Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni iačun:	štev.	11234499
Leto XXXIX. - Štev. 42 (1971)
Gorica - četrtek, 29. oktobra 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Slmna raieiasiiev iabikia sv. Kent Pred ?o le« konec soške fronte
Sv. Hema, »prva in edina uradno razglašena slovenska svetnica«, Ikot pravi o njej ljubljanski nadškof A. Šuštar, je bila rojena med detli 995 in 1000. Nljen mož je bil grof Viljem Savinjski in Breški. Zgodaj je izgubila moža in oba sina. Poslej je vse svoje premoženje uporabila za rast Cerkve na Koroškem. Zgradila je devet cerkva, nazadnje še Marijino cerkev in samostan v Kriki. Vanj je tudi sama vstopila. Dolga stoletja je bila nato Krka sedež škofije, ki se še sedaj imenuje krška, čeprav je bil sedež konec 18. stol. prenesen v Celovec.
Pred 700 leti jo je rimska Cerkev razglasila za blaženo, leta 1938, torej pred 50 leti za svetnico. Ta jubilej je sklenila krška škofija proslaviti s posebnim Hemi-nim letom. Odprta ga je s tremi uvodnimi dnevi od 16. do 18. oktobra. Zastavljena so bila tri temeljna vprašanja: od kod prihajamo, koliko prihodnosti ima naša preteklost, kam gremo? Vprašanje: koliko prihodnosti Ima naša preteklost, je v petek 17. oktobra v kongresni dvorani v Beljaku razčlenil kardinal Joachim Meisner iz Vzh. Berlina.
Slovesne večernice v mestni župniji sv. Jakoba, nagovora apostolskega nuncija z Dunaja Cecchinija in krškega škofa Ka-pellarija, molitev in petje je imelo isto sporočilo: jubilej sv. Heme vabi k duhovni prenovi, poglobitvi vere, k življenlju po preizkušenih evangeljskih načelih. Škof E. Kapellani je vernike nagovoril tudi v slovenskem jeziku, saj je v njegovi škofiji 80 dvojezičnih župnij.
Na osmih krajih krške škofije, kjer so bile prve postojanke krščanstva na Koroškem, so delegacije iz dežel, od koder to krščanstvo izvira, prižgale simbolične luči, naslednji dan, pri večernicah, pa je bila ta luč prenesena v 338 župnij iste škofije, kjer so zagorele na Misijonsko nedeljo, kot naročilo za ves Hemin jubilej, kot znamenje poklicanosti posredovati luč naše vere tudi drugim.
Na vseh osmih krajih so sveče prižgali in vadili bogoslužje ob »prazniku luči« razni nadškofi in škofi: dz Salzburga, Frei-singa na Bavarskem, iz Bamberga v ZR Nemčiji, iz Brixna na Južnem Tirolskem, iz Vidma (nadškof Battisti) in Gorice (nadškof Bommarco). Goriški nadškof je maševal v Mariji na Zilji pri Beljaku, ki je bila pred prvo svetovno vojno še slovenska župnija. Upravljal 'jo je pisatelj Fr. Ks.
Meško, ki so ga po koroškem plebiscitu nemški nestrpneži pregnali. Sedaj je fara že ponemčena. Nuncij Cecchind je bogoslužje opravil na Štalenski gori v župniji Otmanje.
Na hribčku nad Globasnico v Podjuni, ob vznožju mogočne gore Pece, kjer spi kralj Matjaž, pa je v cerkvici sv. Heme ob prižgani sveči bogoslužje vodil ljubljanski nadškof Šuštar. Spremljala sta ga njegov pomožni škof Jože Kvas in kanonik Rafko Lešnik. Globasnica je namreč spadala 325 let v ljubljansko škofijo. Prav v tem obdobju so pozidali cerkev na čast sv. Hemi, kar pomeni, da so jo že takrat častila kot svetnico.
Nadškof Šuštar je v govoru na vprašanje, kam gre naša pot, odgovoril, da gre k Bogu, ki je luč in življenje. Zato bomo to luč ponesli v Beljak, in to iz različnih krajev, od koder je prišla nekoč luč vere med naše prednike. Da se bodo potem vse te luči združile v eno samo, ki je podoba Kristusa, Luči sveta. Dejansko so se potem še isti večer zbrali pred cerkvijo sv. Jakoba v Beljaku vsi škofje, ki so dopoldne vodili bogoslužje na raznih krajih Koroške, nadškof Berg iz Salzburga pa je glavno svečo prižgal in jo izročil celovškemu škofu Kapellariju.
V soboto 17. oktobra je bil Beljak odet v 80 zastav, napis pred kongresno dvorano »Koliko prihodnosti ima naša preteklost?«, pa je blestel v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku. Navzoče goste je škof Kapdlari prav tako pozdravil v teh treh jezikih.
Popoldanski spored je bil na osmih krajih mestnega središča. Na vsakem kraju so posamezne narodnostne skupine oblikovale program na določeno temo. Slovenci so ga izvajali na zaprtem dvorišču Mestnega trga. Nastopili so zbor »Gallus« iz Kranja, mladina iz Stranj pri Kamniku, folklorna skupina iz Sel na Koroškem, na trgu cesarja Franca Jožefa pa še tambu-raški ansambel iz Loč v Rožu.
Pri večernicah je zbor »Gallus« iz Celovca'prvič izvedel delo svojega pevovodje Jožeta Ropitza »Psalm 128«. Isti je na besedilo koroškega duhovnika Lovrota Ka-sla tudi uglasbil pesem na čast sv. Hemi. Je zelo pevna in sporočilna. Prvič so jo zapeli v Globasnici. Prav bi bilo, da se z njo v tem jubilejnem letu sv. Heme seznanijo tudi naši zamejski cerkveni zbori.
J. Z.
Na božji njivi
(Razmišljanje za Vse svete in Vernih duš dan)
Počasi se je božja njiva začela polniti. Nekateri so prinesli s seboj razkošne šopke cvetic, drugi sveče raznih velikosti, tretji na ogled krznen plašč (čeprav vreme tega še ni zahtevalo), na nogah pa pretanke čeveljčke. A kaj vse človek ne pretrpi in žrtvuje za lepoto in ugled! Ko bi le na svojo notranjo lepoto polagali toliko pozornosti!
Pri tem so se mi vtisnila v spomin štiri doživetja.
Prvi je bil »kramar« ob vratih pokopališča, ki je tam postavil svojo stojnico. Pa ni prodajal rož, ampak slaščice. Kot da naši rajni prav tega potrebujejo!
Drugo doživetje je bilo v zvezi z našimi sosedi. Po zvočniku se je razlegel iz cerkve župnikov glas. Vsi so mu prisluhnili, le naši sosedje so glasno govorili naprej. Prednjačile so ženske med njimi. Vse so premlele, od politike do domačih zadev. Kot da je pokopališče gostilna! Važno pa je bilo zanje, da so bili šopki kar se da veliki in sveča čim težja. Utrnila se mi je misel: ali ne bi bilo bolj pošteno, da bi svoje pokojne podprle z molitvijo in sv. mašo, denar za šopke in sveče pa med letom dale v dobre namene?
In tretje doživetje: ženska pri 50 letih je prav v tem trenutku morala čistiti in krasiti grob, nazadnje pa še pomila spomenik. Niti kaplanov obhod z žegnano
Dne 24. maja 1915 je Italija napovedala vojno Avstroogrski. Že naslednji mesec junij je bila prva soška ofenziva; sprožili so jo Italijani pod vodstvom generala Cadorne. Tej prvi ofenzivi je sledilo še enajst; dvanajsto so začeli Avstrijci in Nemci, vseh ostalih enajst pa Italijani. V svojih ofenzivah so italijanske čete prodrle na Krasu do Fajtovega hriba nad Renčami ter do Grmade nad Devinom. Osvojile so Gorico in se ustavile na vrhu Sv. Gabrijela nad Gorico. Dosegle so vzhodne vrhove Banjške planote v enajsti soški ofenzivi v prvi polovici septembra 1917. To so bile najbolj vzhodne točke, do katerih so Italijani prišli v teh ofenzivah.
Avstrijska komanda se je zavedala, da bi v kaki prihodnji ofenzivi Italijani lahko prebili avstrijske postojanke in res prodrli do Trsta in čez. Zato so uvideli, da morajo začeti s kako protiofenzivo. Ker sami niso imeli dovolj moči, so se povezali z Nemci. Ti so imeli dokaj ugoden položaj na ruski fronti. V Rusiji je namreč v marcu 1917 nastala revolucija menjševikov in zato mi bilo pričakovati kake večje ruske ofenzive.
Zato so mogli Nemci večje število svojih divizij posoditi Avstroogrski za veliko ofenzivo proti Italijanom. Skupno so zasnovali velikopotezen načrt. Področje njihove ofenzive naj bi ne bil Kras in območje Soče do Tolmina, kot je delal Ca-dorna, temveč ravno obratno odsek fronte od Tolmina do Bovca.
Za ofenzivo so se temeljito pripravili. Na odseku so zbrali nemške in avstrijske divizije, izredno veliko število topov, 1845, dvakrat več kot Italijani. Njihove čete so se zbrale v zgornji dolini Soče, zlasti v v Trenti. Prepeljali so jih čez Vršič, kjer so med vojno ruski ujetniki zgradili cesto. Potem v zaledju Kma in Rdečega roba ob Tolminki. V ta namen so speljali veliko število žičnic. Potem še v dolini Idrijce in Bače ter okrog Tolmina. Dan za začetek ofenzive je bil določen 24. oktober 1917 ob dveh zjutraj.
