THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 240. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 15, 1927. LETNIK XXXVI. ITALIJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ZA ZDRUŽENJE S FRANCIJO. — SVET LIGE NARODOV KONČAL ZBOROVANJE, MESECA MARCA SE BO ZOPET SESTAL IN NADALJEVAL Z DELOM. Pariz, Francija. — Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini zna obračati plašč po vetru, kakor le malokdo. Skrb, da bo Italija ostala brez prijateljev, odkar ji je tudi Anglija začela obračati hrbet, je privedla Mussolinija do tega, da je začel razmišljati. kako bi to preprečil in svoje stališče zboljšal. Šinila mil j je v glavo dobra misel — usta-! novitev latinskega bloka, uklju-čivši Španijo, Portugalsko in Južno ter Centralno Ameriko. Svet pozna zahrbnost in hinavstvo Italije ter intrige OGROMNE YS0TE ZA OJA-CENJE MORNARICE. Predsednik Coolidge zahteva od kongresa ogromno vsoto za ojačenje mornarice. — V programu so štiri nove bojne ladje. — Bilijon dolarjev se bo več potrošilo kakor lansko leto. Washington, D. C. —Zadnje čase velil o čitamo, kako se v Evropi pretegujejo za razoro-! zevanje, ] er če bi narodi razo- Mussolinija. Mogoče je, da bo i .... . . . Kui • l ii ! vozili, ne bilo bi vec nobene svoj načrt lahko izpeljal, ker „ • i-____ •• . , , .' , i nevarnost, za mir na svetu. Tuši Francija zeli dobrih odno-! , . ...... ■ ■ „ t a. rp . . i di predsednik Coolidge ie bil saje v z Italijo. To pa je tudi i____ prilika, katero tako dobri diplomat kakor ie Mussolini, ne.. . . , . bo pustil iti mimo. da bi'je ne!"™1 Mlekarji pregovorili;. izral.il. Kar naenkrat ie spre-'}"1*1 nevaill0St nekje v Evropi,, ki bo pridrvela nad Zed. drž. ter jih n.ipadfa. Zato pa je i •eba veli :e in močne morna- prejsnje nje — a rase za razoroževa-daj so ga militarist i VELIKA TATVINA SVILE. Langhorne, Pa. — Roparji so napadli tovorni železniški voz Reading kompanije in se polastili tovora, sirove svile, v vrednosti $50,000. Železniško osobje se je pač zoperstavilo roparjem, ker pa so bili dobro oboroženi, so morali železničarji mirno gledati, ko so jemali blago fz voza. Napad se je izvršil v bližini Neshaminv Falls. PREMOGARSKE VESTI. KRIŽEM SVETA. i • — Moskva, Rusija. — V U-krajini je bilo usmrtenih šest oseb, ki so bile obdolžene, da so vohunile v prid Romunije in Francije. j — Pariz, Francija. — Paul Billetdoux, star<26 let, Ameri-kanec, čigar oče je v Newyor-ku profesor na vseučilišču, je bil v prepiru s svojim svakom menil svoje sovraštvo do Fran-1 1 "t P l* „-,_______................. zal — v največjo prijateljstvo, i \ , " Rekel je. da Francijo ljubi — ^ dezela na varnem., Francozi in Italijani so kakor j slab ' 'T1.1™ Coolidgreova , bratje. Čeprav se včasih malo • pokregajo med seboj, vendar j jih veže prijateljska in bratska' vez, ker se odkritosrčno ena drugo ljubite. v Evropi za se je že bilo Načrt Mussolinija ima dale-kosežne namene. Radovedni smo, kaj bodo nato odgovorili Francija in drugi narodi. Kaj bodo rekle Zed. drž. ? Gotovo bodo o zadevi dobro razmišljali. ker hoče Mussolini imeti v latinskem bloku tudi Južno in Centralno Ameriko. 'Absurdno je misliti, da mi iščemo s kom konflikta. Nihče ga noče. Svetovna vojna nas je utrudila in si želimo miru. To naj velja za vse — tudi za Balkan.." Tako pravi italijanski diktator Mussolini. Ženeva, Švica. — Osem in štirideseto zborovanje Sveta lige narodov se je končalo. Z delom so zadovoljni, kajti vse je šlo lepo in mirnim potom. Med člani je vladala resna volja, za ohranj'enje miru med narodi. Prihodnja seja se bo vršila meseca marca. GUVERNER JOHNSON ¥ ŠKRIPCIH. Johnson pre^prečil zborovanje v državnem kapitolu. —Člani zbornice so imeli sejo v hotelu. — Johnson se bo pokoril sodnemu odloku. Oklahoma City, Okla. — Guverner Henry S. Johnson, katerega hočejo člani zbornice spraviti s pota radi njegovih starih grehov, je v mučnem položaju. Da nima Čiste vesti znači to, ker se boji poslancev in jim jte preprečil z močno vojaško stražo, da niso mogli zborovati v državnem kapitolu. Pred. poslopje državne zbornice je postavil močno stražo in nobenemu ni bilo dovoljeno notri. Rekel je, če tega ne bi bil storil, bi ga že bili vrgli na cesto. politika na delo razoroževanje, pokazalo. ^ Predsednik Coolidge je odobril program za grajenje bojnih ladij z; prihodnjih pet let., Bilijon dolarjev več se bo po-' rabilo za ojačenje mornarice, j kakor je bilo sklenjeno lansko leto. Ko v resnici ne obstoji' nobena ne\arnost za deželo, pa se tako ogromne vsote, trosijo. pod pretvezo, da je nevarnost za deželo in se je tre-' ba pripraviti, V programu je navedeno, ' da se bo v teku petih let zgradilo 26 novih križark in štiri velike bojne ladje, katerih vsaka bo stala več milijonov dolarjev. Križarke bodo po 10,-000 ton in vsaka bo stala okrog $15,000,000, torej skupno, o-krog $400,000,000. Zgradili bodo tudi tri nosilce za letala in 18 rušilcev. Coolidg^ upa, da bodo njegov mornariški program evropske države odobravale in ne j bodo mislile, da hoče Stric j Sam tekmovati z Anglijo, ka-| tera bo močnejši na morju. A že ko je Coolidge v svoji poslanici kongresu omenil o ojače-nju mornarice, so se slišali odmevi iz Evrope, in to baš v času, ko se je vršila pripravljalna konferenca v Ženevi za razoroževanje. • -o- NESREČA V PREMOGOVNIKU. Lansford. Pa. — Joseph Va-lenski, star 60 let, "premogar, je utonil v rovu št. 9 pri La-high Coal kompaniji, kamor je udrla voda. to ni zadrževalo, da ne bi zbo rovali. Najeli so dvorano v hotelu, kjer so imeli sejo. Te seje so se pa le nekateri vdele-žili in se tajno domenili, kje bodo pozneje zborovali. Johnson je dal razumeti, da bo čakal kaj bo o njem sklenilo sodišče, kateremu se bo pokoril. Do tega časa pa, tako pravi da- Tajnik Davis otvoril konferenco, navzoči so bili nekateri operatorji majhnih premogovnikov, unijski voditelji in predsednik Lewis. Washington, D. C. — V delavskem departmentu se je v torek vršila konferenca, katero je sklical delavski tajnik Davis, z namenom, da bi se prišlo do kakšne podlage med o-peratorji in premogarji, na kateri bi se obnovila pogajanja za rešitev premogarske krize v Ohio, Pennsylvaniji in severnem delu West Virginije. Tudi zadnji poskusi Davisa, pridobiti operatorje velikih kompa-nij, so se izjalovili. Navzoči so bili le nekateri operatorji malih kompanij. skupina unijskih uradnikov in John L. Lewis, predsednik od United Mine Workers. "Pozval sem vas skupaj'', 'tako je dejal delavski tajnik Davis, "da bi prijateljskim potom z roko v roki delali na to, da bi odstranili zapreko, ki je na poti, da.se ne pride do sporazuma." Nato je takoj nadaljeval: "Naša dežela ne le želi, da bi nastopili boljši časi za premogarsko industrijo, temveč zahteva to. Obžalujem, da so nekateri lastniki premogovnikov odklonili moje povabilo. Rekli so mi, da jih pri obratovanju ničesar ne ovira, torej nima pomena, da bi se udeležili konference." Davis je tudi rekel, da se on ne bo vmešaval v spore z eno ali drugo stranko, ker on zastopa le interese ameriškega ljudstva. Naposled pa je rekel: "Noben človek ni večji kakor je naša vlada ustreljen. — Managua, Nicaragua. — Maj. E. H. Brainard, vojaški letalec, ki je poletel iz Miami, Fla., v Managuo, se je z letalom vrnil v Zed. drž. — Northampton, Mass. — Mrs. Lemira Goodhue, mati soproge od predsednika Coo-lidgea, se nahaja v bolnišnici bolna za influenco. •— Brainard, Minn. — A. H. Proctor, blagajnik First National banke v Irontonu, je bil aretiran, ker se je ugotovilo, da je bil v zvezi z banditi, ki so oropali banko dne 9. novembra. Plen je znašal $P,5,000. — Chicago, 111. — W. B. Ernst, dijak na Northwestern univerzi, je umrl za poškodbam, katere je zadobil pri letalski nesreči. Okrog 500 oseb je bilo priča, ko je letalo, v katerem je bil kot potnik, treščilo na zemljo. Star je bil 24 let, bil je poročen, zapušča vdovo in dva otročička. — Pariz, Francija. — Par-1 lament je dovolil s 400 proti' 125 glasovom kredit za ustanovitev poštne zračne službe med Parizom in Buenos Aire-som via Bakar, Zapadna Afrika. Črta bo otvorjena meseca januarja ali najkasneje februarja. — Chicago, 111. — Forrest Gevelda, star 39 let, 1849 W. 119. cesta, se je pred dvemi tedni malo ranil v prst, zakar se pa ni brigal. Rana se mu je prisadila, šel je v West Side | bolnišnico, kjer mu več niso1 mogli pomagati in je umrl. — Rockford, 111. — Mrs. Mi-1 nor P. Webster, je v nedeljo; tukaj obhajala svoj 100 rojstni dan. Starka je še pri dobrem ' zdravju. Ne pozna zobobola in še nikoli ni bila pri denti-» stu. • I LINDBERGH V MEHIKI. Washington, D. C. — V torek ob 12.29 popoldan se je Col. Charles A. Lindbergh, s svojim "'Spirit of St. Louis" dvignil v zrak in poletel proti Mexico City, Mehika. Namen njegovega poleta je za tesnejše zbližanje med Zed. drž. in Mehiko. Le njegovi najboljši prijatelji so bili navzoči, ko se je dvignil v zrak in odletel proti cilju. EKSPLOZIJA BOMBE. Iz Jugoslavije« V KRIZAH NA GORENJSKEM SE JE PRIPETIL STRAHOVIT SLUČAJ SMRTNE NESREČE, KATERE ŽRTEV JE POSTAL MLINAR RIBNIKAR. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Smrtna nesreča. pesmi. g. župan Miha Mošnik Teroristi položili bombo v hotelu, ki je eksplodirala; med gosti je nastala panika, detonacijo je bilo slišati daleč okrog. Križe na Gorenjskem so pod je pa izročiI ^ župniku diplo-vtisom strahovitega dogodka, ^častnega občanstva. Srčna ki se je pripetil v petek, 18. novembra popoldne v vasi Ret želja vaščanov je, ohranil g. župnika da Iji Rog še m nogo nje. Približno ob 3. popoldne'Iet zdrave^a in zadovoljnega. je hotel mlinar Kristijan Ribni- -°- kar nastaviti jermene na kole-' Poroka, sa, toda nesrečen slučaj je ho-i Dne 21. m. m. je bil v mestni tel, da se mu je v obleko zasa- župnijski cerkvi v Ptuju poro- dil vijak od valja, na katerega čen g. Davorin Žunkovič. pod-je pritrjeno kolo. Valj je Rav- polkovnik v pok. in ravnatelj nikarja zgrabil in ga pričel su-, "študijske knjižnice" v Mari- __kati okoli osi. Mlinsko kolo je boru, z gospo Josipino dr. (Jre- —0 w [odtrgalo Ribnikarju obe nogi goreč, hišno posestnico v Ptu- Chicago, 111 — Chikaski te- do kolen, na rokah pa mu je ju. S to rodbinsko zvezo je pri-ronsti so postali zelo predrzni, odtrgalo kolo vse prste in mu šla zgodovinsko znamenita hi-Nic ne pomaga grožnja poli- posnelo kožo. Kako silno je ko- ša v ulici Vseh svetnikov št 1! cijskega vodstva, oni še kar ]0 vrtelo Ribnikarja, kaže naj- katera je v tem mestu in naj-naprej nadaljujejo s terorjem; bolj to. da še teden po dogod- brž tudi v celi naši državi naj-v vsakem slučaju se pa umak- ku niso našli vseh delov nje„0_ atarejža stanovanjska hiša. kolnejo in ne pustijo nobenega ;Vega trupla. Ribnikar se je v je že okoli 500 let stara, v po-za seb?3; da -lim Policija smrtni borbi najbrže poskušal sest Žunkovičeve obitelji. Ta ne more slediti odtrgati od kojesa, ali kolo se močna zgradba je bila 1. 1.180 V ponedeljek zvečer so po-"ga je krepko držalo in ga su- posvečena kot cerkev na čast lozih bombo v popravi j evalni- kalo v velikih lokih. Ribnikar Vseh svetnikov. V dobi refor-ci čevljev na 5311 Hyde Park je pri vrtenju razril z nogami macije je služila ptujskim lu-bou evardu kjer je Cooper-, vso prst na tleh. Ponesrečenec teranom kot svetišče." današnji Carlton hotel Eksplozija je si je preuredil pred nekaj leti domači vrt pa kot pokopališče napravila veliko škodo na po- _ mHn po najmodernejšem nači- tamošnjih nekatoličanov. - V slopju in uničila Chetasu stro- nu, toda že lansko leto bi se protireformacijski dobi je pri-je katere je sele te dni posta- mu kmalu pripetila na mlinu šla cerkev sicer zopet v posest vil nove v svojo delavnico. De- enaka nesreča. Le še v zad- katoliških vernikov, toda leta tonacijo je bilo slisati vec blo-;njem momentu je mogel Ribni- 1786 ji je cesar Jožef II. od-kov daleč na okrog. Pobilo je j kar prikiicati na pomoč ljudi, vzel značaj cerkve in jo odpro- •lSuPe l °r na eg St°"iki 50 SpU8ti,i vodo in tako dal nekemu zasebniku, katere-jecih hišah Ko se je slisal pok, [rešili. Pokojni Ribnikar zapu- mu je služila do 1. 1840 kot je za trenutek nastala panika šča ženo in več nepreskrblje-'skladišče za žito. V omenjeni ed gosti v hotelu, ki pa so se.nih otrok. !nem letu je pa kupil nek bo- kmalu pomirili. V temu delu mesta je več boljših hotelov, v kateri-h je bilo istojčasno precejšnjo šte- gati Ptujčan to zgradbo ter jo Velika aviatična katastrofa v je prezidal v stanovanjsko hi-Sarajevu. šo, kakor je še danes. vilo gostov. Ranjen k sreči nil V petek' 18' nov' dopoldne j o—- bil nihče, dasi so kosi kame- 86 Je priPetila na ^rodromu j Umrl. so v Ljubi,am. in sfpkln Iptpll na uca efvo. _|2. zrakoplovnega polka v Rai- j Qd 7. do 19. novembra v bol- nihče bi ne smel izostati kogar' ~ Mexico City, Mehika. — nno » Nevarno je biti general v Me-j hiki. Skupno so postavili k zi- ona poživlja." To zadnje velja operatorjem, ki se seje niso u-deležili. -o- VIHAR NA MORJU. London, Anglija. — Potniški parnik Celtic, last White Star družbe, ki je odplul 3. decembra iz Newyorka proti m"a in stekla leteli na vse stra-1 ni. Chetas lastuje popravi jalni-co za čevlje v poslopju Picca-dily gledališča. Ko se je zve-| delo, da namerava odpreti no- j vo delavnico v poslopju Coo-I per-Carlton hotela, so mu dali razumeti od "Bootblacks' Protective Association of Illinois", da je bolje za njega, če to misel opusti. Ker se ni pokoril, zdaj trpi posledice. Druga bomba je eksfclodi- du in usmrtili v Mehiki 26 generalov in šest polkovnikov, ki i so bili v zvezi z revolucijonar-l ji katerim na čelu sta bila ge-j nerala Serrano in Gomez. -o- VOLČJA NADLEGA V PERZIJI. lovcu pri Sarajevem težka ne- nici: Marjan Žerjal, sin urad-sreča. Zadnje dni se je ta polk nika, 3 leta. Karlovška cesta vežbal v skupnem letanju t<*r 22.— Avgust Božič, sin posest-se je tudi v petek dvignilo ne- nika> 16 let, Nova vas 8. — St. koliko aparatov v zrak. V vi- Catar, sin delavke, 2 leti. Za-šini 200 metrov sta se zadela grad 91. — Terezija Potočnik, dva zrakoplova tipa Breguet urarjena žena, 52 let, Kamnik in s strahovitim hruščem str- 71. — Marija Starkež, žena moglavila na tla. Ko sta apa- žel., 41 let, Lukovica 4. — Ol-rata trčila, so eksplodirali mo- gSL Jakopin, hči čev. pom., 1 in torji, iz letal pa je puhnil pla- poi ]eta, Kavškova cesta 3. — men gorečega bencina. Na me- ivan 2enko, davčni uradnik v sto nesreče so takoj prihiteli pok>t 72 let, Gregorčičeva ul. 7. vojaki in oficirji ter pričeli 1 Liverpoolu, je na potu veliko Teheran, Perzija. — Tudi i prestal v viharju. V petek je( tukaj je nastopila huda zima.[ bilo najhujše. Pravijo, da že To pa je povzročilo, da so se. dolgo ne pomnijo tako straho-| cela krdela lačnih volkov privitega viharja na morju. Tri- bližala vasem v severnem de-! najst potnikov je zadobilo po- lu Perzije. Med prebivalci je rala v Parthenon gledališkem ooslopju na 22. cesti in Ridge- razkopavati med ruševinami. ■ DM A 1IAV17TV1 land Ave. v Berwynu. Po raz- Izpod razbitih letal so poteg- ULtIAKNA lMAllA&ILA strel bi je nastal ogenj, ki je nili mrtvega podporočnika' napravil nad $10.000 škode. NormaliJ'a in redova Brašiča, Pol ure pred eksplozijo so ne-'dočim sta nare<*nik Gavrano-kateri videli dva moška, ki sta vič in mehanik težko ranjena, nesla v poslopje mali kovčeg. 0ba ranienca so prepeljali v Ugotovili so, da je bila bomba bolnico. Gavranovičevo stanje v temu kovčegu, ker so našli Je brezuPno in ni upanja, da bi no razstrelbi kosce kovčega. okreval- Lastnik poslopja, Ben Berna-' -0- šek, ki je stal nred hišo, ko je ' 251etnica župnikovanja. bomba eksplodirala, trdi, da ni Pred kratkim je obhajal lj'e, je dolžnost, da vse storim, Člane državne zbornice pa da ne pride do nerednosti. škodbe, ko je parnik metalo sem in tja, kakor bi bila mala igrača. Dva izmed ranjencev sta zadobila težke poškodbe. Parnik je prispel vqueenstown-skq pristanišče. -o-- — Mays Landing, N. J. —r Margareta Liliendahl in Willis Beach, ki sta obdolžena, da v božični številki, ga naj torej sta usmrtila dr. W. Liliendahla, izroči upravi lista do omenje-soproga prve, je sodišče obso-, nega časa, ali pa nas pokliče dilo vsakega na deset let ječe. na telefon : Canal 00$8. ' v. Sr; nastala panika in si ne upajo na cesto. Zveri so pomorile že veliko število glav drobnice. -o- TRGOVCI POZOR! Oglasi za božično številko, ki izide prihodnji torek se bodo sprejemali do petka večer 16.- dec. Kdor želi imeti oglas dobil nobenega grozilnega pi-sm.a in ne ve, kdo bi bil to storil. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Špitaliču pri Motniku g. župnik Anton Mezeg 251etnico dušnega pastirstva V tukajšnji župniji. V znak globoke uda-nosti, spoštovanja in ljubezni do svojega priljubljenega g. Pittsburgh, Pa. — Na Guf- župnika je občinski odbor ob fey železniški postaji, oddalje- čine Spitalič imenoval svojega ni 30 milj jugovzhodno do dolgoletnega odbornika gosp. Pifisburgha, je s tira skočil župnika za svojega prvega vlak; ena oseba je prišla ob častnega občana. Na predve-ži vi j raje in večje število pot- čer jubileja so hvaležni župnikov ter železničarjev je bilo ljani priredili podoknico, pri ranjenih. ^ kateri je pevski zbor zapel par ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. ' Vaša denarna pošiljatev ho v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odhitka izplačana, ako se poslužite nase banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ........................$ 9.40 1,000 Din ......................... 18.50 2.500 Din ..................... 46.25 5.000 Din ........................ 02.00 10.000 Din ........................ 182.00 100 Lir ............................$ 6.10 200 Lir .......................... $11.90 500 Lir ..........................$28.75 1000 Lir .........................'„$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh eenah že vračunana. Zaradi nestalno sti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y, AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANS1U SLOVENEC Četrtek, 15. decembra 1927. spomini smo Prvi in najstarejši slovenski list , ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: jI849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto __________________________$5.00 Za pol leta___________________________ 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_______________________1.........$6.00 Za pol leta ___________________________________ 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year ..................... For halt a year ................. Chicago, Canada and For one year .................... For half a vear ................. ______________$5.00 .............. 2.50 Europe: ..............$6.00 .............. 3.00 i njihova <}olžnost. | z najlepšimi I Kadar se gre včasih za kako malo politično stvarico, ta- odšli iz dvorane vnedeljo, če-koj vidite, kako razni dnevniki in tedniki hitro vprizorijo svo- tudi je bilo vse predolgo. Vera je kampanje za stvar ali proti stvari. Takoj najejete v listih 'v moč in delavnost našega klu-kupone, s katerimi apelirajo na čiiatelje, da jih'naj izstrjžejo jba pa nam daje upanje, da nas in pošljejo na kongresnike in senatorje ter z n/mi zahtevajo |klub kmalu zopet razveseli z to ali ono. ] Kadar gre za trpine delavce, tedaj ni takih akcij. Ne. ' Kapitalisti imajo v takih slučajih prosto roko, da lahko še tako gospodarsko davijo delavce. fn vendar tudi vemo, da delavski razred tvori večino. Ako bi se vsi ostali organizirani delavci vseh strok dvignili in se s protesti obrnili na svoje zastopnike v kongresu .in senatu, bi tudi vplivalo. Naj bi prišlo par milijonov takih-le pismenih zahtev na kongres, da se mora nekaj ukreniti radi premogar- . ske stavke itd., kmalu bi se začula beseda o premogarjih tudi T L™1S County- Razstava se bo vršila v telovadnici tukaj- PQZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan ii? pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second cjass matter November 10. Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. 1925. Zakaj je tako? v Washingtonu. Ker je pa vse tiho, pa so tudi tam tiho. Morda bo kdo rekel, kaj bi to pomagalo? Mnogo, mnogo! Recimo, da bi ljudski zastopniki v Washingtonu prezrli take zahteve. Kaj bi poreklo delavstvo pri prihodnjih volitvah, ko bi se prikazali pred njimi? Ej, takega zaupanja med delavci bi ne riskirali. Glavno je, ker take solidarnosti med delavci najti ni. Vse je tiho, vse molči. Mestni delavci majnarja in njihovih razmer sploh ne poznajo, zato pa je tako. In dokler bo tako, at the post office at Prav nič drugače ne bo. Delavci imajo vedno na razpolago gotova Sredstva, da bi | se z njimi bojevali, ali kaj, ko ne sežejo po njih, vsaj v taki formi ne, v kateri bi lahko in bi tudi pomagalo. njihove bogate zaloge razno-/ vrstnega blaga. Z rojakom Kaminom se zmenite lahko vse v domačem jeziku in on bo vam najbolje postregel. Marsikaj bote rabili za praznike. Idite in kupite v tej trgovini božična darila za vaše male! Poročevalec. -O- SMRTNA KOSA NA ZA-PADU. Pueblo, Colo. Kratki so dnevi za nas. Hitro nam zgine odločeni čas bivanja na zemlji. Dne 2. decembra zatisnil je tu svoje oči ob 5. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti in mirno v Gospodu zaspal roj a K Anton Stup-nik, doma rodom iz Zagorice pri Dobrempolju, v starosti marji dobili "že prve nagrade blizu 70 let- V Ameriko je doza to ali ono stvar. Pred leti je nek*ko pred 3d leti. Bil odnašal prve nagrade naš zna- J"e star naseljenec, eden izmed ni rojak Mr. Štukel, ki še da- Pionirjev naše župnije Marije ' ime "Potato Kipg", Pomagaj. Bil .ie dober m skr- novim nastopom. £oročevavec. -o- KAJ JE NOVEGA NA ŽE-" LEZNEM OKROŽjp. Eveleth, Minn. V kratkem bomo imeli v našem mestu kokošjo razstavo za šne High School. Strokovnjaki izmed kokošjerejcev trdijo, da ima St. Louis okraj najboljše kokoši v celi Minnesoti. Drža-,va Minnesota je že priznana .kot poljedelska in živinorejska država. Mnogokrat so naši far MLINAR IN NJEGOVA V CHICAGI. Chicago, 111. Stara in nad vse lepa igra, ki so jo že naši dedi in naše stare matere gledale, je bila v Premogarji mehkega premoga so izprti od dela v Illi-noisu, Indiani, Ohio in Pennsylvaniji že od 1. aprila 1927. Pre-mogarski baroni so jih izprli od dela, ker premogarji niso hoteli kloniti poniževalnim mezdnim pogojem premogarskih magnatov, kateri bi reducirali za skoro tretjino jacksonvillsko mezdno lestvico. Premogarji so se nahajali pred alternativo: ali sprejeti poniževalne pogoje premogarskih baronov, ali pa sprejeti boj, ki bo hud, za svoje življenske pravice. Mednarodna premo-garska konferenca mehkega premoga v Indianapolisu se je odločila za zadnji pogoj in ta je, da mezdna lestvica se znižati ne sme. Tako je prišel prvi april, premogarske družbe so nabile svoje buletine, unije po svojih distriktih pa so pozivale premogarje na prekinjenje z delom, dokler se mezdno vprašanje med premogarji in operatorji ne reši v obojno zadovolj-nost. In tako se je prenehalo z delom. Eni imenujejo to iz-prtje, drugi stavko. Pravilnejše bo prvo, kajti povod so dali operatorji in ne maj n ar j i. Majnarji so pri volji delati na podlagi jacksonvillske pogodbe, operatorji pa hočejo isto reducirati. Premogarji, zlasti z družinami, so vslecl tega že silno prizadeti. Znano je, da vlacla premogarska stavka domalega vsakih par let. Tudi drugače so premogarji stalno le malo kedaj delali. Navadno je tako, da v zimskih sezonah so garali s polno paro. poleti pa so delali le po dva, tri dni itd. Statistika pokazuje, da so doslej majnarji delali povprečno le komaj polovico delovnega časa v letu. Povprečni zaslužek je znašal leta 1926 le komaj nekaj nad $1000, to je le v nekaterih državah in ne v vseh. Kaj je to za družinske očete? Tc je komaj za vsakdanji kruhek. Na kakšno boljše življenje pri taki mali plači skoro za misliti ni. Da je.temu res tako, se lahko prepriča vsak, če pogleda v premogarske revirje. Tam bo našel premogarske družine, katerih oče dela v rovu morda že 25 let in več in ni danes na nič boljšem gospodarskem stališču, kakor je bil pred 25 leti. Na boljšem je bil tedaj, ko je začel, tedaj je bil vsaj čil in zdrav, zdaj je zdelan, postaran in ob vso moč. Morda je tekom 25 let splačal borno hišico in še to morda na kompapijskem zemljišču in je radi tega podvržen brezsrčnemu izgonu iz kompanijskega ozemlja. Vse to je slika položaja premogarjev, ki pove, kako se je godilo dosedaj tem trpinom, katerim premogarski magnatje in nevedni meščanski tisk predbaciva, da so imeli vedno visoke plače ter da niso nikdar zadovoljni. To seveda predbacivajo laki, ki niso nikdar okusili trdega .