je žrjavico na tla, se solitarjem navzeta, tresel. V trenotku se je ogenj razširil in pri tem ranil tri: dva lehko, a enemu je desno nogo v piščalih popolnoma zdrobilo tako, da je z največjo težavo prilezel na prosto, ker s početkom ni bilo brze pomoči. Ogenj se je prijel podstrešja in kakor bi bilo vse z oljem namazano — tako hitro je plamen oblizoval trame, vsa rafinerija je zgubljena. Na levo stoje de-lalnice, ki so tfkoma z gorečim poslopjem, le visok zid proti požaru je zadržal daljno Širjenje proti levej, toda vse drugače je bilo proti desnej, tu je pretila največja nesreča, plamen je švigal visoko v zrak in se zdaj po vrhu strehe vlegel, a črn, gost dim se je valil v zrak, žarki so leteli pod nebom tako, da je bil grozen pogled. Ogenj jo z nečuveno naglostjo segal okolu sebe in se pomikal vodno bolj proti desnej, tja, kjer so bilo neizmerne zaloge solitarja (nad 5000 sodov, a v vsakem sodu nad 5 centov) od tu naprej nakopičenega ti je pa žvepla, pred katerim mora vse poginoti, ako se uname, na več ur v okolo, več od 10.000 (deset tisoč) ton, to je nad 200.000 centov. Tu sem so obrnoli ognjegasci avojo največo silo, ter so zabranjevali kakor in kolikor so mogli in zabranili so. Le vrata od rafinerije do zalog solitarja naj bi bile pogorele, potem bi bil pa ogenj planil na sode solitarja in potem z Bogom Kamnik, in jaz bi Vram danes ne pisal poročila. Vse bi bilo zadušeno od žveplenega smradu (Schwefel - Saure). Ogenj so potem lokalizirali, tako, da od polujedne ni bilo ni-kake nevarnosti več. Sedaj naj Vam pa še opišem, kaj se je v mestu in zunaj mesta godilo. Koj, ko so zagnali hrup da gori, bežalo, dirjalo je vse navskriž, nihče ni vedel, kam naj bi se bil obrnol. Deca jo bila iz šol izpuščena, ki je gnala strašen jok, ker jo videla da vse beži. Matere so klicale svoje ljubo otroke, tam je zopet oče v naročji nesel malo dete, a vse je bilo bledo, prestrašeno in strašansko je bilo videti vse to. Vsak gospodar je spravil doma hitro vse v red, zaprl okna in duri, ter zapustil se svojimi dom in posestvo. Mislili smo, da so morda nikoli več ne povrnemo v naš rojstveni kraj. Kedor je imol konja in voz, bil je najbolje preskrbeti, a gorju je bilo starim in bolnim, pustili so jih v hišah, ter jih izročili osodi. Neizrečeno ganljiv prizor je bil zunaj mesta in po polji, vse je bežalo, jokalo, kričalo in krčevitim srcem poslavljalo se od ljubega doma. Bližnje vasi so bile napolnjene meščanov, a tudi tukaj ne bi bili varni, ako bi bilo žveplo pričelo goreti, a kako žalosten pogled bil jo po mesti, ko sem se vrnol eden mej prvimi nazaj: vse duri zaprte, ulico prazne, nijednega človeka ni bilo videti pri belem dnevu, le od daleč so je čul krik s pogorišča. Pomislite le to, ako vi v sobi deset žveplenic vprašnete, smrdi neznosno, a sedaj toliko centov žvepla v najmanjšej bližini požara! Naše mesto, ki ima tako krasno lego in Še krasnejšo okolico, pač ni brez nevarnosti, in reči smem, da so bodo sedaj tujci ogibali nas, kakor da bi bili kužni. Da se je ogenj lokaliziral in daljna nesreča mesta obvarovala, gre v prvej vrsti hvala našim ognjegascem, osobito plezalcem, ki so živenjo svoje tvegali, da so ohranili mesto. Naši ognjegasci zaslužijo pač lepega darila, a ne samo puhle pohvale. Ko bi njih no bilo, zgorelo bi bilo vse in škode Bog zna koliko sto in sto tisočev. Skoda je sedaj velika, a no še dognana, ker v naglici se ne more natančno določiti. Na brzojavni poziv došli so nam v pomoč Domžalci in kmalo na to Ljubljančani s parno brizgalnico, ter mnogo arti-lerije. Za njimi pripeljalo so je mnogo gospode, med njimi baron \Vinkler, grof Thurn in mnogo častnikov. Kaj se sedaj ukrene v obrambo mesta, tega smo zelo radovedni. Se enkrat pa izrekamo vrlim ognjegascem kamniškim najiskrenejšo zahvalo za njihovo brezmejno požrtvovalnost, da so rešili nas, našo ljube in mili dom. Bog živi vrle ognjegasce kamniške! Kamni-cani! A nša dolžnost pa je, da se sedaj proti njim skužete hvaležne in jih ob gotovih prilikah podpirate po svojih močeh. Srčna hvala tudi Domžalcem in Ljubljančanom za njihovo bratovsko ljubezen in vzajemnost. Bog vas živi, ki ste nas oteli gotove in strašanske smrti! Domače vesti. Visoki gosti. Nadvojvoda Oton je odpotoval po dvodnevnem obisku v ponde- Ijek zopet na Dunaj. — FZM. bar. Kuhn se je podal po pregledanju tržaške posadke v Koper. Za vodjo nove državne obrtne, iole V Trstu, ki se odpre v prihodnjem šolskem letu, bil je imenovan profesor državne obrtne šole na Dunaji, arhitekt Karol Heskv. PremeiČenje. Tržaškega deželnega na-mestništva svetovalca, Aleksandra Še-merl, premestil jc cesar na izpraznono mesto vladnega svetovalca v Ljubljano. Imenovanje. Okrajni sodnik v pokoji, Vigil Pitscheider, je bil imenovan notarjem v Buzetu. Z naslovom in značajem svetovalca deželnega sodišča umirovljeni tajnik Ivan Perozzi je bil imenovan uo-tarjem za Cervinjan. O. dr. Peter Lahar-nar, vežbenik pri tukajšnem namestništvu je imenovan začasnim namestniškiin kon-cepistom. V seji tržaškega mestnega zbora v ponedeljek se je nadaljevalo drugo čitanje dogovora trgovinske zbornice in mestne občine radi zgradbe dokov. Ostale točke so bile z neznatnimi spremembami sprejete, ter se je zatem takoj začelo tretje čitanje. Važnejša določba, koja je bila sprejeta po predlogu zastopnika Combi, je, da se morejo odstopivši članovi ravnateljstva zopet voliti. Slednjič je predložil zast. dr. Piccoli, da se vloži prošja vladi, da se odpraviti cnakodohno prosti luki v Trstu in na Reki. ker bi imel Trst silno škodo, ako za njim se prosta luka na Reki obstoji. Predlog je bil sprejet. Zatem se je izrekla še zahvala zbora odbornikom mestne občine za trud, kojega jim je prizadelo sestavljenje dogovora. Seja jo bila končana ob pol 9. uri zvečer. Mestna delegacija je dovolila svoto 110 gld. 80 kr., koja jo prekoračila določen iznos 150 gld. za potrebne naredbe proti razširjanju koz in dovolila nadalje še 200 gld. v to svrho. Razpisane službe. Mesto okrajnega predstojnika za mestni okraj Barriera vecchia; letna plača vkupno 000 for. Prošnje do 5. junija magistratnemu zapis-nemu uradu. — Mesto blagajnika in služba ključarja pri mestnej zastavljalnici; prvi z letno plačo 1400 gld. in 300 gld. stanarine, drugi 1000 gld. plače in 200 gld. Btanarine. Jamčevina v iznosu letne plače. Prošnje do 31. maja zapisnomu uradu. Voda za Lonjer in Gropado. Za vožnjo vodo, kojo potrebujeta imenovana kraja, je bila določena svota 7 gld. 50 nč. na dan in to za tri sode. „Slovanska čitalnica" v Trstu je imela v nedeljo zvečer svoj redni letni občni zbor, na katerem jo poročal tajnik, g. prof. J. Macher o jako uspešnem delovanju društva. Podpredsednik in denarničar, za čitalnico mnogo zasluženi g. A. Truden, je predložil letni račun, iz številk katerega se lehko posname, na kakej stopinji je tržaška čitalnica mej slovenskimi narodnimi društvi. Imela jo namreč čitalnica v prešlej upravnej dobi enega leta dohodkov f. 5424-20, troškov pa t) 5209 00, ostalo je še v denarnici f. 124 09. To so številke, ki jako ugodno govore za tržaško čitalnico. — Iz poročila tajnika smo tudi izvedeli, da se čitalnica letos preseli iz veljavnih uzrokov, katerih jeden je tudi ta, da so pod čitalnico osnovali