Točno kot ura so začeli streljati iz vseh topov na italijanske položaje od Mengor do Rombona. Streljanje je trajalo do 6.
ure zjutraj. Na sektorju ob Bovcu so uporabili tudi plinske bombe, četudi je bilo to po mednarodnih sporazumih prepovedano.
Vreme je bilo slabo; padal je dež in megla je pokrivala doline in vrhove. Italijani so bili presenečeni. Presenetil jih je napad, posebno še plinske bombe; večje število vojakov se je zadušilo v strelskih jarkih.
Ob 7., oz. ob 8. uri zjutraj se je začel napad pehote. Najprej na odseku tolminsko mostišče do Krna, nato še v bovški kotlini. Topovsko obstreljevanje je razbilo italijanske utrjene položaje v prvi in drugi obrambni črti, potrgalo telefonske zveze, megla je ovirala pregled nad bojiščem.
Vse to in pa odločenost nemških in avstrijskih divizij je pripomoglo, da so v prvem zaletu prebili italijanske položaje pri Bovcu in še isti dan prispeli do Žage. Podobno je bilo pri Tolminu. Tudi tam se je posrečilo zavzeti italijanske prve jarke tako pri Mengorah kot tudi na celotni fronti do Krna in preko.
Še isti dan so nemške in avstrijske di-
vizije nezadržno prodirale, ene od Bovca proti Kobaridu, drage od Tolmina do Kobarida. Že 24. oktobra popoldne so Nemci zasedli Kobarid in s tem odrezali vse italijanske čete na Krnskem pogorju, v kolikor se niso že prej umaknile.
Italijanska fronta je bila tako že prvi dan ofenzive v razsulu. Napadalec je v naslednjih dncih osvojil Stol in Breški Jalovec ter si tako odprl pot v dolino reke Tera. Prav tako je padel Kolovrat, Matajur in vsi vrhovi na desnem bregu Soče do Korade nad Plavami. Dne 28. oktobra so bili Avstrijci in Nemci že v Čedadu.
Soške fronte je bilo konec, ker se je tudi III. italijanska armada v naglici umaknila s Krasa, da bi je sovražnik ne obkolil. Poraz je za Italijane bil hud. Zajetih je bilo nad 300 tisoč vojakov, tri tisoč topov in še izredno veliko drugega materiala, posebno hrane, ki je lačnim avstrijskim vojakom najbolj prijala.
Skoro dve leti in pol je krvavela Soča. Danes se človek vprašuje: čemu? En nesmisel več, kot so nesmisel vse vojne in vse revolucije.
Mttofc mlolala m Kom
Končno vsa Jugoslavija ve, pri čem je. Pokrajina Kosovo je postala sod smodnika, ki lahko razžene državo. Ali kot je dejal vodilni kosovski komunist Albanec Azem Vlasi: »Kar se te dni dogaja pri nas, je podobno igranju z ognjem na suhem listju.« Poleg tradicionalnega delovanja albanskih nacionalistov, ki zahtevajo samostojno republiko, na tihem pa priključitev k Albaniji, sta se zadnje čase izredno okrepila srbski in črnogorski nacionalizem, ki z organiziranjem zborovanj, pohodov in podpihovanjem svoje skupnosti povzročata grožnje, nerede, maščevanje. Skratka: Kosovo je na robu državljanske vojne.
In tako je predsedstvo Jugoslavije znova poslalo na Kosovo posebne enote zvezne policije, iste enote, ki so že bile v pokrajini pred šestimi leti. Mnogi, zlasti
v ožji Srbiji, so ta nastop že nekaj časa zahtevali, drugi so se ga bali. Saj se ne ve, kaj se lahko iz vsega izcimi. V srbskem partijskem vodstvu so prevladali pristaši trde roke. Javna skrivnost je bila, da so zahtevali vojaško upravo. Do tega še ni prišlo, toda nastop posebnih policijskih enot ne obeta nič dobrega. Prišle so kot gasilci, da ne pride do požara. Ali pa ga bodo celo pospešile. Kajti pomiritev terja ponovno vzpostavo sožitja, za to pa je potrebno zaupanje na obeh straneh. Tega pa trenutno ni. In je vprašanje, če bo sploh kdaj do njega prišlo. Tako se na Balkanu najavljata nov Vietnam, nov Afganistan. Slovenci tega gotovo ne moremo biti veseli.
»Primorski dneui na Koroškem«
obogatili zamejski kulturni prostor
vodo je ni ustavil. Ali prej res ni imela časa?
Medtem so odmevale župnikove besede: Ničesar, kar imate, ob uri, ko pride za vas, ne boste odnesli s seboj; še svoje telo boste morali pustiti tukaj. Samo vaša dobra dela in vaša ljubezen bodo nekaj veljali!
In ko sem obiskala bogati del pokopališča, kjer ima skoro vsakdo svojo parcelo (kot da bi to bilo tako pomembno!), sem obiskala še zapuščeni del. Skoro si človek pri tem polomi noge, saj steze niso niti vzravnane. Še huje, da so tl grobovi, kjer le preprost križ razodeva ime in datum smrti, že po nekaj dneh in mesecih (noben grob ni starejši kot leto dni), zapuščeni, kot so bili verjetno v življenju zapuščeni tisti, ki v njih počivajo. Nobene sveče, nobene sveže rože!
Zmrazilo me je ob misli, da se tudi meni lahko enkrat tako zgodi, čeprav je to pravzaprav nepomembno, saj bodo le dobra dela šla z menoj. Neka kar imenitna gospa je s svojim možem prižigala svečke in se hudovala nad brezbrižnostjo živih. Sama tolikih svečk nisem imela, pa sem se povsod pokrižala in kratko pomolila. In me je prevzela žalostna misel: Ali se mora tudi na božji njivi nadaljevati prepad med bogatimi in revnimi? Ali je to še krščansko?	BR
Kot znano, so se v sredini meseca oktobra vršili tretji Primorski dnevi na Koroškem, ki so se zaključili v nedeljo 18. oktobra v Selah z nastopom zborov Fantje izpod Grmade in dekliškega zbora iz Devina, ki sta ob spremljavi diapozitivov prikazala ta del naše primorske zemlje. V Selah so bili z nastopom navdušeni.
Bogato na kulturni vsebini ter človeški in umetniški sporočilnosti je bilo srečanje s koroško študirajočo mladino, ki sta ga imela goriška pesnica Ljubka Šorlijeva m tržaški pisatelj Boris Pahor. Spregovorila sta najprej dijakom Zvezne slovenske gimnazije v Celovcu in nato še na strokovni šoli v Št. Jakobu. Srečanji sta bili v petek 16. oktobra.
Dva dni prej pa so spregovorili strokovnjaki na gospodarskem področju in na okrogli mizi v Tischlerjevi dvorani Slomškovega	doma	v	Celovcu	obravna-
vali vrsto vprašanj, ki so življenjskega pomena za	obstoj	in	razvoj	slovenske
narodne skupnosti tako v Italiji kot v Avstriji. Posebna pozornost je bila namenjena trgovinstvu in mešanim podjetjem. Pri okrogli mizi, ki jo je vodil Matevž Grilc, so poleg koroških izvedencev sodelovali še	Ferruccio	Clavora,	Hadrijan
Koršič, Aleš	Lokar	in	Maurizio Namor.
Celotni program Primorskih dnevov sta dopolnila še srečanji med mladimi iz Gorice in Trsta ter sovrstniki iz Koroške in izvoljenih predstavnikov Slovenske skupnosti.
O letošnjih Primorskih dnevih, ki so jih priredili Krščanska kulturna zveza iz
Celovca, društvo »Studenci« iz Benečije, Slovenska prosveta iz Trsta ter Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, lahko ob zaključku zabeležimo, da so lepo uspeli in stvarno prispevali k utrjevanju vezi in sodelovanja med Slovenci v Italiji in Avstriji.
Pripomba uredništva. V zvezi s »Primorskimi dnevi« smo prejeli še en dopis od mladega dopisnika iz Štandreža, ki ga objavimo zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Poziv jugoslovanskih škofov državnim oblastem
Jugoslovanski škofje so 13. in 14. okt. imeli v Splitu svoje redno jesensko zasedanje, katerega sta se udeležila tudi pro-nunciij Gabriel Montalvo iz Beograda in tržaški škof Lorenzo Bellomi.
Med drugim so v zvezi z razpravljanjem o novi 'jugoslovanski ustavi izdelali dokument, v katerem v luči krščanske morale prikažejo svoja stališča o verski svobodi, ki naj bi bila v prihodnji ustavi čim jasneje in trdneje zajamčena.
Tudi so naslovili posebno pismo odgovornim državnim oblastem z zahtevo, naj se tudi v vojski spoštuje ustavne pravice vojakov. Škofje so tudi govorili o pojavih odvzemanja potnih listov katoliškim duhovnikom in njihovim tesnejšim sodelavcem med verniki doma in v dušnem pastirstvu na tujem.
Ker je v Jugoslaviji tudi veliko Romov (ciganov), so škofje ustanovili poseben odbor za pastoralo teh nomadov.
Svetlik iz zdravniških vrst
Na začetku tedna, ko se v Rimu zaključuje Škofovska sinoda, posvečena laikom, je sv. oče Janez Pavel II. v nedeljo 25. oktobra v baziliki sv. Petra razglasil za svetnika neapeljskega zdravnika Jožefa Moscardija. Med drugimi sta razgasitvi prisostvovala tudi predsednik republike Cos-siga in minister za zdravstvo Donat Cat-tin.