življenja premogarjev in nikdar proučevali od bližje življenje teh trpinov, ki so izkrvaveli pri suženjskem delu v črnih zaduhlih rovih. Zato tudi tako sodijo. Vsem tem že ni ttfliko zameriti. Zameriti drugim! Grdo zanikernost je opaziti ravno na strani oblasti, državne in zvezne. Kadar se gotovemu delu državljanov godi krivica, bodisi taka ali taka, tedaj je dolžnost oblasti, .da poseže vmes. Velika socialna krivica se godi premogarjem in njihovim družinam. Državne in zvezne oblasti dobro vedo, kaj se godi s premogarskimi družinami v Pennsylvaniji in v Colorado Pa izpregovori kdo kako besedo v obrambo prizadetih premogarjev? Doslej jo še ni, pač pa ponekod še celo koope-rirajo s premogarskimi baroni pri preganjanju premogarjev. Te dni se je sestal 70. kongres Z. D. v Washingtonu. O moke ni dal nobenemu zastonj, vsem mogočem bodo debatirali in govorili. Poslušajte, če bo pa ^ bo Marico dal? Marica kdo izpregovoril kako besedo v korist premogarjev, dasi je to " ~ " HČI .ca trpela. Kako se ti zna živo vživeti v tako težko vlogo, od začetka do konca vsa mlinar-jeva hči, hči Urha Porente in lie Vaypoticeya. JLTdana očetu, udana Konradu, udana svoji usodi, udana Bogu. Konrad nedeljo na odru v šolski dvora- j (Frank Bicek) je bil pa sloven-ni. Dasi je našim ljudem igrajski fant. Eden onih fantov, ki pa je že znana, saj je ni igre, ki bi ne bila že tolikrat preigrana, — je bila dvorana vseeno nabito polna, £na,menje, da je šla igra narodu v srce, da je igra torej narodna last in da bo o-stala vedno sveža, tudi če jo še desetkrat vidimo. Dramatični klub je igro ja-ko lepo podal. Igra je dolga, dolga, polna slik in dejanj. — Treba je oder in kulise kar naprej preminjati, kar zahteva prožnosti in potrpežljivosti, predvsem potrpežljivosti, tako pri gledavcih, kakor pri igrav-cih. Gledavci so bili še dokaj potrpežljivi. Kakor pribiti so sedeli pozno v noč, igravci pa tudi. Dolga in težka igra zahteva več intenzivnosti in več pozornosti od igravcev, kakor navadne igre, zahteva več ročnosti od oderskega mojstra in prestavljavca kulis. Igravci so se postavili, oderski mojster pa tudi. Scenerije so bile jako lepe: priproste kmetiške sobe in ona na pokopališču. Ta je bila posebno lepa; igravci so igrali živahno, z dušo in življenjem, tako da si živel in trpel z njimj od začetka do konca. Mlinar (Peter Vidmar) je bil pravi pravcati slovenski mlinar s trdo dušo, ki ceni svoje žulje in svoj uspeh in ga tehta kakor je tehtal vse življenje moko: ne merice preveč nobenemu. Ne krajcarja pritepencu -— beraču, ki nima ničesar. Se merice nes nosi ker je namreč pridelal vedno n^jdebelejši in najboljši krompir v tem okrožju. Gotovo bo zanimiva tudi kokošja razstava. Vršila se bodo poučna predavanja o kokošjereji, kako je treba križati plemena itd., da se dobi dobro vrsto nesnih kokoši. Farmarji, če bote imeli Čas, udeležite se razstave, o marsičem se bote poučili. Začne se 2. januarja in traja menda do 4. januarja. Volitve. — Na Aurori je bil ; |izvoljen za župana rojak J. C. Brožič. Na Chisholmu je bil izvoljen za mestnega trustija Anton Rebrovič. Na Gilbertu je bil izvoljen za mestnega so iz kaj že doma, a imajo po- jklerka rojak Frank J. Indihar. štenje v svojem srcu. Globoko ,Na Buhkl so izvolili za vaškega boli, da ga mlinar, ki je imel |predsednika ali župana rojaka življensko pot z denarjem 1 postlano, tako sovraži. Tudi on je bil udan, ves udan svoji uso- Braikovič. di, in ljubezni do Marice in ta ljubezen ga je varqvaja vse prenaglene jeze in maščevav- j A. G. Cherneta, za trustija pa nosti. Teta (Pavlina Grilova) je bila cela teta. In prava teta starega kraja. Dobra teta, Iju- !soti čedalje bolj zanima za po bezniva do Marice, brata in Jitično življenje, kar Izvoljenih je po nekaterih mestecih še nekaj ! naših rojakov, ki mi pa niso znani njih imena in uradi, v katere so izvoljeni. Znamenje, da se naše ljudstvo tu v Minne-jetno vreme. Kar prši nekaj iz megfe. Menda ne bo dolgo, ko dober ben oče svoje družine. Pogreb se je vršil 5. decembra iz cerkve Marijo Pomagaj ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Tu zapušča enega sina z družino. V Pennsylvaniji pa eno hčer, in tu tudi dva bratranca. Vsem preostalim naše iskreno sožalje. Pokojniku pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru! Vesele božične praznike voščim vsem naročnikom sirom Amerike in stare domovine! J. Meglen. * -o- TO IN ONO IZ LA SALLE IN OKOLICE. La Salle, 111. Mrzlo vreme je pritisnilo zadnji teden. Srebro je padlo kar čez noč za celih 50 stopinj. Toplomer je r^eril okrog ničle, večer prej pa Je bilo še 52 stopinj nad ničlo. Kar ustrašili smo se, če bo tako držalo, vendar je kmalu odjenjalo in je zopet boljše. Zdaj pa imamo nekam megleno in nič kaj pri- - . je vse, vseh. Ravno tako Konradova hvalevredno. Le tako naprei! mati (Brigita Spenko) in žena ! « - m (Mary Vavpotičeva) je o& sr- gostilničarja (Ana Kokalj). Dobre žene, ki jim je na srcu dobro svojih domačih. Vse so sa- tradjcija; vse nejzmejiljive vrednote so o-'hraijjeije, vtelešene v formo, kakor odgovarja sedanjemu času, njegpvim težnjam in potrebam. To je cerkev današnjega Člo-Veka, živeč^g* večjega katoliškega duha.- Sr9# te, cerkve pa je obenem največji umptypr y ^ p^oty^ru, toge'i^bernakel, ki iuni^ po svojem bpg^A^v^hnjenem -jpjslju en^keg>a 'nikjpr To jeU mfamor, In za velikim oltarjem oltar male svete Terezije! Ta mila svetnica, v koje kapelah •najdeš po vsem svetu žal največ v umetniškem oziru manjvrednega sentimentalno-praznega kinča, je tu dobila oltar, pred ko-jega preprosto lepoto onemi vsak poizkus opisanja." Jaz sem šel po tem opisu cerkve še enkrat v Šiško in sepi tam na licu mesta pre-čital to oceno in skušal iz teh zidov čitati isto, kar je čital poročevalec "Slovenca". Pa, tudi to se lahko čita iz stavbe. Okus je pač nekaj popolnoma osebnega. In že La-tinci pred dva-tisoč leti so rekli: De gtjsti-bus npn est disp^ndum, — o okusu naj - ue prepi^. t Na vsak način pa je stavba nekaj zam-miyegfi in jo bodo ftodjli gledat in presit od bli^u ip d^Ieč. In rečem še enkyat, j-Q- IV na ojt^r postavljen, amp?k iz pjega jak, ko prideš v Ljubljano, gobovo jo uberi ^wmtl kakor živ ?typr, darova- tudi v Šiško in si stavbo saip Qglej. fcaj ta_ W Pbdpi Qd vitlcih stebrov, ka- ^ še videl in tu4j i^kje* drugje Jcor od živih tyyatfgev, nesočft v^ng.^či. fcpj. 4 Jie V chikaški Tribuni sem tu$i čital o veliki vročini, ki vas je v Ameriki naenkrat v jeseni obiskala. Tudi tukaj smo imeli precej vroče dni, prav Jakobovo vročino smo imeli. In prav v tej vročini je bilo, ko sem jo mahnil v sosedno župnijo, v svetovno znani "Cokelburg", ali po domače Borovnico. Sešel sem.se namreč na vlaku s svojim starim znancem iz Clevelanda, z Mr. Fr. Drašlerjem, ki me je povabil, da bi ga obiskal v njegovi "graščini". Ker me je zopet revniatizem "matral" in je bijo vroče, hotel sem ga po svoji znani trmi s silo pregnati. Vzel sem zato svojega konjička, debelo, podkovano palico, katero sem kupil v Ljubljani za 19 dinarjev,, in jo mahnil čez Kamnik, Prevalje, Peklo, — da, da, kdor hoče iz Preserja v Borovnico, mora vsakdo ,skozi "Peklo", —. ki pa ni tako goreče, dasi me je danes prav peklensko peklo, da sem se potil kot bi me polil — proti Borovnici. četrtek lis. 4eqep..bn> jay. mmmumgm Stran 3 hs. življenja in sveta. »tTfftnjUftif mawwuw^wM BREZPOSELNOST V LVČL Različne simptome, ki se pojavijo v raznih deželah in ki imajo velik vpliv na gospodarsko obliko dotične dežele, jih smatra javnost, če so neprijetni, kot nekak ppjav, kj se bo sčasoma sarnodsebe vnesel. — Tak pojav je tudi brezposelnost. Nemčija izkazuje sicer stalen padec brezposelnih; toda sociologi in narodni ekonopii računajo, da bo v Nemčiji, četudi privedejo gospodarstvo na višek. - c j stalen kaaer brezposelnih, ki se bo sukal o-krog pol milijona. Anglija izkazuje, da je od 1. 