Tvorno se vključimo v dograjevanje sistema pokojnlnskega in invalidskega zavarovanja
Pomembne novosti pri krepitvi socialne varnosti
V teku je široka javna razprava o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in inva-lidskem zavarovaju, o katerem naj bi republi-ška skupščina odločala v maju, zakon pa naj bi bil sprejet v juliju letos. Osnutek zakona je iz-delan na podlagi izhodišč. o katerih smo v tem glasiiu že pisali v preteklem letu ob obravnavi predloga za izdajo zakona.
Predno preidemo na prikaz nekaterih po-membnejših »novosti« v novi republiški zako-nodaji, naj ponovno opozorim le nra naslednje: poglobljena večletna aktivnost na izpopolnje-vanju tega sistema je terjala nov samoupravni in družbenoekonomski položaj delavcev v združenern delu in drugih delovnih ijudi, opre-deljen v Ustavi in zakonu o združenem delu. Osrednja pozornost, še zlasti pri oblikovanju novega zveznega zakona — sprejet aprila 1982 — je bila posvečena konkretizaciji ustavne kategorije minulega dela. To ie bila in jetudi sedaj najzahtevnejša družbenopoHtična in strokovna naloga. Opredeljeno je, da pokoj-ninski sistem kot sestavni del združenegadela ternelji na družbenoekonomskih odnosih pri pridobivanju, razporejanju in upravljanju do-hodka, ki ga ustvarjajo delavci na podlagi mi-nulega dela upokojencev ter s svojim živim in minulim delom. Zato je minulo delo, poleg na-čefa vzajemnosti in solidarnosti, opredeljeno kot temeljno načelo. Lahko ugotovimo, da je tako v zveznem kot v republiškem zakonu pri konkretizaciji tega načela storjen pomemben korak. Pri tem pa moramo upoštevati realnost, da imano v naši dosedanji praksi na razpo-lago le eno uporabno merilo za ugotavljanje delavčevega prispevka po tem temelju, to je OD in je zato tudi oslal kot podlaga za odmero pokojnine. Po domače povedano, bolj ko bo minulo delo izpeljano v sistemu delitve OD, bolj bo prišlo do izraza tudi v pokojninskem si-stemu. Torej morajo biti družbena prizadeva-nja predvsem usmerjena v nadaljnje izgraje-vanje sistema razporejanja dohodka in delitve sredstev za OD na ustrezni načelih.
Sedaj pa k težko pričakovanim novostim v osnutku republiškega zakona. Bralci. ki ste prebrali uvodoma omenjeni članek in druge dosedaj objavljene prispevke v tisku, boste lahko ugotovili, daosnutek zakona v ptimerjavi s sedanjo ureditvijo prinaša bisfvene, po-membne novosti, ki pomenijo krepitev so-cialne varnosti delovnih Ijudi irj občanov, še zlasti kmetov. Zato je prav. da novim rešitvam v javni razpravi posvetimo vso pozornost in jih kritično pretehtamo tudi z vidika naših realnih zmogljivosti in nadaljnjega razvoja družbe kot celote.
Pri navajanju teh novosti ne bom sledila si-stematiki zakona, temeč izpostavila tiste, ki so »po moji presoji« vsaj poglavitne in šeposebej zanimajo širši krog občanov.