ljudsko kuhinjo, v nove prostore, in proračun kaže, da bode čitalniea v novih prostorih še boljše izhajala. Konečno se je volil nov odbor in izvoljeni so bili : za predsednika: g. Mate Polic; za odbornike pa gg.: dr. Andrej Stanger, prof, Macher, prof. dr. K. Glasor, Anton Truden, Ivan Mankoč, Lovro Žvab, J. Bunc in J. Kavčič ; za namestnike gg.: A. Žbona, A. Pekič in dr. Matej Vitezič. — Naša tržaška čitalnica stoji torej krepko in ima tudi voliko vrednost v inventaru (pohištvu) in v knjižnici. „Tržaško podporno in bralno društvott V Trstu jo lansko leto, kljubu hude bolezni kolero, katera je tukaj razsajala, še bolje napredovalo v primeri z drugimi leti, in tudi društveno premoženje se je primerno povekšalo, namreč za 003 gld., tako da znaša sedaj 2597 gld. Ta imetek je na razne načine na obresti naložen, v Kranjskej hranilnici je naloženih 1000 gl. za ostali znesek so se večidel nakupile najbolje srečke, katere tudi obresti prinašajo in zraven tudi upanje na dobitke. — Rednih udov koncem leta 1880 je bilo 90 in rednih družabnic 79, bralnih udov 10 in podpornih 12. Posebno važnost pa ima to društvo, kakor nobeno drugo v Trstu ne in sicer to: ako bi se imelo društvo razdružiti po sklepu c. kr. vlade, razdeli so vso društveno premoženje med one, ki so bili v času razdruženja redni udje in Bicer po dotičnih posebnih odborovih določbah. Ko v 15 mesečno ječo. Uboga žena bode vsaj bi se na društvo mziirnziln r»n «L-Innu I __i________• .. _J bi se pa društvo razdružilo po sklepu obč nega zbora, tedaj se vloži društveno premoženje v penzijski fond s posebnimi določili, po katerih imajo pravico do penzije in zgoraj omenjenega razdeljenja društvenega premoženja vsi redni udje, ki bo v času razdruženja še društvene pravice uživali. Po smrti vsacega uda imajo tudi žena ali otroci vse iste pravice do penzije. Kdo bode po razdelitvi društva penzijski fond administriral in nadzoroval, odloči zadnji občni zbor. Ako pride do razdruženja. kakor rečeno, tedaj se bode ta likvidacija vršila pod kontrolo c. kr. go-Bposke. Toraj je želeti, da bi to krepko društvo še bolje napredovalo in se kmali smelo primerjati z drugim bratskim društvom, ker proti Trstu in čisto slov. okolici je število udov obeh slov. društev le pičlo, toraj Slovani, prebujajte se in podajte si roke! Izlet „Unione Ginnastica" k Lovcu. Imenovano lahonsko društvo je napovedalo za nedeljo izlet k Love«, torej v tržaško okolico, ki je povsem čisto slovenska, in mi, akoprem so ne štulimo z liberalnim perjem, nismo kričali po policiji, ter jo prosili, da bi prepovedala izlet ; ampak smo nekaterim Slovencem, katerim ta izlet ni bil prav, rekli, naj bodo tolerantni in nekoliko časa v miru živela. — Mornarji Andrej Argentini, Anton Predonzan in Fran Ituzzier so ukradli pred nekaterimi tedni na parniku „Intrepido* več vreč kave. Argentin je dobil 4 mesece, ostala dva po 5 mesecev ječe. Z Reke nam piše dne 15. t. m. nek tržaški okoličan : Dne 7. maja je bil likof na staroj dogani na Reki; imeli so 10 sodov vina ip enega mladega voliča za pečenko ; bili so vsi veseli in so počeli narodne pesmi peti, ter napivati in živio klicati gospodarjem in našemu cosarju, ker Hrvati so stari narodnjaki; kadar pa so živio klicali, zažvižgala je mlada tržaška pokveka. Vstal je hrup mej težaki in italijanska pokveka se je morala odstraniti z dela in jc prišla k nam v šolo delat. Ko pa je mojster zvedel, da v šoli dela, prišel je k našemu mojstru in pokveko so tudi od tukaj odgnali. Da bi povsod tako delali, pa bi iredenti uže vrat zavili. Živeli toraj Hrvati! Bralno družtvo v Kozani (v Brdih) priredi besedo dne 22. maja t. 1. na g. Prinčičevem dvorišči. — Spored: 1. Sokolska, A. Foerster moški zbor. 2. Pogled v nedolžno oko, Volarič samospev in klavir. 