Moscardi se je rodil 25. jul. 1880 v Be-neventu, umrl pa je 12. aprila 1927 v Neaplju. Pokopan je v cerkvi Gesu Nuovo. Njegov grob v teh dneh obiskuje veliko častilcev.
O njem je zapisal sedanji neapeljski nadškof Giordano: »Bleščeč zgled, kako se da združiti znanost in vero, naravo in nad-naravo, čoveSko in božje. Zdravil je telo, reševal duše. Ni bil ne puščavnik ne redovnik ne duhovnik, ni delal čudežev, toda vsak bolnik je v njem videl Kristusov obraz. To je bila njegova svetost. Konkretno je pokazal, kako naj laiki sredi sveta oznanjajo Kristusa: z zgledom svojega življenja. In prav njegov zgled naj spodbuja zdravnike sedanjega časa, da bodo svoj poklic pojmovali kot služenje bližnjemu. če tega ne bodo doumeli, se bodo spremenili v pokliane sebičneže, ki izključno iščejo le materialne koristi. To pa ponižuje dostojanstvo človeškega dela.«
Cerkve postajajo mošeje
Zahodnonemški časopis »Neue Biklpost« poroča, da v Vel. Britaniji islamske skupnosti vedno pogosteje kupujejo cerkve in jih spreminjajo v mošeje, islamska kulturna središča in islamske verske šole. Doslej naj bi že 150 cerkva menjalo lastnika. Od 56,4 milijona Britancev je muslimanov zaenkrat le pičel milijon, pričakovati pa je naglo povečanje, saj muslimanski oznanjevalci vednjo ognjeviteje pridobivajo ljudi za svojo vero.
Slavje v Vipavskem Križu
FRANC SODJA:
Pred vrati pekla
V dneh od 8. do 11. oktobra so se v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu vršile razne slovesnosti. Proslavljali so 350-letnico ustanovitve samostana, 480-let-nico pridobitve tržnih pravic in 455-letni-co pridobitve mestnih pravic.
Kapucinski samostan je dal pozidati leta 1637 grof Friderik Attems. Šest let kasneje pa so samostanu prizidali še kapucinsko cerkev. Naj omenimo, da so bili poprej lastniki Sv. Križa grofje Thumi, ki so bili protestantsko usmerjeni. Hkrati so bili Thurni lastniki tudi Rubij pri So-vodnjah.
Zato ni čudno, da se je Primož Trubar, ob obisku Goriške, ustavili v Rubijah in na povratku prijezdil na osličku tudi v tedanji Sv. Križ. V Sv. Križu so bili takrat, očitno pod vplivom Thurnov, zelo naklonjeni protestantizmu. Saj je Trubar tu lahko pridigal zbranim Vipavcem kar v farni cerkvi. To se je zgodilo zadnjo nedeljo v noveimbru 1563.
Trubarja in njegov obisk v Sv. Križu omenjamo zato, ker je bilo protestantsko gibanje glavni vzrok za prihod kapucinov v Sv. Križ. Ti so s svojim delovanjem prlpomogi k zatrt ju evangeličanskega gibanja v naših krajih. Delovanje kapucinov se ni omejevalo le na ožjo Vipavsko, ampak je segalo tja do Postojne in Cerkljanskega.
Naj omenim še, da je ob zatrtju kapucinskega samostana v Krminu po Jožefu II. idel patrov prišel v Gorico, del pa v Sv. Križ, V Sv. Križu je bil rojen in tamkaj tudi deloval slavni slovenski pridigar Leonelli.
Po podatkih, ki mi jih je posredoval pok. dr. Rudi Klinec, je bil v Sv. Križu od leta 1788 tudi pisec škofjeloškega pasijona — oče Romuaild Lovrenc Marušič, doma iz našega Štandreža.
Poleg raznih znanih kulturnih ali drugače poznanih osebnosti, naj omenimo, da je bil svetokriški rojak tudi nekdanji glavni urednik Katoliškega glasa Stanko Stanič.
Svetokriški kapucinski samostan je precej načel zob časa. Zato so ga marljivi redovniki — pod vodstvom p. Angela Kralja — prenovili ali bolje rečeno restavrirali, za kar so potrebovali ogromno finančnih sredstev, ki so jih zbirali vsepovsod. Zato bi bilo prav, ko bi se kdo od bralcev Katoliškega glasa na to spomnil in v ta namen daroval, čeprav skromno vsoto, ker potrebe so res velike.
Naj tu omenimo, da je v samostanu veliko starih in dragocenih knjig, ki so sedaj zbrane v obnovljeni knjižnici, ki se imenuje po slavnem Križanu »Knjižnica Janeza SvetOkriškega«.
Knjig je po oceni pok. p. dr. Vigilija Alta — bivšega odvetnika pri »Sacra Rota« v Rimu preko 20.000. Pok. dr. Alt je v ta namen napisal prek 4.000 kartončkov. Knjižnica skriva marsikatero zanimivost in jo je treba še temeljito pregledati in evidentirati posamezne enote. Naj omenimo, da je sedanji knjižni zaklad le drobec tega, kar je nekoč bilo.
Veliko knjig, last samostana, je zginilo zlasti med prvo svetovno vojno, ko je bil samostan delno zaseden po avstrijskem vojaštvu. Po nasvetu avstrijskega vojaškega poveljstva je bio poslanih v samostan v Krškem menda kar cela dva vagona stvari, zlasti knjig. Od tam je bilo vrnjenih le nekaj knjig, kar je pač ostalo na podstrešju krškega kapucinskega samostana. Precej kriških knjig je menda v Zasavski knjižnici v Brežicah, kar bo šele treba dobiti nazaj.
Proslave v Vipavskem Križu je priredila slovenska kapucinska provinca ob sodelovanju domačih oblasti, zlasti krajevnih.
V četrtek 8. oktobra je v večernih urah predaval porf. France Kralj v nabito polni kapucinski cerkvi o zgodovini Vip. Križa in kapucinskega samostana. Zlasti je predavatelj poudaril vpliv samostana na kulturno in duhovno rast bližnje in daljne okolice.
V petek 9. oktobra je bila osrednja slovesnost: odprtje samostanske knjižnice »Janeza Svetokriškega«. Ob tej priložnosti sta govorila o pomenu tega dogodka novogoriški sociolog Tavčar in pa kapucinski pater Štefan Balažič. Sledil je koncert Tria Lorenz. Vmes je pa prof. Jože Zupan recitiral pridigo Janeza Svetokriškega.
Obiskovalci so si lahko ogledali — poleg knjižnice — tudi razstavo likovne dediščine samostana. Posamezne oljne slike so bile smotrno razporejene po samostanskem hodniku in v obednici samostana. Že sama obednica samostana ie vredna ogleda in lahko služi za marsikaj, tudi za razna srečanja.
V soboto 10. oktobra zvečer je bil nastop baročnega ansambla iz Trsta »Gallus
Consort«. Vmes je nastopil prof. Jože Zupan z recitiranjem pridig Svetokriškega, za kar je žel topel aplavz ob strani številnega občinstva. Ob koncu se mu je za nastop duhovito zahvalil v kriškem narečju, kot se je za priložnost spodobilo, ba-tujski župnik Jožko Kragelj.
V nedeljo 11. oktobra je pa bil v nabito polni prostorni farni cerkvi koncert Slovenskega okteta. To je bilo svojevrstno doživetje. Ljudje, ki so prišli od vsepovsod, so bili nad izvajanjem okteta zelo navdušeni, kar je bilo razvidno iz razpoloženja občinstva, ki skoro ni moglo prenehati z ovacijami.
Ob koncu še omenimo, da so bili ob odprtju knjižnice prisotni pisatelj Ciril Zlobec, predsednik ZKO Slovenije Vladimir Kavčič in še druge osebnosti v republiškem in občinskem merilu. Slovesnosti so prisostvovali tudi raz,ni naši goriški kulturni in politični javni delavci.
Samostanska knjižnica »Janeza Svetokriškega« je sedaj odprta za javnost in služi svojemu namenu. Obiskov je polno, zlasti od strani raznih šol. Obiskali so jo tudi Goričani pod vodstvom don Tavana, ki se za take stvari zanima.
Tu je suhoparno podan opis poteka proslav. O Sv. križu in samostanu pa bi se dalo še veliko zanimivega napisati. Veliko stvari je znanih, še več je skritih v raznih arhivih v Vidmu, Benetkah, Trstu, Padovi in morda še drugod.
Prof. D. R.
Nemoralna namera
Predsednica nemške katoliške ženske skupnosti Irmgard Jalowy je v brzojavki zahodnonemški ministrici za zdravstvo R. Susmuth ostro protestirala ob novici, da hoče ameriški odvetnik Noel Kean v Frankfurtu odpreti agencijo »mater na posodo«. Te matere naj bi za drag denar donosile otroka drugemu paru. Jalowyje-va je ogorčeno izjavila, da je potrebno uporabiti vsa pravna sredstva za zaščito žene-matere.
★
S TRŽAŠKEGA
Zasedanje tržaškega pokrajinskega sveta SSk
V sredo 21. oktobra je v Trstu zasedal pokrajinski svet SSk, ki ga je vodil dr. Drago Legiša. Dnevni red je predvideval tajnikovo poročilo in diskusijo.
Tajnik Z. Harej je najprej govoril o položaju na tržaški občini, kjer DC in PSI zahtevata odstop odbora z županom vred. SSk je tak odstop zahtevala že pri poletnem preverjanju. Ker do tega ni prišlo, je potegnila svojega predstavnika iz odbora.