1920 dalje najmanj 1 milijon delazmožnih ljudi brez posla. Francija je bila edina v položaju, da iS mogla zaposliti svoje delav xe množice ter dati prilike ;a zaslužek precejšnjemu ovilu inozemskih delavcev. Dejstvo pa je, da je priče* delav Delovne prilike se krčijo. tiospod^rski kritiki navajajo razne vzroke za porast lagoditi tudi industrija. Ona producira manj in enostavne predmete. Če je pa kupna moč mase taka, da si more masa privoščiti poleg gole nujnosti še kaj več, je popraševanje po industrijskih izdelkih tem večje. Notranji trg se more dvigniti Je potom zvjšanja plač. Toda ta način gospodarstva more le pipiliti brezposelnost, njkakor^pa ne ustvariti takiji razmer, da bi dobil vsak brezposelni priliko za delo. Zava- dekletce, ki ga je hotel poro* cjti. Tik preči poroko pa je J#mes okusil trpkost ^življenja. Mala Ellen je impla raziperje & PnJftteljem. - Vf*-r§ni ljubimec je ftjj širokogru-(J£en. se maščeval Ti^fl pjij^-teljepi in svojo ljubimko, p^č je sklenjj,. da gijk^ar v življenju ne mara videti ženske. " ............... Z bratovp pomočjo je postavil v škotskih hribih' na samotnem kraju borno kočico, v ateri živi že dolgih 50 let. ledina družba samotarja in sovražnika žensk, odkar ga je zapustil brat, sta cjva škotska ovčja psa, ki ga Čuvata pred nepoklicanimi obiskovalci. Tri- do štirikrat na leto po-$eti samotarja hlapec iz sosednje vasi, ki mu prinaša živila tih pa §p .uyozjli zlasti iz Nem-j vsi kanali imajo padec in voda rov^nje za slučaj brezposelno- . stf, zasilna dela ittf. vse to meri in tobaJc za pjpo' Za plačil° mu le na orpiljenje. ' slvolasi samot^: jzrezjj^ne 'igrače, ki jih izdeluje ob času samotarenja. To pa tqc}i edi- Če vpoštevamo, da je zuna- nja trgovina posameznih držav in dežel otežkočena po carinah in domači konkurenci; da se zapirajo trgi tudi v tako zvanih "zaostalih deželah" s tem, da skušajo te dežele u-stvariti lastno industrijo; če se zavedamo, da ni cilj kartelov, ki so oblika bodočega gospodarstva, da bi s poenostavljena nci j a odpuščati tuje njem produkcije znižali njeno prodajno ceno in na ta način ojačili notranji trg svojih dežel, ampak da si zasigurajo na brezposelnih. Zmanjšanje vo-(ta ali oni način čim večji dobi- jaštva, ženske se posvečajo v vedno večjem številu delu izven doma, mnogo #rentnikov je primoranih iskati delo zaradi ček, potem je jasno, da stojimo pred novim problemom evropskega gospodarstva. Skoraj gotovo bo tehnični napredek v ni dlQvek, ki ga stari James vidi ocl časa do časa. Ih še celo ob teh prilikah ne kaže sovražnik žensk niti najmanjšega zanimanja za dogodke v tem božjem svetu. Še celo za svetovno vojno ni kazal zanimanja, občutil je grozote le v toliko, ker se je tobak za pipo tako podražil. Prebivalci vasice povedo, da se samotarski naselbini v dolgih 50 letih ni približala niti ena ženska." Angleški novinar je obiskal nekega dne sovražnika žensk, ki je tudi sam priznal, da ni videl pol stoletja nobene ženske. Ce pe s tem utešil svojo srčno bol je vprašanje, kot je tudi vprašanje, kaj je vzrok para- cije nove stroje in zgradili več novih filmskih tovarn, tako samo, v Moskyi Ret. Kot idejna snov se noye filme aju?ijp ftu- sorn rasne vatsje iti tippri izza epa earizma, reyQlupionarjii boji (Rrivoščili so si tuc|i generala Wrapgja), dalje & življenja delavcev, vaškega življenja; da med temi ne manjka takih, ki zasramujejo duhovnike in verske običaje, je gotovo. Mnogo pa je tudi znanstvenih in gospo4arskih filmov. Če pomislimo, da imajo danes v Rusiji nad 1000 potujočih kinov, da delajp na to, da bo v njih se jakp hitro odteka v Temzo. Vendar pa se slučajno včasih najde kaka stvar. Nedavno tega so našli celo dija-manten prstan in zlat novec, bilijone najrazličnejših za-maškov priplava po kanalih, Jcateri pa seveda niso več za rabo. Zelo mnogo je tudi denarnic, ki so pa večinoma prazne. Delavci, ki pregledujejo kanale in jih čistijo, gredo doli po železnih lestvah, katere so ha več mestih napravljene. Največja nevarnost za te so becinski plini. V garažah, ka-koršnih je v Londonu na tisoče, SIROM JUGOSLAVIJE zlatarja Muhamed bega, v katerem sta bila še trgovec Mu-Preprečena nesreča. stafa Hard aga in zdravnik dr. V Splitu je v predmestju Ve- Hajdarovič, je zadel v drevo. Varoš stanovala družina Vsled silnega udarca se je av-vdove Jurkovič. Te dni so so- tomobil prevrnil in pokopal seaje opazili, da se nihče od pod seboj potnike. Hard aga in li vsak delavski klub imel svoj1 splakujejo bencinske tanke in kino^ vidimo, kako hitro se Ru- j drugo posodo, v kateri je bil sija modernizira, žal da pred-j bencin in vse to se zliva v ka-vsem v slabem pomenu besede, nale, kjer izpuhteva ter je ne- Ruski filmi so znani po širokih zasnovah in dobrem aranžma- varnost, da se užge. Zato morajo delavci v kanalih imeti se- nu ; priljubljeni so zlasti v boj varnostne svetilke, baš ka-Nemčiji in deloma v Ameriki.' kor rudarji pod zemljo. Teh >--! delavcev je nad štiristo. Tudi izgube premoženja, prehod!zvezi s karteli izločil iz pro-častnih neplačanih opravil vjdukcijske sfere še večje sile plačana, padec inozemskega j delovnega ljudstva ter jih po-' \{ze koje znaki so povsein konzuma, propad obratnega slal med brezposelne. Poleg J vidni, kapitala, v Nemčiji predvsem i proletarca v smislu sedanje j racionalizacija, ki je v polnem j kapitalistične družbe bo nastal j razmahu, v Angliji dolže fi- proletarec v smislu riniljan-j nančno politiko. RUSKJ FIUVH. Lenin je dobro razumel veli-skega proletarca. Naloga drža- jki pomen fiimov. "Za Rusijo'', (Londonska občina nima med REVŠČINA V VELIKIH MESTIH. Znano je, da je na Dunaju, v Parizu in drugih velikih mestih kanal bivališče mnogih stotin, da celo tisočev najbolj zapuščenih revežev, kateri iz tega ali onega vzroka ne morejo dobiti strehe oziroma postelje. V Londonu tega ni. V Londonu se taki reveži potikajo ob bregovih Temze, pod številnimi mostovi in drugje. V celem mestu je okroglo štiritisoč milj kanalov (6430 km, skoraj sedemkratna daljava Ljubljana-Skoplje). Nekateri izmed teh kanalov so že nad sto let stari in ti seveda niso več v najboljšem stanju, zato jih pa nadomeščajo z novimi. Kanali so zelo različni; nekateri so le tri čevlje visoki, toda največjih je, ki imajo dvanajst čevljev višine. Napačno je mnenje, da so kanali nezdravi. — družine ne pojavi. Vlomili so vrata in našli mater in dva o-troka na pol mrtve v nezavesti. Hitro so poklicali zdravnika, ki je vse tri spravil k zavesti. Vdova Jurkovič je izpovedala, da je zakurila z ogljem in da se je radi tega najprva onesvestila 71etna hčerka, nato pa še drugi otrok in sama. -o- Krvava zabava. V vasi Žitnjak pri Zagrebu so se v neki gostilni zbrali delavci in se po svoje zabavali. Ker so tisti dan prejeli plačo, so pogledali malo globlje v kozarce, prednjačil je v tem delavec Mate Mimica. Ta je v pijanosti začel prepir s 171etnim ob nenadni nevihti jim preti ; delavcem Ivanom Beregom. _ nevarnost "ter se morajo hitro j Med prepirom je Mimica izvlekel samokres in ustrelil Bere era umakniti. A letošnje poletje je le odneslo enega izmed teh delavcev, bil je pa to v šestih letih edini slučaj. Zmanjšanje brezposelnosti j ve bo, da skrbi zaradi notra- |je nekoč rekel, bolj ,r , . . . _______________ 'je pajbolj važ- svojimi uslužbenci ie mogoče na vec načinov. Ve- ; njega miru in gospodarskega Jna fnmska umetpost". V Rusiji |vih delavcev kot so oni ki i cje popraševanje po delovnih .reda za tega proletarca, da mu [je še vedno velik odstotek a-'jo opraviti « ir.