3. Deklamacija: Najlepši nasmehljaj. 4. Rožici, Volarič mešani zbor. 5. Trogovor: Pravo juuaštvo, Stritar. 0. Sporočilo, To- naj tudi Lahonom ne kalijo veselja. Vtem ot"ta , .... se razločuje naš liberalizem od lahonskeg™ I Štrukli 8 ™7 tel na V "P" k'5 Popis izleta nam je nrinesel v pondelek 11 J p Z.™m , \°,,,nc' T -1 /b°r ,»ekP patriotičen Žid, ki se je tudiTdefežU ^urK v"^dTnii 10% V ^ K^l izleta, in katerega ime smemo na vsako 1zbor Po L!ii KT ! zahtevo tudi objaviti, ker se poročevalec' ? iS? • ? i ' to,nbo,la H ,trerai noče zakrivati, k nam je ^oročaltako le" ZZlZ V t~~ t „Ob 6 uri zvečer jo šli rJjda kakih 300 z7nude 20 JtlTlol mož, udov „Unione Ginnastica" v oprav vri ' • , °eae2 1U kr> ™nvgodbor b;skelu k.k^L™^" poznam skoro vse te ude in reči morem, da je bilo mej njimi 95% Židov, mojih sovernikov; za njimi in pred njimi so jo vremenu. — uljudno. Odbor. Kakor obična priloga pride v prihod-njej številki postavu o črnej vojski v slo- peljalo kakih 50—00 kočij in v teh so nJeJ 8tevi,kl postava o črnej vojski v slo-sedeli sploh sami moji soverniki in sover- veI»skem jeziku. Imeti jo bodo mogli tudi niče; vsa stvarjo imela toraj uprav ži. j kupovalci v tabakarnah po 5 soldov. V dovski značaj. Pri lovcu je godba godla' P", ■ J P\,IoSah P11 prinesemo obširneje več znanih Lahonom prijetnih komadov, I ucti"0 do,° Pa popularno predstav-poslušalci pa so vedno vpili: „Evviva Ueno; Slovanih". V tem spisu, ki jo Trieste libera". Napivali so tudi svobodi ,ko P°8not P° raznih imenitnih an-Trsta, katero svobodo pa je treba razu- g,ežšklh' francoskih in nemških učenjakih, moti „cum grano salia". Ko so se vračali, hAT° P°J),jaJ1 posebno predsodke, ki vla-vbo pot so vpili: „Evviva Trieste libera", | daJO glede Slovanov, posebno Rusov itd. nekateri pa so dostavljali „Mortc" drugi! ~~ JNarocmkl Edinosti si morajo prilogo „Morda agli schiavi«, „Merda aNabirgoi!" i naroČiti in sicer stane od zdaj naprej (Nekateri smrt, drugi blato ščavom, blato'do konCft lcta 75 8oldov-Nabergoju). To kričanje je trajalo, dokler1 Morske zdravstvene kopelji. Dunaj-niso prišli v telovadnico. Jaz sem skušal fkega občinskega sveta odsek za ubogo enkrat zaklicati „Evviva 1'Austria" ; toda Je »klenol, v letošnjem poletji 60 ubozih bližnji so me čudno pogledali, ter začeli »krufoloznih otrok poslati v morske zdrav-mej seboj godrnjati „Guarda una figura 8t™ne kopelji, od teh pošlje 50 v Grad porca del «Soldo„u. Mene je prijola jeza, |n 10 v Trst- v Gradu ostanejo otroci 50 ko sem čul, kako moji soverniki zaničujejo m v Trstu 100 dni. Slovence, ki so vsi dobri Avstrijci, pa baš Državna uprava in južna železnica, zato jih še bolj zaničujejo. Da so Slovenci Trgovinsko ministerstvo, kateremu je bila tako surovi, kakor so so ti gospodje po- predložena peažna pogodba za progo južne kazali, začelo bi letati kamenje po boš- železnice Divača-Ljubljana, misli zahtevati kotu ; toda Slovenci so dobri ljudje, ki še več predrugačeb to pogodbo v prid nikoli nobenemu slabega no prizadevajo, državnega zaloga. Tako zahteva radelitev jaz in drugi patrijotjo tržaški, rodoma Ita- tržaškega prometa mej državno in južno lijani, mnogo občujemo z njimi, pa pre- železnico. Tržaški promet so ima razdeliti pričali smo se, da znajo spoštovati vsak v tri pase, zapadni, od Heba proti Trstu, narod in baš zato je obžalovanja vredno, ima pripasti državnim železnicam, vshod-da jih nekateri ljudje smejo na tak način nji, od Oderberga proti Trstu, južnej izzivati in dražiti". — To so besede po- železnici, srednji pas pa, od Bodenbaha štenega Žida, katerim ne trebamo nič do- proti Trstu, ima biti skupen. Ker pa so dati, razun banskega lorda. Tržaške novosti: more ta delitev zgoditi le s porazumom drugih udeleženih železnic, zato se vlada Samomor. 