V naši republiki smo se opredelili za enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja delavcev v združenem deiu in drugih de-lovnih Ijudi. Upoštevajoč to izhodišče, osnutek zakona določa obvezno zavarovanje vseh kmetov: združenih — že na podlagi zveznega zakona — in individualnih. V dosedanjih raz-pravah je bilo mnogo govora in tudi deljenih mnenj o tem, kdo je kmet oziroma kako opre-deliti status kmeta. Menim, da je prevladalo
edino sprejemljivo stališče, ki ni v interesu le samih kmetov, ampak tudi družbe kot celote, da se šteje za kmeta oseba, ki ji je kmetijska dejavnost edini oziroma glavni poklic, neglede na dohodek, ki ga ustvarja. Taka opredelitev statusa kmeta je nujno terjala tudi ustrezne re-šitve glede obsega pravic in financiranja zava-rovanja. Pri oblikovanju konkretnih rešitev je zakonodajalec tudi upošteval načela zvez-nega zakona, po katerih je obseg pravic zdru-ženega kmeta odvisen od stopnje združevanja dela in sredstev oziroma ustvarjenega dohod-ka. Status združenega kmeta je definiran v ve-Ijavnih predpisih o združevanju kmetov. Toda tudi vsi združeni kmetje po osnutku zakona nimajo enakih pravic. Le nekateri združeni kmetje bodo zavarovani v obsegu kot delavci v združenem delu. Kateri so ti kmetje? Tisti, ekonomsko močnejši, ki bodo plačevali pri-spevek najmanj od zavarbvalne osnove, ki ne bo nižja od zneska zajamčene pokojnine. Torej tem združenim kmetorn bodo priznane enake pravice kot delavcem. Ostali združeni kmetje in tudi individualni kmetje bi imeli le pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine. Večje pravice pomenijo tudi večje obveznosti kmetov. Večkrat je bilo zastavljeno vprašanje,  ali  bodo vsi novi zavarovanci-kmetje zmogli plačilo prispevka, ko pa obsta-jajo med njimi bistvene razlike v dohodkovni sposobnosti, pa tudi sicer bo obremenitev do-hodka iz kmetije večja, kef sebo v primerjavi s sedanjo ureditvijo povečal krog zavarovancev. Osnutek zakona namreč določa obvezno za-varovanje ne le kmetov-nosilcev kmetije, tem-večtudi članov njihovih gospodarstev. Menim, da se predlagane rešitve ustrezne in življenj-ske, saj omogočajo, da se bodo kmetje sami odločili za osnovp, določene bodo v razponu s strani SIS,od katerih bodo plačevali prispevek, seveda pa bo od tega tudi odvisna raven njiho-vih pravic. Predlagane rešitve naj bi tudi pri-spevale k hitrejšemu uveljavljanju novih druž-benoekonomskih odnosov na vasi oziroma k združevanju dela, sredstev in zemtje med kmeti in združenim sektorjem. Temu cilju vse-kakor služi ne le večji obseg pravic za zdru-žene kmete, temveč tudi predvideno pokriva-nje dela obveznosti za plačilo prispevkov s strani OZD. Obvezno vključevanje vseh kme-tov v enoten sistem zavarovanja je terjalo tudi nove vire sredstev. Tako naj bi v bodoče pla-čevali poseben prispevek iz dohodka od zem-Ije in gozda vsi lastniki zemljišč oziroma zave-zanci za davek od dohodka zemljišč in gozda, ki niso zavarovani kot kmetje, torej tako ime-novani »polproletarci«. Nadalje osnutekpred-videva prispevek od katastrskega dohodka ob prenosu kmetijskega zemljišča s kmeta-zava-rovanca.na drugo fizično osebo, ki ni zavaro-vanec-kmet ali na pravno osebo, če gre za spremembo namembnosti zemljišča. Te reši-tve brez dvoma kažejo na posebno družbeno vrednotenje zemlje kpt minulega dela kmečkih generacij.
Kaj bo s sedanjimi uživalci kmečkih pokoj-nin? Le-ti bodo tudi vnaprej — uzakonjen je prehoden sistem — uživali kmečko pokojnino v skladu z zakonom o starostnem zavarovanju kmetov. Kmetom, starejšim od 60 let, pa je dana možnost, da se sami odločijo, bodisi za
starostno zavarovanje ali ža pokojninsko-in-vaiidsko zavarovanje. Končnonaj omenimoše enanovost s področja zavarovanja kmetov, to je možnost dokupa !et. Tako možnost paosnu-tek zakona ne predvideva le za kmete, temveč tudi za druge zavarovance, ki so opravljali sa-mostojne dejavnosti (obrtniki, gostinci...) pred vstopom v zavarovanje.
Glede slednjih naj še posebej opozorim na nov načinijrejanja njihovega zavarovanja. V bodoče tega zavarovanja ne bi več urejale po-godbe, opušča pa se tucji sedanji pogoj za za-varovanje, to je pripadnost posamezni poklicni organizaciji. Zavarovala se bo lahko vsaka oseba, ki ji je opravljanje samostojne gospo-darske ali poklicne dejavnosti edini ali glavni poklic; seveda je potrebna prijava v zavarova-nje pri SIS.
Osnutek zakona pa glede kroga zavarova-nja ureja še neko novost in sicer obvezno zava-rovahje vrhunskih športnikov s stalnim prebi-vališčem v naši republiki, ki niso zavarovani na kakšni drugi podlagi — npr. iz delovnega ra-zmerja. Status takega športnika naj bi ugotav-Ijala telesnokultuma skupnost Slovenije.