Nato se je dotaknil shoda istrskih beguncev, ki ni imel odmeva, ki so ga pričakovali in tudi nacionalistični skrajneži niso mogli uresničiti svojih namer. Hudo pa nas je prizadel pamflet v katalogu na razstavi v palači Costanzi, ki ponižuje in sramoti slovenski narod.
Svet je tudi obsodil uporabo oz. točneje neuporabo slovenščine pri sicer hvalevredni pobuda, ki zadeva Cesto terana, pri kateri sta sodelovali pokrajinska uprava in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ).
Dotaknil se je problema slovenske so-ciopsihopedagoške službe, ki je zlasti pomanjkljiva, kar zadeva socialne službe za slovenske otroke. Ker mnogi niso člani deželnega vodstva, je omenil še nekaj problemov, ki sodijo v pristojnosti tega.
Sem spada odlok predsednika republike, ki predvideva posebne doklade za uslužbence, ki svoje delo opravljajo v jeziku, različnem od italijanskega, priprave novega osnutka SSk za zaščito slovenske manjšine, črtanje v novem finančnem zakonu postavke za potrebe slovenske narodne skupnosti v Italiji; o referendumih da pa je stališče precej jasno.
O položaju v Kraški gorski skupnosti sta govorila A. Tul in A. Lokar, o tistem v Krajevni zdravstveni enoti B. Brezigar, o stališču slovenskih šolnikov do volitev v krajevne in pokrajinske šolske svete H. Mamolo, o novem osnutku za celovito zaščito Slovencev v Italiji I. Jevnikar.
Sledila je razprava o javni uporabi slovenskega jezika, krizi na tržaški občini, kjer je SSk še vedno vključena v večino, o slovenski psihopedagoški službi, o otroški službi, o otroških vrtcih in jaslih, zaradi česar bo v kratkem sklicana šolska komisija, o položaju v Kraški gorski skupnosti in Krajevni zdravstveni enoti.
V polpretekli zgodovini Slovencev in jugoslovanskih narodov moremo ločiti tri obdobja: vojni čas z bojem proti okupatorju ter revolucijo, povojni stalinizem in čas samoupravljanja.
Najbolj grozna je bila doba stalinizma in sicer zato, ker je takrat bil človek najbolj brezpraven. Med revolucijo si se lahko branil, tudi z orožjem, v dobi stalinizma pa je bil jugoslovanski državljan izročen na milost in nemilost tajni policiji OZNI, partiji in njenim funkcionarjem, kii so še danes na vodilnih položajih.
O grozotah tega časa imamo danes že več literarnih pričevanj. Milan Apih, bivši oznovec, je napisal Enajista šola Andreja Klasa, Branko Hoffman Noč do jutra, Igor Torkar pa umiranje na obroke. Ti trije avtorji opisujejo početje povojne partije s svojo resnično ali izmišljeno opozicijo znotraj partije; gre predvsem za tako imenovane »dachauske procese«.
Na drugačno področje tega časa sega knjiga Franca Sodje »Pred vrati peikla«. Sodja je namreč duhovnik, lazarist, zato opisuje usodo duhovnikov-zapornikov v dobi stalinizma na Slovanskem. Knjiga je prvič izšla pred 25 letd (1961) v založbi Baragovega misijonišča v Argentini. Kmalu je pošla, zato so jo lani ponatisnili.
Sodjeva pričevanja so najprej izhajala v mesečniku »Božja beseda« v Kanadi, nato so izšla v knjigi in sicer pod psevdonimom. Sedaj je pred nami knjiga s pravim avtorjevim imenom in sicer kot pravi avtor, »niti besede ne spremenim«. Knjiga je zato dokument časa. Meni se zdi škoda, da knjdiga ni res izšla povsem takšna kot je bila v prvi izdaji. Izpustili so pesmi, ki so bile v prvi izdaji pred nekaterimi poglavji. Zdele so se mi še bolj doživete kot pripoved sama.
Duhovnik-lazarist Sodja je po vojni nekemu bogoslovcu pomagal zbežati čez mejo. OZNA je za to zvedela. Leta 1948 so ga prišli aretirat v Beograd na dan Vseh svetnikov, ga prepeljali v Ljubljano, kjer se je začelo večmesečno zasliševanje. Ves ta čas, sedam mesecev, je preživel v bunkerju (samici).
Po sedmih mesecih se je glasila sodba: pet let zapora. Rešen samice je živel z drugimi zaporniki, sprva skupaj s civilisti, nato pa z duhovniki, ki so jiih v tistem čaisu veliko poslali v ječo. Sodja govori o dveh skupinah po kakih 50, toda drugod so bili zaprti še drugi. Računa se, da je skozi stalinistične zapore šlo kakih 150 slovenskih duhovnikov. Vsi so bil obsojeni na ukaz partije oz. OZNE, saj za duhovniške procese drži to, kar so zapisali za »dachauske« procese: »Sodne razprave med leti 1948-50 pod pritiskom stalinizma niso bile pravno dognane.«
Ko je bil rešen samice, je z drugimi duhovniki-zaporniki bil dodeljen za razna dela. Živeli so v taborišču pod strogo kontrolo upraviteljev in paznikov, ki so bili največkrat ,nečloveški in so zapornike poniževali. Tako piše: Upravnik taborišča ga je poklical na zaslišanje, češ da je poslal na škofijo poročilo o življenju v taborišču.
»Kakšno poročilo ste poslali na škofijo?«
»Nobenega.«
»Imamo dokaz. Nekomu ste ga izročili v nedeljo zjutraj na dvorišču taborišča.«
»Poročila nisem dajal nikomur, ker ga nisem napisal. Pač pa sem dal nekemu fantu za praznik kos čokolade.«
»Lažete.«
»Ne lažem.«
»Molčite!«
»Kaj nimam pravice se zagovarjati?«
»Vi nimate nobene pravice v nobeni stvari.«
Ob takih izjavah in ob takšnem ravnanju drži, kar je neki drug duhovnik rekel istemu upravitelju: »Mi smo najveoji sužnji dvajsetega stoletja.«
Duhovniki in drugi zaporniki so v letih svojega zapora pomagali graditi stolpnice na poti proti Zalam in pa električno centralo v Medvodah. O zidanju stolpnic: »Žulji na rokah, ki so se prve tedne predirali in krvaveli, ožgani hrbti (delali so poleti), sklonjena telesa, utrujena hoja, napete mišice, vse to nas je spominjalo na egiptovsko sužnost Izraelcev.«
O delu v Medvodah pa: »Sava šumi skozi lepo medvodsko dolino. V meni šumi pesek, kot da mi ga usipajo na glavo. Oči so razbolele od kamna. Naprej! Nov vlak prihaja. Duhovniška brigada. Med njimi trije krepki ljudje. Posebna skupina pri najbolj težaškem delu. Sopihaje zasajamo lopate v prod in nalagamo vsak svoj va-gonček...«
Franc Sodja je odsedel pet let, kolikor so mu jih prisodili, ker ni hotel sprejeti
■ Konec preteklega tedna se je v Italiji mudil predsednik srednjeameriške države El Salvador Napoleon Duarte. Sremlijal ga je tudi salvadorski zunanji minister in več gospodarskih izvedencev. Duarte je tudi predsednik tamkajšnje Krščanske demokracije, ki jo je ustanovil leta 1955. V Italijo je prispel iz ZDA, kjer ga je sprejel Reagan in je govoril pred severnoameriškim kongresom o naporih svoje vlade, da se konča državljanska vojna in pride do pomirjenja v Srednji Ameriki. V Rimu se je sestal s Cossigo, Crasijam, De Mito, sprejel ga je tudi papež. Pogovore je imel s predsednikom vlade Gorio. Ta mu je zagotovil še nadaljnjo gospodarsko pomoč Italije. Tako Italija sofinansira obnovo univerze v San Salvadorju, ki jo je močno poškodoval potres, 50 milijard lir pa je namenila za osnovne potrebe prebivalstva in štiri milijarde za pospeševanje poljedelstva.
■ Znano je, da v ZDA, Kanadi in drugih anglosaksonskih deželah nekateri krogi znotraj Cerkve, vključno s škofi, redovniki in redovnicami zelo poudarjajo potrebo, da bi tudi ženske prejele duhovniško posvečenje, kar je prišlo do izraza tudi na zadnji škofovski sinodi. Sedaj pa je prišla s strani žena iz istega sveta nasprotna pobuda, ki so jo »Žene za vero in družino« izročile kardinalu Gagnonu, proprefektu Vatikanskega sveta za družine. 40.000 žena, med njimi m. Terezija, so podpisale izjavo, v kateri je rečeno, da žene prav zaradi naravnega poslanstva roditi otroke ne morejo postati duhovniki, kot duhovniki ne morejo postati matere. Obenem podpisnice tega dokumenta izjavljajo, da v vsem soglašajo z naukom Cerkve glede zakona, družine in porajanja novih življenj.
■ Predsedstvo CK ZKJ je iz partije izključilo Fadila Hoxho (beri Hodžo), ki je bil vsa povojna leta med vodilnimi komunisti albanske narodnosti na Kosovu ter pred leti celo podpredsednik države. Hoxhi sedaj očitajo, da je podpiral albanski nacionalizem in se ni držal smernic Zveze komunistov. Zadnje čase je srbsko časopisje sprožilo zoper njega hudo gonjo, Srbkinje in Črnogorke na Kosovu pa so proti njemu uprizorile burno manifestacijo, ker je lani v novembru rezervnim vojaškim starešinam v Prizrenu posmehljivo dejal, da bi se dalo spolno nasilje nad Srbkinjami in Črnogorkami najlaže preprečiti tako, da se namesti po barih in gostilnah Kosova za to razpoložljive ženske.