57letni posestnik Albert poga,a tudl 8 temi in 8e dotićni «Wepi Norsa je uže nekaj Časa na duhu bolan 8to!'e Y skuPnej železniškej konferenci 23. Včeraj je imel zopet Bog ve kakšne grozne Inaja' rt>mu zadevanju se pa posebno misli v svojih bolnih možganih in naenkrat upi™ severno ~ zahodna železnica, ker skoči na ulico skozi okno svojega v 3.'8e ,J' vchko zgube in prašanje je toraj, nadstropju ležečega stanovanja v hiši št. 2; v 1 1 8V0j1,n zahtevanjem prodere. na starem trgu. Odnesli so nesrečneža! Poslancu goriškega veleposestva V takoj v bolnico, kateri je pa popoti umrl. zboru. Lota 1800 po bitki pri Visu Policijsko. Težak Josip Maurich je J° cosa»' «nm 21. julija telegrafoval v iz golj ljubezni svojoj ljubici Domeniki ^ader deželnemu zboru dalmatinskemu, Uljanič prilepil tako silovito zaušnico, da Pa ne .v Gradiško, da se zahvaljuje lirab-je morala v bolnico. Nežnega ljubimca so rem Snovem Dalmacije, ki so se tako zaprli. smrtonosno borili za Avstrijo pri Visu, — Sodnijsko rodoma iz februvarja reruinanaa umoli po ftn,,RU,u . . , --- prepiru nož v trebuh, je bil obsojen na je tfm r„udo(5a in mi poznamo mnogo go-8mesečno ječo in na odškodnino f. 54*90 JPod"v ^rlanov, ki dobivajo penzijo h ranjenemu. — 4lletna Matilda Gortan je "anbaldijeve zaloge. smrtonosno borili za Avstrijo pri Visu. — jsko. Anton Qualizza, 28 1. star, i } 8®h F"rla'i°v pri avstrijskej mornarici Trsta, koji je bil zabodel 14. komaJ Par sto- Na avstrijskem Furlan-Ferdinanda Bidoli po kratkem 8kem 80 ne živi 40.000 Furlanov; gospoda v « • . . . . * 1 Q fiim l«l 11\ X n ■ •> Ml ___ — ____ dobila 5 mesecev ječe, ker je proneverila razne dragocenosti, koje jej je zaupala Niže ljudstvo v Cervinjanskem okraju je v resnici patrijotično; toda ekonomično ----o--1\»JV JVIJ JU (.»U| nuiluilllUHP gospa Franja Klenovac. — Peter Boccasin,' nesrečno in nezadovol jno, zarad kolonijske oče 4 otrok, ima čudno navado dokazati sisteme, večinoma sili v Ameriko; mnogo svojej ženi zakonsko ljubezen. Ne samo, ga pa boleha na pelagri da jo je brezsjčno pretepal, grozil se jej 1/k fllfll nn /L... J _ • •__J__* • je tudi dan na dan, da jo zadavi in re* Fizična in moralna moč tega ljudstva pač ne zadostuje, da bi Sočo samo branilo in . . . ' » I-------------J-J------VIUHIIU II JO je mislil 3. marcija z neko odejo za- tudi ako bi se nadporočnik knez Hohen-duštti. Z nadčloveško silo se je nesrečna [ loho sam na čelo postavil takej vojski. — žena smrti rešila in pobegnola svojemu Z onim furlanskim ljudstvom smo mi Slo-Ijubeznivemu soprogu. Pred sodnikom je venci dobri prijatelji, in ono nas no sov-ta živina v človeškej podobi tajil, toda na raži, kakor nekateri neplemeniti plemeni-temelju nabranih dokazov je bil obsojen ' taži; ono ljudstvo je boljše, nego njega nepoklicani zagovorniki, lo škoda, da je preveč v sponah onih plemenitažev in nekaterih drugih manjših gospodičev, ki sami ubožci, ubožce tlačijo. Kadar se žaba preveč napihne, se svet smeje. Banskemu lordu v proslavo: Rek"l si na zboru Dunajskem Leltklm, Trst nepoznajočim ljubem. Da si zastopal okolico TrJiiško f'elih 10 let uprav junaško; Pa pozabil si na groše, vince rujno, Na obljube, ki delal u>ko nujno, Knjih na držal nisi nikedar, Ker tebi lastna čast le bila mar; Pozabil nezaupnico volilcev, Strašno razburjenost