««ni. n močeh nastane, če dobi gospo-jnudi stalno rento, s katero bo nalfabetov, saj so obvezni po- podgan darstvo večji odjem na zunaj morala računati tudi pri stav- 'uk v šoli vpeljali šele boliševi-ali znotraj. jljanju svojih letnih proraču- kL Kjer pisana beseda ne mo- Zu nanj a politika zavisi ocl nov toliko okoliščin, da ne more nobena dežela ž njo tako računati, da bi posebno vplivala na razširjenje trga. MOŽ, KI 50 LET NI VIDEL ŽENSKE. Angleški žurpalist pripove- Večje važnosti je notranji duje v "Daily Mail" o srečanju trg. Ta pa zavisi od kupne mo- 'z možem, ki 50 let ni videl žen-či prebivalstva. Ta kupna moč 'ske. Čudak živi v škotskih hri-vpliva v veliki meri na indu- bih. Zgodbo o čudaku je žur-strijo. Ce je kupna moč mase nalist zvedel v dve uri oddalje-tako nizka, da si more masa ni vasici. privoščiti poleg hrane in sta-j Žurnalist pripoveduje: "Le-novanja le najnujnejšo oble- ta 1879 se je zaljubil takrat ko, se mora tej kupni moči pri- 241etni James Mason v mlado re užigati, naj užge kino. Gotovo je, da film služi danes v Rusiji predvsem razširjanju komunistične in brezverske misli, nasprotno pa moramo priznati, da prinaša marsikaj dobrega na gospodarskem in socialnem polju. Prva leta po vojni in za časa revolucije so na Ruskem izdelali zelo malo filmov, ker niso imeli niti potrebnih strojev niti surovin. V zadnjih le- zdra ima- v kanalih. Tudi je razmeroma jako malo in še teh se v kanalih največ pokonča z raznimi strupi. Nikjer jim namreč ni mogoče tako uspešno in brez nevarnosti za druge živali nastavljati. Tudi v tem se ljudje motijo, ko mislijo, da je kanal praya zakladnica, rajnih zgubljenih predmetov. Na mestno občino prihajajo mnogobrojna pisma s prošnjami, da naj se poišče ta ali ona zgubljena stvar, ki je padla v kanal. To je v največ slučajih izključeno, kajti NAROČNIKOM NAZNANJE! Več naročnikov je nas že v levo stran trebuha. Reševalno društvo je Berega prepeljalo v bolnico. Mimica je po dejanju pobegnil. -o- Avtomobilska nesreča. V nedeljo, 20. nov. popoldne Muhamed beg sta bila težko ranjena ter so ju prepeljali v sarajevsko bolnico. -o- Samoumor. V pekarni Schmidt v Mariboru uslužbena Marija Koren je pred kratkim naznano kam izginila. Domnevalo se je, da si je drugje poiskala službo. Kmalu nato pa je neka njena prijateljica dobila pismo, v katerem ji Marija javlja, da namerava izvršiti samoumor. — Pravi, da se nahaja v tako težkih razmerah, da ne more najti izhoda. Samoumor je res izvršila in skočila v Dravo. BOŽIČNO DARILO. Najboljše darilo za celo Vašo družino bo nekaj novih gra-fofonskih plošč izdelka vprašalo za naš stenski kole-;se je pripetila v bližini Kobilj-dar za leto 1928. Vsem tem (dola pri Sarajevu težka avto-sporočamo, da naš stenski ko- [mobilska nesreča. Avtomobil ledar izide ta teden in bo prihodnji teden razposlan na vse KUKMAN BROTHERS 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. phone Canal 0572 VSAKOVRSTNA gro-cerija, kakršno narod ljubi — sveže meso, zelenjava in sadje, sploh vse življenjske potrebščine dobite pri nas. MESENE in KRVAVE klobase naša specialiteta Odjemalcem se zahvaljujeva za dosedanjo naklonjenost in se priporočena še nadalje. 1907-9 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Trgovina s pohištvom. Nanovo prevrejena, kjer je velika zaloga raznega pohištva, preprog in vse kar spada k stanovanju. Vsakovrsten linoleum za kuhinjska tla. Zahvaljujem ile -odjemalcem za nairPoi^feBOst 4n se priporočam^«. Ije za obisk. & CENE NAJOŽJE Pridige in prepričajte se! -... j---. ...,,., 3 ■ ' .■ ^Ajl. . _ V' Velika Božična Novost PRAVE BOŽIČNE JASUCE. Vse zgleda, kakor živo............. Tc dni smo prejeli iz Evrope veliko božično novost, kakršne še nikoli niste videli poprej — nekaj lepepa in čudovitima! Je PRAVA ŠTALICA Z JASLICAMI, velika, izdelana iz lesa m pokrita s slamo; stene bo dekorirane z zelenimi smrekovimi vejicami. Vse je zelo močno in umetniško napravljeno. tako da imate lahko za več let. Jaslice obetojijo Iz 27 komadov, kakor sledi: Jezušček, Mati božja. sv. Jožef, trije kralji, pastir, velblod. osel. krava in sedemnajst ovac. Vse fipurc so trpežno napravljene in olepšane s krasnimi barvami in zgiedajo. kot bi bi bile žive. Kamorkoli boste položili te jaslice, povsod bodo kras hiši in- bodo prinesle pravega boiičnejra duha med družino. Priporočamo tudi te jaslice za i j __t t .. ' , — . božično darilo, katerejra txj sTM^S.^ ^L^-TpošiSSo^: GBA^p NOVELTY COMPANY Dept. 849 naše lokalne zastopnike, kate- j ri ga bodo razdelili naročni- ! 1 kom našega lista. Koledar bo iste velikosti kot lanski, o katerem so se naročniki zelo zadovoljno izražali. Obenem a-peliramo na vse naročnike, naj tekom božične sezone tudi agi-tirajo za svoj list Amer. Slovenec med svojimi prijatelji in znanci. Vsak novi naročnik bo dobil lep stenski koledar, ki ga bo gotovo prav vesel. Mesto današnje četrtkove številke, ki bi imela iziti na 6 straneh, izide sobotna številka tega tedna na 6 straneh, in to radi obilnega dela v tiskarni. Naročniki ne bodo radi tega prav nič prikrajšani na berilu, ker bodo dobili v soboto šest strani. 'Prosimo naročnike, da to blagohotno vzamejo na znanje. Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na-roce! Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOC IN DAN. Cor. 6th & Portland Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. je najbolj koristno darilo za Božič. pri Calkins White Furniture Co. DOBITE NAJBOLJŠE NAJCENEJŠE. 409 No. Santa Fe, Phone 220 PUEBLO. COLO. IN ALI JIM ZAVIDATE ZDRAVJE? Ako ste cmerili 111 znemirljivi vsled neprebave, zaprtja, slabeK11 teka 111 pogostih glavobolov, ni čuda, da zavidate zdravim ljudem njihovo dobro razpoloženje. To je naravna posledica vaših želodčnih myedov. Da odpravite to stanje, poskusite Trincrjcvo grenko vino. in neredi preidejo v kratkem času. '"Indiana Harbor, 27. okt. Trincrjcvo grenko vino mi je povrnilo zdravje. S pozdravom hvaležnosti, Vaš Jos. Paska." Pri vašem Mru-gištu ,ali pa pri Joseph Triner Co.. Chicago, 111. (Adv.) gsnnnmiioniniiiiioiiiHMiu^^ .......iiiuimi!i!iinn£ Važno 1723 N. Kedzie Avenue ' • ^: - i : ..!_ Chicago, Illinois 4JQD£$CE PO MERI — ŽENSKE POTREBŠČINE. 2202 West 22n«l SL, Chicago, III. želi YSfSfJ: BOŽIČNE PRAZNIKE, PriP9M& se za. nakup božiftnih d Aril — » * koristnih predmetov. Nogovice (extra size), v vselj, barvah, trpežne, ftok&vice iz usnja, bojj|ih ne dobite nikjer. £epne robce v1"' krisniti škatlah za božična darila. Punčke za de- r ffce ' Ako kupite pri nas. prihranite denar. Dgbite za majij denarja boljše blago, kakor drugod. Ako imate druge vknjižbe (2nd Mortgages), bonde = ali cjelnice, mi jih vzamemo v račun za zemljo, ki je v | najboljšem kraju v mestu. .. I Pošljite spodnji kupon. - * | 41 10 = ME. P. PERICH, Room 312 — 208 W. Washington St., Chicago, 111. Dragi gospod: Prosim pošljite mi brezobvezno natančne podatke in pojasnila glede vaših zemljišč. Ime __________________________________________________________________________________________________________ Naslov ................................................................................................. Mesto ............................................................................................... " n Ooii»niniiiniiHtiiiKitniiiniiiiiMniiiiiiiiiiiit:iiiiiiii!i[iniiiiiiiiaiii3miiii .........................................................-I'.............................. _J = [iiiiaiiiiiiiiutiniiiitiiiiiiiaiiiiiiiiiiiinniiiHiiiiinntiiiiiiiiico Jeweler tJhe Cor. 8th Str. and New York a*e., Sheboygan, Wis. .......... JACOB GEREND PQHISTVO IN P 704-706 N. 8th Street, Tel. 377-J. B C ?6G REBNI ZAVOD Sheboygan, Wis. 73—Zveličar se rodi, poje "Jadran". Zakaj svetlobe, poje "Jadran". OS—Sveta Nebesa, poje duet "Perdan" Sveta noč, poje duet "Perdan". 09—Angeljsko petje, poje duct Perdan. Zvezdice božje, poje duet I'crdan. 10—I?adiij se človek, poje duct Perdan. Sveti večer, poje duct Perdan. -Z—Oj ti krasen Božič, nrylje in zvon. Sem, oj verniki, sodba or^. in zv. 31—Na svet večer, šaljiva, duet Danilo Pred volitvami, šaljiva, d. Danilo. 33—Sveti večer, zvonovi in podba. Božično drevesce, zvon« »vi in Rod. .»4—Rodilo se je dete, zvonovi in Rod. Božični glasovi, zvonovi in Rodba. Slavni moški kvartet "Jadran" v New Yorku poje na sledečih sploščah: 67—Na planine, na planine, p. Jadran. Fantje se zbirajo, poje Jadran. t7—Slovenec sem, Slovenec sem, poje "Jadran". Pericc, poje "Jadran". 56—O Mraku, poje "Jadran". Pridi Gorenje (Dolcnjskal, poje "Jadran". 49—Zadovoljni Kranjec, poje Jadran. Priila bo spomlad, poje Jadran. —Ljubezen in spopmlad, p. Jadran. Vcnčel: na glavci se, p. Jadran. ri4 Ribniška, 1. del, poje Jadran. Ribniška. 2. del, poje Jadran. "S Janez Čuk in Milka Sova, I. in li. ck-i, pi"izvaja "Jadran". Priljubljeni "Hojer trijo" v Clevelan-du. (harmonika, kitara in banjo) igra na sledečih ploščah: 71—Regiment po cesti gre, Hojer trio. Sebelska koračnica. Hojer trijo. 70 —Ai' me boš kaj rada imela, H. t. Odpri dekle kamrico, Hojer trio. 69—Moja Micika. p<>lka, Hojer trio. Stari šotiš, Hojer trio. 43—Polka štaparjev, llojcr trio.. Ti si moja, Hojer trio. Veseli rudarji, korač.. Hojer trii. Sladki spomini, valček. Hojer trio Pcčlarska polka, Hojer trio. Hojer valček, Hojer trio. Druge izbrane plošče: 01—Juhu polka, harmonika, "Lovšin" Na Ohceti, harmonika, "Lovšin" 0J—Domžalska polka, harm. "Lovšin" Juhu, valček, harmonika "Lovšin" 17—Zapoj mi ptičica. poje E. Gralick Ptičica pevala, poje E. Grahck. iS—Dobro se zasukaj, igra kmečka r. Dokler se ne utrudimo, km. god. 35—Slovenska polka, igr. Tamburaši Slovenska narodna, i>jr. Tamb. 48—Na kranjskih gorah, igra ork. Lendler, igra orkester. 