■ Jugoslovanski oporečnik Djilas, sedaj star 76 let, se je pretekli teden mudil v Jeruzalemu. Seveda časnikarji niso mogla mimo njega, ne da bi dobili nekaj njegovih izjav. Tako je dejal o Gorbačovi »glasnosti« (odprtosti), da je to sicer nekaj resnega, a zelo pod kontrolo. Za to skrbijo člani KGB, sovjetske tajne policije. O »primeru Waldheim« pa je dejal, da je imel Tito ves interes, VValdheima prikriti kot nacističnoga sodelavca, kajti v času, ko je bil Waldheim glavni tajnik Združenih narodov, je prav Waklheim zelo podpiral Jugoslavijo. Tako mu je Tito celo podelil odlikovanje.
■ Metropolit Filaret, ki vodi škofijo v Ukrajina, je izjavil, da prihodnje leto ne mislijo povabiti papeža Janeza Pavla II. na proslavo tisočletnice pokristjanjenja
nobenega sodelovanja z oblastjo.
V epilogu, ki je dodan sedanji izdaji knjige, pravi: »Uspeli so, -da so mi razrvali živce, uspeli so, da sem ne leta, desetletja preživljal nešteto morečih noči. Uspeli so, da nosim danes v sebi zaporniško žlindro. Uspeli so, da se je začel v meni proces, ki ostane moja skrivnost. Uspeli so v vsem. Niso pa uspeli v tistem, kar so si najbolj želeli: niso ubili v meni duhovnika.«
Franc Sodja je nekaj let po izpustitvi iz zaporov pribežal na Zahod, najprej v Gorico, nato je šel v Toronto, kasneje v Buenos Aires in nazadnje znova v Toronto v Kanadi, kjer danes živi in pomaga na slovenski župniji. Poleg tega piše v Katoliške misijone ter drži tridnevnice in duhovne vaje po raznih krajih. Lani je bil tudi na Koroškem v Tinjah za eno leto. Njegova slika je iz časa, ko je bival na Koroškem.
(r+r)
Pripis. Sodjeva knjiga je bila naprodaj letos v Dragi in so jo pokupili, kolikor je je bilo. Ostalo je pa še nekaj izvodov, ki se dobijo v Katoliški knjigarni.
Pričevanja »Pred vrati pekla« so težka in moreča. Toda ko človek prebira pričevanja »Dachaucev« na Golem otoku, vidi, da so oznovci in partijci še huje ravnali s svojimi bivšimi tovariši.
Rusije (dejansko Ukrajine). Vzrok? Ker Rim podpira tiste Ukrajince, ki so povezani s papežem in obsoja njih nasilno vključitev po zadnji vojni v rusko pravoslavno Cerkev. Pač pa bodo povabljeni predstavniki Tajništva za edinost kristjanov in predsedniki škofovskih konferenc največjih katoliških narodov.
■ V Sovjetski zvezi je časopis »Rdeča zvezda«, ki pa ne pove, ne kje in ne kako, objavil vest o hudi letalski nesreči. Strmoglavil je vojaški helikopter, v katerem je bilo kar pet generalov. Obrambni minister Dimitri Jazov je v sožalni brzojavki svojcem umrlih med drugim omenil, da so vsi padli med izvajanjem vojaških dolžnosti.
Sveča s posebnim namenom
Neki razumnik iz Slovenije je poslal v Slovenik v Rimu posebno svečo s prošnjo, naj jo v večnem mestu postavijo v primemo svetišče, kjer naj bi gorela kot živa prošnja za bodočnost slovenskega naroda.
Tega intelektualca je presunila novica, ki jo je bral v časopisju, da so vojaške oblasti poslale slovenski materi na Gorenjskem žaro s pepelom njenega sina, ki naj bi baje napravil samomor. Tega ne mati ne drugi ne verjamejo, ker je bil sin še nekaj dni prej na obisku pri materi in bi se moral v kratkem za stalno vrniti od vojakov'. Pri slovesu sta že delala načrte in vesela gledala v bodočnost.
Materi je še posebej hudo pri srcu, ker ji niso pokazali niti mrtvega sina in so ga brez njene privolitve upepelili.
Sveča je ves mesec oktober gorela pred brezjansko Materjo božjo v Rimu.
Nujno so potrebni pomoči
Newyorški nadškof kardinal 0’Connor, ki ga je predsednik Reagan imenoval za člana ameriške komisije za borbo proti aidsu, je prosil več razumevanja do bolnikov, ki so se nalezli te hude bolezni. Niso vsi predvsem prenašalci grozne bolezni, ampak ljudje, nujno potrebni pomoči.
Kobdilj pri Štanjelu: dimnik »črne kuhinje« iz 18. stol.
OKNO V DANAŠNJI SVET
.Misijonska prireditev v Katoliškem domu
Letošnja misijonsk prireditev ni sovpadala z Misijonsko nedeljo, marveč je bila teden kasneje 25. oktobra. V gosteh so bile dekleta gospodinjske šole v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Vodijo jo Šolske sestre sv. Frančiška. Prikazale so duhovno igro francoskega pisatelja in konvertita Paula Claudela (1868-1955) »Marijino oznanjenje«. Igra je postavljena v zmedene čase poznega srednjega veka, v 15. stoletje, !ko so bili v Cerkvi trije papeži, v deželi pa dva kralja.
Bogat posestnik je odšel na romanje v Sveto deželo. Doma ostaneta hčerki Vio-laine in Mara. Prva je zaročena z Žakom (Jacques), druga pa bi ga prav tako rada imela za moža. Violaine, ki obiskuje gobavce, poljubi iz sočutja Petra, graditelja cerka in se pri tem sama okuži. Mara to razkrije Žaku, ki se Violaine odpove in vzame Maro za ženo. Violaine pa se zateče v neko votlino.
Mara dobi hčerko, ki pa ji umre. V božični noči jo nese k svoji gobavi sestri s prošnjo, naj ji otroka oživi. Violaine ga da pod svoj plašč in zjutraj je otrok spet živ. Tedaj v bližnjem samostanu zazvoni angelovo češčenje. Od tod tudi naslov igre.
Med tem se oče vrne iz Svete dežele. A ne sam. V naročju nosi umirajočo hčer Violaine. Ta vsem vse odpusti in nato izdihne. Zak še dolgo strmi v njen obraz in premišljuje o skrivnostni sili ljubezni.
Igralci so igro doživeto podali, zlasti pa je blestela igralka, ki je poosebljala Violaine. Občinstvo je bilo hvaležno za duhovni užitek, ki ga je bilo deležno. K temu počutju pa so se pridružili še leDi dobitki, ki jih je nudil srečolov. Bilo jih je nad tisoč. - Z. P. + S.)
★
Zahvala
Misijonska skupina goriške duhovnije se iz srca zahvaljuje koroški mladini iz Št. Jakoba v Rožu za duhovno doživetje ob uprizoritvi Claudelovega »Marijinega oznanjenja«. Zahvaljuje se nadalje vsem številnim darovalcem za misijonski srečolov kakor tudi vsem drugim, ki so pomagali, da je prireditev lepo uspela.
Štandrež
Preteklo nedeljo 25. oktobra smo imeli v naši župniji slovesnost sv. birme, ki je, vkljub neugodnemu vremenu, kar prijetno potekla. Ta važni zakrament je prejelo 39 naših fantov in deklic. Več kot eno leto so se teden za tednom zbirali v župnijskem domu, da bi se primerno pripravili.
V petek in soboto zvečer pred birmo pa je prišel, za bližnjo pripravo, g. misijonar Lipovšek z Mirenskega Gradu in pri večerni maši govoril birmancem, njihovim sorodnikom in vsem vernikom o pomenu tega zakramenta za krščansko življenje. Oba večera se je zbralo lepo število vernikov, bogoslužje pa je spremljalo tudi petje mladinskega zbora v petek in mešanega zbora v soboto zvečer.
V nedeljo, ob veselem pritrkovanju zvo-
nov in nestrpnem pričakovanju birmancev, je prišel k nam g. nadškof. Pevci so mu najprej zapeli pozdravno pesem, tri deklice pa so ga pozdravile s pesmijo in cvetličnim šopkom. Nato je vse bogoslužje poteklo v zbranosti, pobožnosti in ubranem petju, zlasti pa ob številni udeležbi vernikov pri sv. obhajilu.
Ob zaključku so se vsi birmanci združili ob oltarju s škofom za spominsko sliko. Za slovo jim je vsem podal roko in priporočil, naj ostanejo zvesti svoji birmanski obljubi in milosti.
Zvečer ob 18. uri so se spet vsi birmanci, z botri in sorodniki zbrali v cerkvi in skupno z božjim blagoslovom zaključili ta svoj pomembni življenjski dan.
Prvi nastop SSG v novi gledališki sezoni
Svojo novo gledališko sezono 1987-88 je Slovensko stalno gledališče tako v Trstu kot Gorici začelo s komedijo srbskega pisca Branislava Nušiča »Sumljiva oseba«. Pri izbiri tega dela je gotovo botrovala namera, naj bi se gledalci sprostili in prisrčno nasmejali ter tako z veseljem zajadrali v novo sezono.
Vendar dvomim, da je bil ta namen dosežen, kajti režiser Jovanovič je komedijo tako prenaredil, bodisi vsebinsko 'kot scensko, da je bila bolj njegova kot Nu-šičeva. Menim, da to ni dopustno. Nušič naj ostane tak, kot si je igro zamislil v svojem času, ko je pač hotel ožigosati takratne razmere.