ti živcev. Danteju, praviš, da si čital, Z »guarda e passa« pametnjake ti si pital. Ki knjige po platnicah le poznaS, O literaturih niti pojma nemaS ■ Najbrže si v kakem protokolu naS^l Citat, ki stokrat v zbornico uže zašel, Ki Ravna k i grof pred 17 leti rabil, Za njim še mnogi drug', in pozabil, Tako da vrabci na str- hi zbornice, Ga v vseh varijantah uže evrčć. Tetka tržaška proglasila te akademikom, i Največim Trsta učenjakom, ' Trebalo je le 14 dni, Da kavka zna, kedo si ti. Da pred tabo na vseh Štirih Moli zlato tele nekrščenih. Ti slavo pel si njim, Lahonom, Katere nedavno lovil s • kalamonom«. Pa kako hvalo Ti znajo zdaj? IMo če njih listi, tiho protestujejo, V krogih svojih pa se posvetujejo, Kako »korenovo« poslali bi ti vsaj, C š, da najboljši si bil vbral, Da mirno v kotu si molčal. Keior le kitljo nosi in se vdA, Z«htevam kitlje, ne velja. C) nisi babje slave s t, Pa pojdi, pojdi se solit! Rafaelu: Oj Rafael le «uČi meč, Ns vrŽi zopet ga za peč. Ne rečem, da si Iredentist, Na vsak način pa afarist, Slavolag predsodkov poln. Na suhem držiš svoj čoln. Ti misliš, da Trst edin Avstrije je pravi sin ; Njemu da »bombonov« mora mati, Za groše. vseh otrok kup'vati Slovan tebi le je rob, Njemu gre pokazat' zob. Oj Rubekin sin, Slovan je sin planin, Ki Trstu daje zdrave krvi, Jerebic, mane in postrvi. Misliš mar, da Avstrija BI Še ponosna majka bla, Da ni bil in je Slovan, Ki zanjo stavi se v bran S Kdaj je človek pijan ? To prašanje je nek amerikanski časnik na dolgo in široko znanstveno razpravljal. Nek drug časnik mu je pa prav na kratko odgovoril: „Kar je Bog svet ustvaril, večidel proti mraku, v nedelah in praznikih, pa še poprej". Javna zalivala. Podpisani odbor se s tem lepo zahvalnije vi-leč. g. vodju svetišča na sv. Gori za izvrsieti sprejem društva, potem c11.. g Valesu za prelepo pridigo, nadalje si. solkanskej občini, posebno pa g. županu Moz-tiču, si. solkanski j čitalnici in si. odboru kanalske čitalnice zu uprav bratski sprejem dne 8. t. m. Trst, 15. maja 1P«?lal.»kega podpornega društva« RUDEČEGA KRIŽA pokrajinsko patriotično pomočno društvo za Trst i Istro. P. n. gospodi članovi tega družtva so povabljeni na VIII. redni občni zbor koji bode v petek 20. maja t. 1. o I P/2 uri dopoludne v inalej dvorani borze, koja se je v to svrho blagovoljno prepustila. Trst, 12. maja 1887. Ravnatelj sv o. Dnevni red: 1. Poročilo in polaganja računa ravnateljstva o upravi leta 1886. 2. Poročilo pregledovalnega poverjenstva. .'{. Volitev pregledovalnega poverjenstva za leto 1887., g 19. društvenih pravil. Išče se služba. Mladenič 27 let star, absolviran or-ganist, z dobrimi spričevali, zmožen slovenskega, nemškega in hrvatskega, kakor tudi prilično tali janskega jezika, išče službe, bodi si kakor občinski tajnik ali kakoršno drugo službo ne glede na plačo. Več se izve pri opravništvu „Edinosti". 1— Krojačnica A. Bonne. tr* Sv. Katarine št. 1. 36-8 iideljnje fine, cene obleke po najzadnjem kroju. (Prasnil ne 24. avgusta t 1. na Corso Št. 4, II. nadstropje, nad uredništvom lista »II Piccolo«). r/LINIKA za spolne in ielod-čeve bolesti, nastope -okuženja l oslabenja Imožke skbosti, polucij-, žgečo vodo. močenje postelje, puščanje krvi, zablrje Vi de, m za vse ltolezni mehurja, droba in živeev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto anju z neškodljivimi sredstvi. 10—22—104 C. Stroettel, specijalni zdravnik Lfndan a« Bodensee. 3°/. 