Več novosti osnutek zakona prinaša glede pridobitve in odrnere praveic. Še zlasti je po-membna pravica do zajamčene pokojnine, ki gre osebam s polno pokojninsko Sobo. Višino te pokojnine naj bi določila SIS, pri tem pa bo morala upoštevati predpisana merila, da ta pokojnina ne more biti nižja od 55% povpreč-nega nominalnega OD delavca v republiki v preteklem letu. Če bi ta pravica že bila uza-konjena, bi znašala od 1.1.1983 dalje najmanj okoii 7900 din.
Zajamčene pokojnine pa ne smemo zame-njati z mJnimalno pokojnino, ki pomeni izpe-Ijavo načela v zajamčeni pokojnini za vse upo-kojence. Osebi, ki bi uveljavila pokojnino s krajšo od polne pokojninske dobe, se pokoj-nina odmeri najmanj od pokojninske osnove v določenem odstotku — predlog je 64,70% — od povprečnega nominalnega OD vseh delav-cev zaposlenih na območju republike v prete-klem letu. Upoštevajoč omenjeni % bi od 1. ju-lija letos znašala najnižja pokojninska osnova okoli 9300 din, minimalna pokojnina pa bi bila odvisna od dolžine pokojninske dobe — le-stvico odstotkov naj bi določila skupnost in predvidoma naj bi ostala ista kot sedaj.           -;
Osnutek zakona pa ne predvideva le limiti-ranje spodnje meje pokojnine, ampak uieja tudi možnost limitiranja navzgor. Predlagani stadvevarianti: po eni naj bi pokojnina ne pre- • « segla 85% 3,5 po drugi pa 4-kratnega pov-prečnega OD zaposlenih v preteklem letu Če bi upoštevali drugo varianto, potem bi lahko znašala najvišja pokojnina v letošnjem letu 48.840 din. Konkretnopa bi o tem odločala po-kojninska skupnost s samoupravnim splošnim aktom.
Mnogi delavci se bodo razveselili predia-gane novosti — ponovne uvedbe pravice do predčasne pokojnine. Že ob obravnavi zvez-nega zakona je bilo to vprašanje v središču pozornosti tudi v naši republiki. O tem je bilo ža
veliko napisanega, še zlasti o argumentih, ki govorijo za ponovno uvedbo te pravice. Tudi v naši republiki ni več dileme, ali uveljavimo te pravice. Še vedno pa si nismo enotni o tem, ali naj bo uporaba tega instituta ožja ali širša ozi-roma ali naj bo odstotek zmanjšanja pokojnine za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj večji ali manjši oziroma ali naj uveljavimo čirn-bolj enoten režim v vsej Jugoslaviji. Osnutek zakona ponuja dve varianti: 1,5% oziroma 2% zmanjšanje za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj. Seveda pa so prisdtna tudi ra-zmišljanja, dabi moral biti % višji, sicerbopre-velik pritisk na predčasno upokojevanje, kar gledano dolgoročno in z vidika naših ekonom-skih možnosti vsekakor ni sprejemljivo. Zato je prav, če temu vprašanju v javni razpravi po-svetimo potrebno skrb — še zlasti zato, ker se upokojujejo generacije, ki so nosile težo povojne izgradnje.
Ko ocenjujemo predlagane rešitve, pa mo ramo upoštevati še en vidik: predčasno upo-kojevanje bi vsekakor zmanjševalo pritisk na invalidsko upokojitev.
Upokojence bodo še posebej zanimale no-vosti v sistemu usklajevanja pokojnin. Bi-stveno spremembo je uveljavil že zvezni zakon, in to obvezno usklajevanje pokojnin med letom z gibanjem OD in poračun razlike v začetku koledarskega !eta. Tak sistem terja večja finančna sredstva, zato ga ni možno uveljaviti takoj. Zakon prepušča odločitev o tem SIS.s tem da določa rok, do kdaj ga mo-rajo uveljaviti — najkasneje do 31. 12. 1986. Predvideva se postopna uvedba, kar bo po-
drobno regulirano s samoupravno regulativo SIS. Osnutek republiškega zakona, izhajajoč iz načel zveznega zakona, določa spodnjo meio za u_skladitev pokojnin med letom — ki znaša 90% rasti nominalnih OD. Kot ome-njeno naj bi uveljavili sistem postopnega pre-hoda na tekoče usklajevanje, da bi tako lažje zbrali za to potrebna sredstva. Glede usklaje-vanja pokojnin osnutek zakona predvideva še eno konkretizacijo ustavnega načela minulega dela in sicer tako, da predvideva tudi usklaje-vanje pokpjnin po rasti družbene produktivno-sti dela.