Želel sem si, da bi na odru scenerija izražala takratne značilnosti, pa je bilo vse drugače. Na odru v prvem dejanju zakonska postelja, kot da je ta središče dogajanja. Ali res ni mogoče več nekaterim režiserjem izogniti se »mečkanju«? Ali moramo res vedno to gledati?
V drugem dejanju spet prizor s policijske postaje, kjer osumljenega Jurija na vse pretege mučijo. Vem, da se je to vedno dogajalo, v ječah pod fašizmom, nacizmom, stalinizmom, pod OZNO (glej Hoffmanovo »Noč do jutra«!) in se še dogaja, toda ali je treba to vnesti prav v Nušičevo komedijo, ki si je zastavila drug cilj: smešenje takratne oblasti. Mnogi so mi dejali, da so trpeli ob pogledu na okrvavljenega zapornika in na njegovo kruto mučenje. Saj bi biilo dovolj to le nakazati. Tudi osebno sem čutil odpor do vsega tega.
In s kako pravico Jovanovič Nušičev konec igre povsem spremeni? Pri Nušiču pride do srečnega razpleta, »sumljiva oseba« in hči okrajnega načelnika se vzameta, pri Jovanoviču pa se zastrupita, načelnik pa ubije najprej svojega namestnika, nato pa še sebe. Pravcat poboj na odru.
Odhajal sem iz dvorane nerazpoložen. Ali je res treba tudi tako prijetno in preprosto komedijo iz preteklosti tako »a-vantgardno« popačiti? Zato sem na listič, ki je vseboval več vprašanj, na tisto, ki se je glasilo: »Ali vam je bila igra všeč«, odgovoril z »Ne«.
In vendar bi lahko napisal »Da«, če bi vsega omenjenega ne bilo. Kajti igralci
i Prijateljski obisk v Aitbofnu
Obisk, ki ga je MPZ »Hrast« iz Doberdoba imel v Althofnu na Koroškem od 9. do 11. oktobra, spada v okvir medsebojnih prijateljsko-kulturnih vezi, ki so se vzpostavile med člani obeh farnih skupnosti že jeseni 1983.
Pobuda za prvo srečanje je prišla od nekaterih članov župnijskega sveta iz Alt-hofna; vsa zasluga, da je bilo to možno prav z doberdobskim zborom, pa gre g. župniku Antonu Lazarju, ki je bil z njimi že prej v prijateljskih odnosih. Prva etapa tega plodnega prijateljstva je bil koncert, ki je potekel jeseni 1983 v župnijski dvorani v Doberdobu. Ta je zelo dobro uspel tako z glasbenega kot družabnega vidika. Zato se je zbor »Hrast« iz Doberdoba z navdušenjem odzval povabilu priti na Koroško aprila 1985.
Letos nas je farna skupnost iz Althofna ponovno gostovala. Odpotovali smo v petek 9. oktobra v večernih urah in že isti dan smo imeli koncert v Portschaohu ob mednarodnem zasedanju avstrijskih nepremičninskih družb. Najprej je nastopil domači mešani zbor pod vodstvom Helmuta Maierja, nato pa smo mi izvedli program, ki je obsegal nekaj klasične polifonije, pretežno pa narodne pesmi, tako slovenske kot italijanske in furlanske.
Naslednji dan smo si v spremstvu gospe Neuwirther pobliže ogledali dolino Metnitz in njene znamenitosti: župnik iz Gradeža nam je pokazal cerkev sv. Leonarda v Metnitzu, značilno gotsko cerkev sv. Wolfanga z obzidjem, grad, muzej in cerkvico sv. Petra v Brezah.
V večernih urah pa je bil v Althofnu na sporedu celovečerni in zato zahtevnejši koncert. Program je imel dva dela: prvi je obsegal skladbe iz vzhodne liturgije in polifonijo, drugi pa narodne pesmi in zahtevnejši venček makedonskih ljudskih. Izvajanje je bilo vokalno in stilno precej dovršeno, saj smo se na to srečanje dobro pripravili. Navdušeno občinstvo je z nepretrganim ploskanjem zahtevalo, naj ponovimo še nekaj skladb, zato je koncert trajal več kot predvideno. Po nastopu smo se zadržali v centru farne skupnosti do poznih ur in bili deležni prijetne družabnosti s strani gostiteljev.
Naslednje jutro smo peli pri župnijski maši v Althofnu. Po maši je bilo poslovilno kosilo, pri katerem smo se zahvalili gostiteljem in jim v spomin darovali nekaj značilnih slik doberdobske pokrajine. Zahvalili smo se tudi prevajalki Mariji Jarc in spremljevalcu Maksu Ger-goletu. Spregovoril je tudi župan občine Althofen Rudolf Printschitz (Prinčič), ki je poudaril važnost tovrstnih srečanj, saj prav to primore k zbližanju med narodi in s tem k popuščanju napetosti in splošnemu miru. Korak k temu smo naredili prav ob tej priložnosti, ko so se slovenske in nemške pesmi vrstile druga za drugo. Ce nam že jezik ni bil skupen, nam je bila pa pesem.	GM/CF
so tudi to pot blesteli. Tako tisti v glavnih vlogah, kot oni v manj pomembnih, saj igra je vedno dosežek vsega igralskega kolektiva. Naj vztrajajo v svojem težkem poslanstvu, vztrajajo kljub težkemu finančnemu položaju gledališča, katerega prva žrtev so prav oni. Naj vedo, da so naše simpatije z njimi!
Misijonska prireditev v ul. Risorta 3
V skladu z nedeljsko božjo besedo je avtorica in režiserka prof. Dina Slama-Pahor postavila na oder igrokaz z naslovom »In kdo je moj bližnji?« Prireditev je potekla v okviru misijonske nedelje in morda je občinstvo pričakovalo, da bo videlo kake zamorčke ali vsaj misijonarja. Namesto teh je na kuliseriji kraljevala velika slika m. Terezije iz Kalkute, te svetovne misijonarke atomske dobe.
Prvi prizor je bil tipičen posnetek današnjih disko-klubov, kjer se mladi, ob ritmu bolj ali manj divje glasbe zibljejo ■in zvijajo ter v cigaretah in pijači zabijajo svojo duhovno praznino. Vendar ta mladina skriva v sebi zaklade duhovne energije, ki se jih, ali ne zaveda, ali ne ve, kaj bi z njimi. Ko se pa pojavi pravi sprožilec, postane ta mladež voljno orodje za idealne podvige.
Na traku posneti odgovori simuliranega intervjuja s skoro legendarno misijonarko ljubezni m. Terezijo vznemirljivo ogovarjajo vsakega izmed nas, »in kdo je moj bližnji?« Medtem, ko se isti poziv v presledkih ponavlja iz mikrofona, pa so mladi nanizali celo vrsto prizorov in človeške besede, iz katerih nas m. Terezija uči, »da trenutek srečanja z bratom postane lahko trenutek srečanja z Bogom«. Dramatičnost takih doživetij pa ni privilegij samo Tretjega sveta Indije, Afrike itd., z njimi se srečujemo tudi v svoji neposredni bližini: onemogel starček na cesti, njihova osamelost po zavetiščih, drogirani iitd.
Pri vsem občudovanju, ki ga imamo do m. Terezije, pa lahko postanemo malo-dušni spričo njene tako junaške ljubezni, »zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov«, kot pravi naš Cankar. Treba je zato obrniti se k Njemu, ki je zakone dal, da nam bo po naši molitvi dal, česar po svojih močeh ne zmoremo.
Končno ima prav tudi M. L. King, ki je dejal: »Naučili smo se letati kot ptice in plavati kot ribe, pozabili pa na preprosto umetnost: živeti kot bratje!«
Če je bila tematika prizorov kar precej težko izpraševanje vesti, pa so nekoliko razbremenitve nudili bogati dobitki iz mi-
sijonskega srečolova, ki so tako povezali poučno in koristno.	F.	V.
SSk o prihodnjem referendumu
Slovenska skupnost ne bo svetovala svojim volivcem, kako naj volijo na novembrskih ljudskih glasovanjih o jedrski energiji, odgovornosti sodnikov jn preiskovalnih komisijah, pač pa želi nuditi ljudem informacije, da se potem odločijo po svojem spoznanju.
Tako je sklenilo deželno tajništvo Slovenske skupnosti na seji 22. oktobra v Nabrežini. Člani vodstva so sklep utemeljili z mislijo, da morajo biti referendumi res stvar ljudstva in ne strank, ki imajo po ustavi drugačna sredstva za uveljavljanje svojih stališč.
Že pri prejšnjih ljudskih glasovanjih je puščala stranka svobodno izbiro volivcem. Na dveh okroglih mizah, v Trstu in Gorici želijo predstavniki Slovenske skupnosti skupno s strokovnjaki s področij, ki se jih dotikajo določila, ki so podvržena glasovanju, nuditi vsestransko informacijo.
Na zadnji seji deželnega tajništva so bila na dnevnem redu še številna druga vprašanja. Tajnik Ivo Jevnikar je poročal o korakih, ki jih je naredila SSk za to, da bi se ponovno dosegla postavka v finančnem zakonu v korist slovenskih potreb.
Zelo pozitivno je bil ocenjen nedavni obisk izvoljenih predstavnikov in članov vodstva SSk pri Klubu slovenskih občinskih odbornikov na Koroškem.
Predsednik Marjan Terpin je poročal o zasedanju manjšin sosednjih dežel v Val Badii, kjer je tudi Slovenska skupnost predstavila poročilo o gospodarskem položaju slovenske manjšine v Italiji.
Načelnik svetovalske skupine SSk v Kraški gorski skupnosti dr. Alojz Tul je obširno poročal o položaju v tej krajevni upravi in o stikih med strankami za razširitev sedanje upravne koalicije.