35/i°/o r>°/o Za desinfekcijo karbolno kislino in karbolni prašek se do-12—2 biva po ceni pri PauIHiller&Co.,Wien, IV., Favoritenstr.20. Mod. i chir. dr. Miha Braun, zdravnik, posebno za bolezni v grlu in poiiralmku stanuje v ulici Bogana štev. 2, I. nadstropje, sprejema bolnike: 4—8 od 8—9. ure zjutraj In od 2—4. popoldne. Assicurazioni generali. v Trstu (duŠtvo, ustanovijeno leta 1831) To društvo je ražtegriolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na lava-rovanje proti požaru — zavarovanje stekla — /.»varovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga lu zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije 2» poterjati v naslednjih letih f 21.000 641-33 Glavnica za savarovanje Žive- nja do 31. decembra 1834. f. «3,174.457-98 Plaćana povračil*: a) v letu 1884 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178.423 338*51 Letni računi, izkaz doe-*dnj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila a-) dobe v Trstu u uradu društva: Via della Siazioue v lastn-j palači. 23- 36 immmmtmfmmm^št SREBRN1CO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol K i* c i k c n b a u in 6 Braunsehweig. 13—52 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemi}« denarne vloge v bankovcih od od 50 »old do vsacega zneska vsak dan v t-tduu razun praznikov, in to od 9 —12 ure opoludne. Obned ljah pa o i 10-11. ure zjutraj. Obresti na knjižice.......... Plačuje vsiik dan od 9—12 ureopol idne. Zneske od 50 gld. precjj, od 50-100 je treba 1 dan odpovedati, l(XJ-li>00 3 dni i u čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskoaptuje m mji.-e domicilirane na tržaškem trgu po , Posojuje na državne papirje avs'.ro-og'sko do 1000 gll. po....... višje zneske v tekočem računu po . Daje denar proti vknjiženju ua posestva v Trstu Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 18^0. 10-24 ummm^Bmmmmm Neizgorljive lepenke zalstreho dobivajo se 4 izvrstne bažo in po jako nizkej coni. Tudi sprejema poprave streh in novo pokrivanje 2-12 Paul Hiller 4Co.,Wien, IV„ Favoritenstr.20. FILIALE IN TRIESTE delP 1. r. priv. Stabilinjento austr, di Credito per Commercio ed Industria. Veraamenll in eontanti. Banconote: 2'/aa/a annuo interesse verso preavvisodi 4giorni 2s/4 . » • » • 8 . fi » » ■ » > 30 » Napoleoni: annuointaress« verso preavvisodi 4giorni S3/* • • ■ > • 3 mesl 3 ■ • • ■ • 6» Banco Giro: Banoonete 2*/* «opra qnalunque somma Napoleoni senza Interessi Assegni sopra Vletina, Praga, Pest, Bruna, Troppavi« Leopoll, Fiume nonchd sit A gram, Arad, Bol-zano, G raz, Hermannstadt, Innsbruck. Kla genfurt, Lubiana, Salisburgo — franco spese Acquisti e Vendite di valori, divise e incasso e.oupons V,0/, provvlg. Antecipazioni »opra Warrante in eontanti, interesa« da con-venlrsi. Median te apertura di credito s Londr« o Parigl provvip. Eer 3 mest. V/0 interesne annuo aino 1'im-pnrtt di 1000 per iinporti supe-riori da cotivenirsi. lleponl(l 1 n CuHtudla. Si accettano in custodia cartedi valore, monete ' oro e d' urgento bankonotn esere ecc. a condlzloni da convenlrsl Trlette. Maržo 1886 20 -48 Na obroke! (63-7"' h je pohištvo tapecarije, razno strižno-blago za ob eke. ure vsaka vrste M. Goreni della L^cna fin. 1 p. J|. | Ljubljanski Zvon. | -:>: Gld. 4.60. * | Gld. 2.30. •• Gld. 1.15. | Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera so izvrši točno in solidno. 