50—Orlovska koračnica, i^ra voj. r. Orjuna koračnica, igra voj. g. 655—Sijaj, sijaj solnce, moški kvartet Nočni pozdrav, moški kvartet. CENE: 3 plošče stanejo s poštnino vred $2.50. — 5 plošč s poštnino stane $4.00. — 10 plošč s poštnino stane $7.50, in vsaka nadaljna plošča stane 75c. ZASTONJ ZA DARILO. Kdor naroči najmanj 5 od zgornjih plošč, dobi eno od spodaj navedenih zastonj. — Kdor naroči 10 plošč dobi tri od spodnjih plošč zastonj. — Pri večjih naročilih pošljemo za vsake 3 naročene plošče, eno od spodnjih plošč zastonj. Plošče, ki jih pošljebo za darilo: 528—Visoka je gora, poje žen. duet. Ljubi Janez, pnlka, igra ork. 518—Pogled v nedolžno oko, bar. solo Rožici, 'bariton solo. 537—Sporainjajmo se Ljubljane, ....... Pogladski sanovi, svira 'godba. 516—Dekliška tožba, poje bariton. Da ne smem, si ukazala, p. bar. 540—Zora vstaja, poje ženski glas. Ko pridem jaz ponoč, p. žen. glas 548—Jezična Zefka, šaljiva, poizvaja Danilova. Zdravstvuj, poje ženski glas. 550—Naprej, zastava Slave, poje ženski glas. Mili zvonček, poje ženski glas. 614—Držimo skupaj, hitra polka, god. Sezidal sem si vinski hram,...... žensko petje. V zalogi imamo tudi druge plošče. Pišite po cenik! Vse dopise in naročila pošljite na JUGOSLAV AMERICAN CORP. 455 West 42nd Str., New York* Hi Y. t [*" ' t • • r. AMERIK AN SK1 SLOVENEC Četrtek, 15. decembra 1927. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz p«£pfevel Dr. Rudolf Mola. "Ej nesreča nad nesrečo! Lahko greš, So-roka. Da ste izgubili te liste, bi zaslužili, da visite. Lahko greš! Gospod Kemlič, ali imaš kakšno pisalno orodje?" •'Morda se kaj najde," je odgovoril stari. "Da bi bila le pola papirja in pero." Starec je izginil skozi vrata v čumnato, ki je bila očividno skladišče vsakovrstnih ropo-tij, a je isk'al dolgo časa. Kmitic je medtem hodil po izbi in se razgovarjal sam s seboj. "Če imam liste, ali ne" je govoril, "het-man itak ne ve, če so izginili, in se bo bal, da bi jih ne obelodanil. Imam ga v rokah.... Zvijača za zvijačo! Zagrozim mu, da jih pošljem viteškemu vojvodi. Da! Pri Bogu je nada, da se prestraši tega." Daljše razmišljevanje mu je pretrgal stari Kemlič, kateri je zapustil sobo in rekel: "Papirja sem našel tri liste, toda ni tinte ne peres." "Peres ni ? Ali ni nobene ptice v gozdu ? Treba bo katero ustreliti z ručnico." "Nad kolnico je pribit jastreb." 'Idi ter prinesi njegovo krilo!" Kemljič se je oddajil čimprej, zakaj iz Kmitičevega glasu je odmevala nestrpnost in nekaka mrzlica. Črez nekaj časa se je vrnil z jastrebjim krilom. Kmitic ga je zgrabil, izruval letalno pero in ga začel šiliti z lastnim bodalom. "Že gre!" je rekel ter pogledal proti luči, "toda laže je rezati ljudem glave nego peresa ! Sdaj pa je treba še črnila." Po teh besedah si je zavihal rokav, se globoko zabodel v roko ter pomočil pero v svojo kri. "Pojdi ven, gospod Kemlič !" je rekel, "ter me pusti samega!" Starec je šel iz sobe, gospod Andrej pa je začel takoj pisati: "Odpovedujem službo Vaši knežji milosti, ker nočem dlje služiti izdajalcem in odpadnikom domovine. A da sem na razpelo prisegel, da ne zapustim Vaše knežje milosti, radi tega me Bog ne bo pogubil — tudi če bi se pogubil, rajši gorim za svoj lastni greh, nego li za javno in premišljeno izdajo domovine in kralja. Knežja milost me je vodila za nos, da sem bil kakor slep meč v tvojih rokah pripravljen prelivati kri lastnih bratov. Torej pozivam Vašo knežjo milost na božjo sodbo, da se razsodi, na čigavi strani je bila izdaja ,a na čigavi je čista volja. Ce se kdaj srečava, takrat bom vendarle, dasi ste mogočni in lahko ne le zasebnega človeka, temveč tudi celo ljudovlado vpičite na smrt, a je v moji roki le sablja, zahteval svoje pravice in preganjal Vašo knežjo milost, k čemer mi bosta dajala moči moja žalost in moje notranje trpljenje. In Vaša knežja milost že dobro ve, da sem izmed onih, ki utegnejo škoditi tudi brez dvornih praporov, brez gradov in topov. Dokler bom dihal, se bom trudil maščevati se nad vama, da ne moreta biti gotova niti ure niti dneva. To je tako gotovo, kakor je gotovo to moja lastna kri, ki pišem z njo. Imam pisma Vaše knežje milosti, katera lahko pogube Vašo knežjo milost ne le pri kralju poljskem, temveč tudi p(ri Švedih, ker je v njih očitna izdaja ljudovlade, kakor tudi to da ste pripravljeni zapustiti tudi Švede, če bi se jim kje izpodtaknilo. Pa da ste dvakrat mogočnejši, je vaša poguba v mojih rokah, zakaj podpisom in pečatom mora vsako verjeti. Torej predlagam Vaši knežji milosti sledeče: če bi se le en las skrivil onim, ki jih ljubim, a so ostali v Kejdanih, odpošljem ta pisma in dokazila knezu Sapiehi, napravim prepise in jih razpošljem po vsej deželi. Lahko volite: po vojni, ko nastane v ljudovladi mir, mi oddaste vi Bileviča, jaz pa pisma, če bi pa slišal kako slabo novico, jih takoj pokaže gospod Sapiela Pontusu. Vaša knežja milost si želi krone, samo ne vem, če jo bo mogoče kam postaviti, če odpade glava vsled poljske ali švedske sekire. Zdi se mi, da bo bolje, da menjava, sicer pa se tudi potem ne bom nehal maščevati, toda potem bom razpravljal vso stvar privatno. Priporočil bi Vašo knežjo milost Bogu, če ne bi sami stavili vražjo pomoč nad božio. — Kmitic. P. S. Vojske zaveznikov Vaša knežja milost ne bo zastrupila,ker se bodo našli taki, ki bodo zapustili vražjo službo in se posvetili božji ter jih svarili, da ne pijejo piva ne v Orlu in ne v Zabludovu." Tu je skočil Kmitic pokoncu in začel hoditi po izbi. Lice mu je gorelo, ker ga je lastni list kakor ogenj razgrel. To pismo je bila nekaka vojna napoved Radzivilom, vsaj je Kmitic čutil v sebi neko nadnaravno moč in je bil pripravljen še v tem hipu se postaviti oko v oko temu mogočnemu rodu, pred katerim se je tresla vsa dežela. On. preprost šlahčič', preprost vitez, on, izobčenec, preganjan od pravice, on, ki ni pričakoval od nikoder pomoči, on, ki se je spri z vsemi tako, da so ga povsod smatrali za sovražnika, on, ki je bil pred kratkim premagan, je čutil sedaj v sebi tako moč, da je videl s preroškim očesom ponižanje knezov Boguslava in Januša in svojo zmago. Kako pa bo vodil vojno, kje bo našel zaveznikov, kako bo zmagal, ni vedel — še več, niti mislil ni na to: IZŠEL JE novi slovenski molitvenik z velikim tiskom NOTARSKA DELA. kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave. h fid a vite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. IMENUJE SE: Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv. PREJELI SMO DRUŽINSKO PRATIKO ZA LETO 1928. Letošnja pratika je zopet prav zanimiva, brez katere gotovo ne bo zopet nobena slovenska hiša v Ameriki. Naročite jo dokler je v zalogi. Stane 25c. komad. Naroča se pri Knjigarni "Ameri-kanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. SINOVA DVEH PREDSEDNIKOV. Ko so vprašali sina od predsednika Coolidgea, Johna, kaj misli o tem, kq je njegov oče rekel: "I*do not choose", je John odgovoril, da je prepričan, kar je njegov oče rekel, tako tudi misli. Res je bilo ta- ko, torej je videti, da dobro pozna svojega očeta. Ko je bil še v Beli hiši pokojni Roosevelt, so nekoč vprašali njegovega sina, kaj misli o svojem očetu, je le-ta rekel: "kadar je moj; oče pri kakšnem pogrebu, mi-i sli, da je on mrlič, če pa je naj svatbi, pa meni,.da je nevesta.' oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo PISANO POLJE ■oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo AKO HOČETE SVOJE DRAGE POSEBNO RAZVESELITI ZA BOŽIČ, PODARITE JIM TA MOLITVENIK. Cena $i.so NAROČA SE PRI: Knjigama Amer. Slovenec 1649 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. PREVOZ - DRVA - KOLW Rojskota m priporočamo a a»> tečfls m praoff — dm ia prav* feafr pohflftrm ob časa sclžtr«. Pokličite TslsSoez Roosevelt <231. : LGUIS STRITAR MU tisi The Fabian Greenhouse and Florist Box 29. R. R. No. 1. Phone 1358 M. Pueblo, Colo. Rojakom sirom Amerike se priporoča za naročila. — Cvetlice vsakovrstne za poroke, pogrebe, za darila k rojstnemu dnevu ali za okrasiti dom. — Edini slovenski cvetličar v naselbini. /OO<>OO<><>OOO^^ % PRVA NARODNA BANKA t CALUMET, MICH. ✓ » Ko pošiljate denar v staro domovino, pridite k nam. Mi pošiljamo denar na vse strani sveta po najnižjih cenah. OPRAVLJAMO VSA BANČNA DELA — TOČNO, POŠTENO, ZANESLJIVO. Plačamo na hranilne vloge po 3%. Naše geslo je: TOČNA IN ZANESLJIVA POSTREŽBA. First National Batik CALUMET, MICH. K>OOCK>OO<>OOO<>O^ \ Ruth Elder Womackova: NAŠ REŠITELJ "BAREN-DRECHT". Merchants & Miners Bank CALUMET, Glavnica $200,000 MICHIGAN Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS II VATS ON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. II. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDL1P, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. O-OOOOC- CKKKKKKHKXKHKKj O-OO-O-O-O-O-O-O-O- O OOOOO-O-O ooooooockkkhv (Konec.) Ko sva se spustila na morje, so nama s parnika vrgli dva rešilna pasa. Odnesli so ju valovi. Plavala sva v ledenomrzli vodi, ki naju je hotela ugonobiti. Borba je bila nepopisno težka. Jela sva že obupavati, ko za-čujeva klico. Ozreva se in glej! Bil je rešilni čoln, ki se nama je bližal. Valovi so ga premetavali kakor lupino. V čolnu je bilo pet mož. Štirje so ! skušali s skrajnim naporom doseči letalo. j Preživljala sem grozne trenutke in vsaka sekunda se je zdela kakor večnost. Eden izmed mož v Čolnu nama je mahal z roko. Kmalu sva razumela, kaj hoče. Držal je v rokah ! konec motvoza in nama je da-lial znamenja, naj se oprimeva I vrvi, ki nama jo bo vrgel. j Čoln se nama je približal na j trideset čevljev. Vrv je padla j tik pred nama v vodo, a imela sva križ, preden sva jo vlovila. j Haldeman je privezal najprej :mene. Jaz sem ga prosila, naj se reši najprej sam, pa ni ho-itel poslušati. Krmar me je potegnil v čoln, pri čemer sem bi-! la krščena v drugič — topot z i morsko vodo. tudi do eksplozije, ki je raznesla še ono, kar je ostalo. "American Girl" je začela goreti. Bencin, razlit po vodi, se je vnel in plamen je odsko-čil proti "Barendrechtu". Mornarji so trenutkoma poskakali nazaj na ladjo in Barendrecht je v strahu za lastno življenje odbrzel proč. Kmalu je zadnji košček letala izginil v valovih. Kapitan Goos se je opravičil, da ni mogel rešiti naše ljube ptičke. Storil je itak vse, kar je mogel. Midva s Haldemanom pa sva počivala na krovu parnika in sva hvalila usodo, da se je tako končalo. Stiskala sva Goosu roko, on pa je venomer govoril, da je storil le svojo dolžnost. "American Girl" počiva na morskem dnu. Nikoli več je ne bo na spregled. Moj sen, da bi pristala v Parizu, se topot na žalost ni uresničil. Bogve, ali se mi bo moja srčna želja izpolnila kdaj pozneje? -o-- DRZOVITOST ZRAKOPLOV-CEV. Najlepše božično |f darilo je dobra | knjiga. Vojaško letalo se je nahajalo visoko v zraku, ko je pilot George zapazil, da so se zlo-!mili štirje vijaki, ki držijo skupaj poševno bruno. Signaliziral je. naj mu pošljejo nove vijake. Takoj se je dvignilo v zrak drugo letalo in poskušalo j po vrvi spustiti poškodovane-Ko so me potegnili v čoln, mu letalu vijake. Vsi poskusi som začela s pogledom iskati pa bili brez uspeha. Tedaj Haldemana. Mahal mi je z ro- !pa spleza pomočnik pilota dru-ko, češ, naj se pomirim. Iz čol-lgega letala na kraj krila; ko je na so tudi njemu vrgli rešilno to videl pomočnik prvega leta-jvrv in ga potegnili "na suho". ia, je storil isto in splezal tudi I "Koliko vas je bilo na kro-'na krilo svojega letala. Pilota, ,vu?" so vprašali mornarji. ki sta vodila letala, sta zavozi-"Samo dva", se je glasil od- la lepo eden tik drugega — 110,000 čevljev visoko v zraku, nazaj proti fje pomočnik drugega letala izročil prvemu vijake. Seveda se je to zgodilo v trenutku, ni- mt,sovor- s« Izberite si izmed sledečih eno ali več in razveselite z njo drago osebo. Krmar je za vi "'Barendrechtu". Mornarji so veslali z resnimi obrazi. Videla sem, da jih skrbi vsaka ped vožnje. Prodirali smo počasi. J® | Spoznala sem. da naše življe- m m nje v čolnu ni mnogo varnejše kakor v valovih. Vožnja je bila sta imela časa reči eden drugemu dobro jutro, pa tudi ne z Bogom. Takoj nato sta zopet pomočnika zlezla nazaj na svoja mesta. In po vsem tem 1 ZAROČEN CA. Velezanimiva povest, polna napetih zapletijajev. Trdo vezana ................................$3.00 POTOP. Čim dalje čitaš ta roman tem bolj ti ugaja. 4.00 OTROKA KAPITANA GRANTA. Roman, ki popi- ^ suje doživljaje male skupine korajžnih Evropejcev med divjimi ljudožrci afriških pragozdov in avstralskih pustinj. Trdo, lično vezano.. 2.00 Z OGNJEM !N MEČEM. Buren roman iz junaških davnih dni s slikami. Trdo vezan........................ 3.50 || JUNAKINJA IZ ŠTAJRA. Zanimiva povest iz časov ® boja med katoliško in protestantovsko vero. ® Trda vezava ........................................................ 1.50 @ ZGODBE SV. PISMA, STARE IN NOVE ZAVEZE. Trpežna, elegantna vezava v usnje..................15.00 ŽIVLJENJE SVETNIKOV. Krasna vezava. Dva de- jg la, skupno ............................................................ 5.00 HEART SONGS. Obširna zbirka najlepših in najbolj priljudnih ameriških narodnih pesmi z nota- mi. Trda, elegantna vezava................................ 2.00 ATLAS Z ZEMLJEVIDI posameznih držav in po- krajin celega sveta. Trdo vezana knjiga, v ka- M teri najdete tudi važne zemljepisne podatke.. 2.50 M Poleg te knjige bi morala biti v vsaki hiši tudi GLOBUS, ali ZEMELJSKA OBLA, na kateri z lahkoto najdete vsak kraj na katerem koli delu sveta. Zlasti primerno darilo za šolsko mladino ........$1.00 Poleg gori opisanega imamo v zalogi tudi veliko izbiro božičnih razglednic s slovenskim napisom. — Ducat ..........................30c Dalje tudi razne druge knjige in molitvenike, za katere blagovolite pisati po cenik. j smrtnonevarna. A mornarji so drznem in nevarnem podvzet-napenjali mišice in tako smo ju se je izkazalo, da je bilo iz-srečno dosegli cilj. j postavljanje nevarnostim ne- Na varnem! ! potrebno. Vijaki niso bili pra- Z "Barendrechta" so nam' vi, letalo je bilo primorano vrgli vrvi. katere smo si prive-1 spustiti se v vodo. K sreči se zali okrog pasu. Potegnili so pa ni nikomur prav nič pripeti-nas drugega za drugim kvišku, lo, vsi so zdravi prišli na suho. Oprijela sem se vrvastih lestev. _o_ in sem zlezla navzgor. Halde-'. NE ČAKAJ, da pride kdo po man je prišel za menoj. naročnino v hišo; ako ti je po- Ko sva bila na parniku, je tekla naročnina, pošlji jo sam Naročila, katerim priložite potrebno pošljite na naslov: svoto denarja, ) Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET CHICAGČ, ILL. veljala najina prva misel letalu. Saj nama je bila "American Girl" tako zvesta! Letalo je bilo kake pol milje oddaljeno od parnika. Valovi sc ga zanašali enkrat sem. enkrat tje. — Vprašala sva s Haldemanom . kapitana Goosa, če more letalo rešiti. Odgovoril je, da je morje ; zelo nemirno in da pojde tež-' ko, ker nima njegov parnik! dvigal in verig za tako delo. Kmalu so se razlegali s po veljniškega mo=tu rezki ukazi. Mornarji so spravili na površje verige in pripravili dvigala parnik pa se je jel bližati leta-! lu. Ko je privozil do njega, sta' skočila dva mornarja na krila.' Povezala sta ga z vrvmi, toda j valovi so neprestano udarjali j ob ladjo in videti je bilo, da ! stvar ne bo lahka. Kmalu je bilo letalo raztrgano na dvoje. Legla sem v kapitanovo ka-juto k kratkemu počitku. Napor zadnje pol ure me je tako izčrpal, da sem bila potrebna brezpogojnega odmora, ki mi je del izredno dobro., Naenkrat je vstopil Haldeman. Čitala. sem mu z obraza, da je letalo izgubljeno. Valovi so ga-razdejali, štrli in odnesli. Ker je bil motor pri tem potisnjen proti bencinskemu tanku, je prišlo čimprej moreš na upravo lista. VSEM DEKLETOM MORA BITI ZNANO TO. "MAJVAŽNEJŠE za A ^ zdravje jc, da se varujemo zaprtja. — Primerne vaje in navadna hrana je proti zaprtju. Če pa že je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne Škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žličko nujola vsaki večer, predno ležete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno;' neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno steklenico. _