Obširna razprava, ki je zajela vse prisotne, je bila namenjena vprašanju akcijske enotnosti med Slovenci v Italiji.
Zadnji del je bil posvečen pripravi na volitve, ki bodo spomladi zajele deželni svet, pokrajinska sveta v Trstu in Gorici, občinske svete v Trstu in drugod.
. X
— ak
ItllllllllllllllltlllillllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllltllllllllllllllllltlliiiiiiiiitiiiiiHIlIltllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii
Še en odmev na „Drago"
Objavljamo del razgovora, ki ga je imel urednik slovenskega programa radia Koln »Deutsche VVelle« (Nemški val) J. Lampret 4. oktobra letos s prijateljem Brankom Hofmanom in se tiče letošnje »Drage« na Opčinah.
Gospod Hofman, povod za ta razgovor naj bo najino srečanje na letošnji »Dragi« tia Opčinah pri Trstu in seveda vaša knjiga »Noč do jutra«, ki je izšla v več jezikih, med njimi tudi v nemščini. Na vseslovenski Dragi — če se lahko tako izrazim — ste poleg drugih pisateljev iz Slovenije sodelovali že lansko leto, letos pa ste poslušali le dvoje predavanj, med drugim sina slovenskega političnega emigranta v Argentini dr. Andreja Finka. Ta je sicer v odlično sestavljenem referatu tenkočutno razmišljal o slovenstvu, vendar vas je tudi hudo izzval, da ste mu dokaj ostro odgovorili. Vaš diskusijski prispevek je bil brez dvoma najtehtnejši, zato vas prosim, da ga na kratko očrtate tudi našim poslušalcem.
živimo v času in razmerah vsesplošnega razvrednotenja, ko ne verjamemo več besedam in lepim obetom, ko pričakujemo
dejanj. Slovenci v domovini smo bili tolikokrat razočarani, izigrani, tolikokrat speljani v igro, ki se je obrnila proti nam in življenjskim interesom našega narodnostnega življenja, da smo v določenem smislu celo alergični na izbrane, visoko doneče besede, ki so lahko sicer nosilke pomembnih moralnih, civilizacijskih in družbenih vrodnot, ki pa se v praksi, v vsakdanjem življenju, spreminjajo v svoje nasprotje.
Ta alergija do leporečništva je bržčas nekoliko vplivala, da sem se letos oglasil v Dragi in ugovarjal nekaterim stališčem v predavanju dr. Andreja Finka. Oglasil sem se pa tudi zaradi nepoučenosti Slovencev, ki živijo v tujini in gledajo na življenje v matični deželi iz slonokoščenih stolpov naše preteklosti in lepoumništva.
Današnja Slovenija ni Slovenija iz Prešernovih časov, ne iz časov Frana Levstika ali Otona Zupančiča ali Franceta Balantiča; današnja Slovenija je dežela ju-di, ki se na eni strani borijo za preprosto preživetje, na dingi pa skušajo udejaniti nekaj temeljnih narodnostnih pravic, ki so pogoj za prihodnost.
Slovenci v domovini živimo torej na tleh, spopadamo se s konkretnimi problemi, živimo trdo vsakdanje življenje, ki terja včasih veliko naporov za majhne ko-
Mešani pevski zbor »Hrast« iz Doberdoba
rake, veliko vztrajnosti in iznajdljivosti za spreminjanje sedanjih razmer. In preteklost nas je izučila, da so vsi partikulari-zmi, vse ideološke nestrpnosti, vse čustvene skrajnosti kvarne in nevarne zaradi polarizacije sil.
Majhen narod, kot smo Slovenci, si ne more privoščiti, da bi se danes, na prehodu v tretje tisočletje, ukvarjal s starimi razprtijami in neporavnanimi računi, izrekel ideološka izobčenja nad drugače mislečimi, temveč mora v svoj program vključiti nekaj temeljnih demokratičnih prvin kot so: strpnost, pluralizem interesov in mišljenja, pravica do drugačnosti in svobode, ki bo hkrati izražala značilnosti in celostnost slovenske narodne skupnosti.
Pa še nekaj: kljub diaspori, ki je značilnost slovenske narodne skupnosti in njene tragike, pa je bila matična Slovenija v preteklosti in je tudi danes, tisti temeljni kamen, na katerem se je gradila in se gradi naša bodočnost. Usoda Slovenije se ni nikoli odločala v tujini, temveč zmeraj na trdi, skopi, žilavi in uporni domači zemlji. Tudi to je bil eden od razlogov, da sem ugovarjal sicer zanosnim in bržčas tudi iskrenim, vendar vseskozi idealističnim vizijam dr. Andreja Finka.
Mi, ki živimo tu, na skrajnem občutlji-
vem slovenskem prostoru — ob jadranskem zalivu Sredozemskega morja, na južni strani Alp, v vratih z Zahoda na Vzhod, ob poti proti Bakanu in azijskemu jugovzhodu — ne živimo med oblaki in ne plavamo v čustvenih vodah bleščeče retorike, temveč se spotikamo ob kamenje, gazimo blato, nosimo bremena in lovimo sapo in če so nam potrebne kakšne besede, so nam potrebne stvarne, trde, preudarne, take, ki nam bodo lajšale položaj in nam pomagale v težavah.
V čem vidite poglavitni smisel vseslovenskega foruma, ki ga slovenski katoliški izobraženci v Trstu pod tradicionalnim naslovom »Draga« prirejajo že dobrih dvajset let?
»Drago« ste označili kot vseslovenski forum. Morda je bila tako zamišljena, morda so bila tudi obdobja, ki so obetala, da bo to res postala, toda danes se temu cilju — tako je videti — vedno bolj oddaljuje.
Cenim zamisel prirediteljev, njihovo željo, da bi postala »Draga« kraj demokratičnega dialoga, kjer bi bile stare razprtije odrinjene ob stran in bi stopila v ospredje zavest slovenske skupnosti in njene enotnosti. Toda ta zamisel vedno bolj vodeni, ni svežih pritokov novih idej
in ljudi, »Draga« postaja vedno bolj obrobno srečanje starih znancev, obujanje sentimentalnih spominov, postaja generacijsko izžeta in če že ni nezanimiva, je zanesljivo iz leta v leto bolj neučinkovita.
Če bi prijatelji hoteli spremeniti to stanje, bi morali na eni strani pritegniti mlajšo, vitalnejšo generacijo, ki ni obremenjena s preteklostjo in ki ne gleda v prihodnost z nasedlih čeri, na drugi strani pa bi bilo treba »Drago« v duhovnem in zemljepisnem smislu premakniti iz njene-nega etničnega obrobja proti središču.
Konec koncev bi bil že čas, da bi »Draga« prestopila vsaj za nekaj korakov mejo, ki loči zamejske Slovence od matične dežele. To, kar je zdaj, si nasprotuje v sebi: slovenstvo živi, se ohranja in obnavlja iz duhovnih, moralnih in intelektualnih korenin, ki rastejo v domači zemlji, spodbude za to rast pa naj bi si nabiralo v svetu, kjer je obsojeno ali na počasno asimilacijo ali pa živi v rezervatih.
Na kratko rečeno: če hoče »Draga« res postati — kot pravite vi — vseslovenski forum, mora zavreči nekaj svojih predsodkov, zavreči bolj ali manj upravičeno skepso do matične dežele in pogledati resnici v oči, da se usoda naroda vedno odloča tam, kjer ta narod živi, in ne tam, kjer se bori za preživetje.
Z GORIŠKEGA
Polaganje vencev za letošnji Dan mrtvih
Zopet smo pred praznikom Vseh svetih in Dnevom vernih duš. Spet bomo prižigali na grobove svojih dragih luči in svečke ter krasili njih grobove. Nekoč so ta dan naše matere prižigale »dušice«, stenj na olju v kozarcih, ki naj bi spominjale družinske člane in druge, ki so prišli v hišo, na naše rajne.
In danes? Kako izražamo spoštovanje do svojih dragih, ki jih ni več? Še gorijo te lučke v naših stanovanjih? Se še moli zanje? Je naš spomin še živ nanje? Te za nas smrt opomin ali samo neprijeten spomin? Na pokopališčih počivajo mladi in stari, bogati in reveži, mogotci in zatirani, verni in neverni. Smrt jih je izenačila.
Ob polaganju vencev pred spominskimi obeležji bo obvezen enominutni molk, nato pa vzklik »Slava jim!«, na pokopališču pa bomo verski obred sklenili s prošnjo »Naj počivajo v miru!« Razne občinske uprave, društva in borčevske or-ganizaoije bodo polagale vence.
Tako se bo v Sovodnjah krajevna sekcija SSk pridružila občinski upravi in drugim združenjem ter položila svoj venec pred spomenikom padlih v Gabrjah. V to polaganje hoče ta trenutno edina slovenska stranka v Italiji vključiti vse, ki so s svojim življenjem izpričali pripadnost svojemu narodu ter darovali same sebe za boljši jutri pod streli, v gozdovih in uničevalnih taboriščih.
Remo Devetak
Za obnovitev cerkve na Opčinah: 60-
letniki ob svojem jubileju 100.000; Robi Pescatori ob poroki s Klaro 50.000; Anton De Bernardi ob tej poroki 50.000; Ines Valič v spomin na moža Valterja ob obletnici njegove smrti 30.000 lir.