100 34 Pri 1 U Lil U G RIM M, (ležnikar, Barricra Vcccliia št. 18 jo zelo bogata zaloga solučnikov za £0-npe, za jako nizke cene. — Solnčniki , za gospode od 00 novč. liaprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke i od 25 novfc. naprej. Zaloga dežnikov iz 1 svile, satina, volno in bombaža. Sprejemajo so popravki za jako nizko cene. 78—104 CBS. Kr. Klani kolajna Amsterdam IttfeS. Začastni diplom ftrndee 1HNO ZlalA kolAjllit IS9§. ZnSastnl diplom NAJVIŠJE PRIZNANJE! Joh annisbrunnen (v poralil od leia I Nil) je jako ukusna, naravno kisla svežilna pijača, posebno ako se m ša z lehkim vinom ali s6 sadnim sokom; alkaličnl, zdravstven vreleo, kojaga kemično sastavljanje ga sposi.bljuj'i posebno za bobro probavljanje, kajti ima v sebi og-Ijeno kislino in nekaj navudue soli. Žuto je ta kisla voda jako koristna, ako se rabi dalj časa dietično. Glavno skladišče: Trst, ulica Ghec;a 9 Ravnateljstvo vre'ca 5f—2 in mineralnih voda v Gleihenbergu In Johannisb'unu kT^ jTj tTi ^Ti ,TATi .T. TAT, Ti 1.T1 ^TivT. 'S? Najboljša in najcenejša barva za leaje harbolni lah za vrtne ograje, zagraje, poljska orodja 12—2 itd. itd. Paul Hiller & Co. in Wien IV., Favoritenstrasse 20. V sled o it ftn Otr- ljrtii>kl*!lkti, nalron i in li-Ihtoiia ie r>.«1-Hlldk.l ki>l:l v1 '(lil k t M|ttH!lllkuin prt: pr'ti u, kitinnjl v fulfii, ni hurjl n J»m1tI-can, rlitti lili. Iir»inloriol, bluh ru. stut nini. ( todo-Milili bul-znili n }>ri k»t V Kmclll, sfiinov«'!)*, i«»Uvr».vja revdt.iurucija ceno. Zaloffi.- F. Plant* T IjJublJ unl, P. Nollnper Tla ^ppn r i>• n. A. Muiiuili v Oorlol * Celju In M*rii>oru. Q Museo Meyerott zemljišče Ralli, proti Giardino Puhlico u Trstu Podpisani časti se objaviti oviine al. občinstvu, kao takodjer i c. kr. vojničkoj posadi, da če današnjim danom biti u njegovom museju nova izložba slikah. U nadi, da če štovani posjetitelji i ljubitelji umjet-nosti sa ovom drugom izložbom biti pod-puno zadovoljni, moleči za obilni posjet, bilježi se sa dubokim štovanjem 3-2 J. MEYEROTT. i Glavni zgo-l idit evMiit. i ! 500.000 I i marakah.i Oglas sreće Za sgoditke ■amč' država. Poziv na sudjelovan e kod Lutrijskog srećka nj a koje garantira Hamburg iz kojeg će se stalno 7 milijuna 222.000 marakah d-ibitl. Sgi d tci ove unosne novčane u t-'j«, koja sastoji polag nacrta od smiih 97 <100 sr«-rtalmh, josu slin i. <5i : Nijv-rti N(roditik jest 8-15 evenl. 500,000 mar. marak. Premija 300,000 I sproditak a'£00,000 2sgoditaU &IAO OOO 1 siff.ditak ano.ooo t sg »dltHk ii 9A OOO 2 su'oiiitnk A 70 OOO 1 ^ god il.uk A OO.OOO 2 s jod i tu k d SO OOO 1 s god i tak a »O OOO 5 sgoditak d tO OOO 21 is god i tu k d IO,OOO marak. R OOO a ooo 9,OOO I OOO SOO "G sgodit.ak i Hitisgoditak A 25B«s»o litak A ")12sgoditak a 791 spoditak A 15 i «a3a 50.000 mar., naraste u U na OO.OOO m., n 111. na 90.000 m., n IV, tia «*0 OOO ni., u V. na BO OOO m , n VI. IOO.OOO m„ i sa premijom od 300.000 eventualno •»OO.OOO marakah. — Zi prvu vncidbu, koja je službeno ustanovljena, stoji ; elela orlg. srećka 6 m. ili f. 3 60 a vr. nol n 3 » » • 1.80 » Četvrt ». I'/ » » 90 nvč » te razpošiljam ove od države /iijaiiičene orlgln • ine srečke (nikakve zabrani-Min pro tnese^/ si vui'idbenlm nacrtom sa državnim g'liom uz frankiranu poSiljku sv.,r.> i u imjd alj>* krajeve Svaki srdion k dob'j • od mene nakon s*ak.- vu idb - listu sy>ditaka badava- — Vueidhoni nn«rt sii državnim grbom, na koiem sh nalaze 0 uloži-i razdioba tali polag 1 razredaii raznoSiliuni unnpi'eil i badava 4 15 Izpla'u i pošiljku dobivenog novca Saj m sam Izravno na interessnte u» najsiroviju tajnoMl. Svaku nanrbu može s- nositi nu-m—zj* l»ittnlc*«>m ili nroporukoin lista. Neka sh dakle svatko obrati odmah rudi brze vueidbe i to svakako do 25, tna'i a tok ude fjodine pouzda n« Samuel ileekseher-a bnnkir I mjenjačnica u Hamburgu. Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON 'z Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo.) Lastnik društvo „Edinost". Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.