Več novosti je predvidenih napodročju inva-lidskega zavarovanja, katerih osnovni namen je krepitev odgovornosti združenega dela za prevencijo invalidnosti ter za ustrezno zaposli-tev delovnih invalidov. Bistven premik na tem področjuje uveljavil že zvezni zakon, ki določa temeljne pravice in njihovo uresničevanje ne-posredno v organizacijah zdmženega dela.
Temeljne pravice so: pravica do dela z delov-nim časom, ki ustreza preostali delovni mož-nosti, pravicado kvalifikacije in prekvaiifikacije in pravico do ustrezne zaposlitve in na tej pod-lagi pravica do denamih nadomestil. Republi-ški zakon določa le temeljna načela za doio-čanje višine posameznih vrst nadomestil, kon-kretneje pa bodo ta vprašanja urejena s sa-moupravno regulativo OZD.
Neposredna odgovornost organizacij OZD na tem področju razumljivo tudi terja zagotav-Ijanje potrebnih sredstev in se bo zato moral zmanjšati prispevek, ki so ga doslej OZD za-gotavljale skupnosti za te potrebe. V skupnosti naj bi v bodoče uveljavljali in uresničevali pra-vice le tisti zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo, ki ob nastanku invalidnosti niso v
delovnem razmerju, nosilci samostojnega osebnegadelainzdruženikmetje, osebevde-lovnem razmerju pa le tedaj, če \z objektivnih razlogov teh pravic ne bi mogle uresni$evati v svojih temeljnih delovnih okoljih. Prav gotovo bo v združenem delu razprava posvetila še posebno pozornost vprašanju objektivnih ra-zlogov.
Tudi na področju družinske pokojnine naj bi prišlo do določenih sprememb. Le-te so v širi-tvi kroga zavarovanih družinskih članov; pra-vico do družinske pokojnine naj bi pridobili tudi bratje in sestre ter otroci brez stafšev, ki jih je zavarovanec preživljal. Prav tako naj bi bilata pravica zagotovljena osebi, ki je z zavarovan-cem živela v življenjski skupnosti, ki je po za-konu o zakonski zvezi izenačena z zakonsko. Prepričana sem, da bo v javni razpravi doži-vela veliko zanimanje tudi predlagana rešitev o izenačitvi let starosti za vdovo in vdovca ozi-roma starše kot pogpja za pridobitev pravice do družinske pokojnine. Pri vdovi se starostna meja zvišuje na 50 let, pri vdovcu pa znižuje od 60 na 50 let; isto velja za roditelja — mater ozi-roma očeta.
Kar zadeva pokojnipsko dobo, se nekatera pričakovanja ne bodo uresničila. V predlogu za izdajo zakona je bilo namreč predvideno, da bi se služenje kadrovskega roka nad dolo-čeno'dobo štelo v pokojninsko dobo. Take re-šitve osnutek zakona več ne predvideva iz ra-zloga, ker gre za vprašanje, ki bl ga morali enotno urediti v merilu celotne Jugoslavije. Prav gotovo pa se bodo nekateri razveselili predvidene možnosti, da se lahko sami opre-delijo, da se jim v pokojninsko dobo šteje be-neficirani staž le v dejanskem trajanju. To na-mreč pomeni, da bodo lahko dalj časa ostali v delovnem razmerju.
V primerjavi s sedanjo ureditvijo pa osnutek zakona prinaša pomembno novost tudi glede odškodr.inske odgovornosti. Le-ta naj bi se praviloma presojala po zakonu o obligacijskih razmerjih, glede na specifičnost področja po-kojninskega in invalidskega zavarovanja pa naj bi republiški zakon uredil le nekatere po-sebne primere, hkrati pa opredeljuje tudi od-govornost SIS za škodo, ki jo povzroči zavaro-vancu.
Anka Tominšek
VABILO
DRUŠTVO NEKADILCEV LJUBUANA ŠIŠKA
obvešča vse člane društva ter pri-jatelje zdravega življenja, da bo redna letna skupščina društva v
sredo, 30. marca 1983 ob 16. uri
y levi dvorani občinske skupščine občine Ljubljana Šiška, Tfg pre-komorskih brigad 1.
Na letni skupščini bo upravni odbor društva poročal o aktivnosti društva, problematiki in usmeritvi za nadaljnje delo.
Vljudno vabimo vse člane druš-tva ter prijatelje, da se letne skupš-čine polnoštevilno udeleže.
UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA NEKADILCEV
Na seminarju za vodenje javne razprave o osnutku zakona o pokojninsko Invalldskem za-varovanju je udeležencem spregovorila Marta Majcen, strokovna sodelavka SPIZ.