Za CPZ Sv. Jernej - Opčine: Robi Pescatori ob poroki s Klaro 50.000; Anton De Bernardi ob tej poroki 50.000; Zmaga Malalan 20.000; Ines Valič v spomin na moža Valterja ob obletnici smrti 20.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Lojzka Novak in Marija Pacorini v spomin na Giordano Sudini Dovgan 200.000; Mirjana Parovel v spomin na Viktorijo Sosič 200.000 lir.
Za cerkev v Mačkoljah: N. N. 100.000; N. N. 100.000; domača družina ob smrti Ignacija Strajn 50.000; Slavko z družino ob bratovi smrti 100.000; žena Amalija z družino ob obletnici smrti Mirota Stur-man 200.000 lir.
Za cerkveni mešani zbor Mačkolje: domača družina ob smrti pok. Ignacija Strajn 100.000 lir.
Za svečnika in križ v čast sv. Cirila v baziliki sv. Klemena v Rimu: N. N., Opčine 15.000; N. N., Opčine 10.000; Zora Hrovatin 20.000 lir.
Za misijonarko s. Zoro Škerlj: K. J. 2.000.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Gorica 200.000; N. N., Rupa 100.000; N. N., Pevma 120.000; N. N. 500.000; N. N. 200.000; S. H.
30.000	lir.
Za misijonarko s. Terezijo Medvešček:
V.P.B. 500.000 lir.
Za misijone: šolski otroci iz Rojana 105.000; razni 40.000 lir.
Za lačne otroke: N. N., Jazbine 30.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice se bo spomnila vojnih žrtev s polaganjem venca pred spomenikom v Gonarsu v soboto 31. oktobra.
Redna mesečna seja ZSKP bo v ponedeljek 2. novembra ob 20.30 v sejnih prostorih Katoliškega doma v Gorici.
Krožek Anton Gregorčič vabi na okroglo mizo o letošnjih referendumih, ki bo v četrtek 5. novembra ob 20. uri v Palače Hotelu v Gorici. Sodelujejo: inž. Franko Piščanc, inž. Aljoša Vesel, adv. Jože Škerk in deželni predsednik SSk Marjan Teipin. Moderator bo dr. Bernard Špacapan.
ACM - Gorica vabi k maši za vse pokojne člane Apostolstva. Maša bo v ponedeljek 9. novembra ob 16. uri v Zavodu sv. Družine v Gorici.
V župnijski dvorani v Romjanu bo v
četrtek 5. novembra ob 20. uri večer diapozitivov, namenjen osvojitvi gore Broad Peak, ki ima nadmorsko višino 8047 m. Prisoten bo Dušan Jelinčič, član SPDT iz Trsta, ki je kot prvi deželni alpinist dosegel s slovensko odpravo tako višino.
Maša zadušnica pri Sv. Ivanu. Pok. An-čice se bodo njeni goriškd prijatelji spomnili pri mašni daritvi v ponedeljek 2. decembra v cerkvi Sv. Ivana ob 19. uri.
V Kulturnem domu v Trstu bo v petek 30. oktobra ob 20.30 v priredbi SSG recital srbskih narodnih pesmi v 9pomin Vuka S. Karadžiča. Recital izvajajo Bogdana Bratuž, Rale Damjanovič in Ranie-ro Brumini v slovenščini, srbščini in italijanščini. Poje ansambel »Rukovet« pod \7odstvom Dragana Mladenoviča.
MfaMA
Spored od 1. do 7. novembra 1987
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Itailiji. 10.15 Mladinski oder: »Bela im Sebastijan«. 10.45 Praznična matineja. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Nediški zvon.
Ponedeljek: 8.10 Zgodbe Lipeta Kosca.
9.00 V znamenju Rdečega 'križa. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Potovanje proti zrelosti. 12.00 Ko mladost ni le norost. 13.20 Revija ZCPZ v Kult. doanu v Trstu: šikedenjski zbor ter mešani zbor iz Barkoivelj. 14.10 Otroški kotiček: Presodi - razsodi! 15.00 Finžgar: Pod svobodnim soncem. 15.15 Poglejmo v mladostnikov svet. 15.40 Mi mladi: kje smo, kaj delamo, kako doživljamo. 16.00 Iz oddaj T. Kermaunerja. 17.00 Kulturna ikronika.
Torek: 9.00 Sv. maša 'iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.15 Mladinski oder: »Hiša«.
11.00 Moški zbor »A. Illersberg«. 11.30 Zdravilne rastline im sadni sdkovi. 12.00 Naša dobra stara kuhinja. 12.30 Kulturno^politi-ki v kuhinji. 14.10 Govorimo o glasbi!
15.00 Finžgar: Pod svobodnim soncem.
15.30	Kuharska potovnica. 16.00 Gastronomska kultura skozi tisočletja. 16.30 Naša dobra stara kuhinja. 17.00 Ob 60Jletnici Pavleta Merkuja. 18.00 U. Lauterbach: »Obisk od zunaj«. Pripoved.
Sreda: 8.10 Glas iz Rezije. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zdravnik in pacient. 12.00 Zrcalce, zrcalce, povej! 13.20 Naši zbori. 14.10 Od Milj do Devina. 15.00
Finžgar: Pod svobodnim soncem. 15.30 V svetu knjige. 16.00 Zrcalce, zrcalce, povej!
16.30	Ko zvezde bleščijo. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Fagotist V. Cesar in pianist R. Kodrič. 18.00 Tržaška pisma Vuka Karadžiča.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 9.00 V znamenju Rdečega križa. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 D. Jelinčič: Odhajanja. 14.10 Na goriškem valu. Finžgar: Pod svobodnim soncem. 16.00 Iz oddaj T. Kermaunerja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Madrigalska skupina »F. Corti« iz Pieve Porto Morona. 18.00 Prva svetovna vojna in begunoi s soške fronte.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Še enkrat film. 12.30 Pogovori z ustvarjalci. 13.20 Ce-cilijanka 1986: moški zbor Novega sv. Antona v Trstu, mešani zbor Hrast iz Doberdoba, moški zbor M. Filej iz Gorice. 14.10 otroški kotiček: Po svetu z raketo. 15.00 Finžgar: Pod svobodnim soncem. 15.10 V filmskem svetu. 16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Človek in okolje. 14.10 Oddaja iz Kanalske doline.
15.00	Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Letošnje tekmovanje študentov v Farri ob Soči. 18.00 M. Vilhar: Poštena deklica.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 °/o davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Šport:
Odbojka
Ekipa C2. Tretja tekma »Pokala Furla-nija-Julijska krajina« je bila za olimpijce lahek plen, vendar je vsaj služila kot trening in preizkušnja taktike, ki jo je uvedel novi trener. Zmagali so s 3:0 (15 : 6, 15 : 7, 15 : 8). Nekatere akcije so lepo uspele, ne samo, ker so prinesle točke, ampak ker so dale uživati tudi gledalcem. Težko pa je reči, koliko je bilo napredka od zadnje tekme, ker je bil nasprotnik prešibek. Videti je bilo precejšnjo mero zagrizenosti in zagona. Najšibkejša točka je še vedno blok; sprejem je bil zadovoljiv (toda nasprotnik je zgrešil kar 24 servisov); naš servis bi bilo treba napraviti učinkovitejšega, če ne s silovitostjo udarca, pa vsaj z usmerjanjem na neka določena ranljiva mesta, na vsak način pa ne delati pogreškov; v napadu, ki je precej močan, je še vedno preveč zaletavosti in zato gre preveč žog v »aut« ali pa v nasprotni blok (treba je igrati z glavo); igralci kar zadovoljivo krijejo lastni blok in tudi polje.
Prihodnjo soboto pa se bo začelo prvenstvo C2. Prvo tekmo bodo naši igrali v kraju Fontanafredda pri Pordenonu.
Under 18 (fantje). Tekmo proti Torria-ni iz Gradiške so naši mladinci dobili s 3 : 2 (15 : 5, 13 : 15, 5 : 15, 15 : 8, 15 : 9). Igralci so se zelo potrudili v 4. in 5. setu; sprejem je bil zadovoljiv; blok in napad sla kar dobro delovala; v serviranju bi bilo treba še manj grešiti; zelo slabo pa je bilo kritje lastnega bloka (in tudi lastnega napada), kajti v sredini je bila velika »luknja«, ki je nihče ni kril (v 5. setu je nasprotnik to izrabil in kar 12krat vrgel žogo v to luknjo). Škoda, da ekipa praktično ne trenira skoraj nič, ampak samo tekmuje: s treniranjem in s popravljanjem napak bi se mogla boriti za prvo mesto.
Prihodnji ponedeljek se bo začel povratni del prvenstva in 01ympia bo igrala v Štandrežu proti Acli iz Ronk.
Darovi
Za Katol. glas: N. N., Gorica 500.000 lir.
Za kat. tisk: Anna Cosmini 18.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: družina Bensa ob 11. obletnici smrti očeta Valentina 100.000; v isti namen hčerka Marica Bensa Kosič 100.000; V.P.B. 1.000.000; N. N., Gorica 3.000.000 lir; prof. Janez Grum, Milwaukee (ZDA) 100 dolarjev.
Ob prvi obletnici smrti Vinkota Krpana: družina Krpan za Katoliški glas 60.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti strica Cirila češčuta: nečaki za sovodenjsko sekcijo SSk 100.000 in za novo telovadnico v Gorici 100.000 lir.
Za Sv. goro: Pepca Skočir daruje v spomin svojih pokojnih 50.000; Marija De-vetta 50.000; V.P.B. 500.000; N. N. 200.000 lir.
Za Vincencljevo konferenco v Trstu: S,
M. 50.000; P. F. 50.000; N. N. 30.000 lir.
KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. - TRST
SVETOVNI DAN VARČEVANJA